Page 1


PRIRONIK ZA UPRAVLJANJE Z RADIJSKO POSTAJO VHF GMDSS Avtorja: Tomaž Gregori!, Gregor Jereti! Založnik: Spinaker d. o. o., Son!na pot 8, 6320 Portorož, Slovenija Ilustracije: Janja Ba"ac Avtor fotogra!j: Stane Jerši! Strokovni pregled: Valter Suban Lektoriranje: Nina Skube Oblikovanje in prelom: Janja Ba"ac Tisk: Gra#ka Gracer d. o. o., Slovenija Copyright ©: Spinaker d. o. o., Son!na pot 8, 6320 Portorož, Slovenija Naklada: 1.500 izvodov Leto izida: 2013, 1. izdaja CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 621.396.7(035) 621.396.932(035) GREGORI, Tomaž, 1973Prironik za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS / Tomaž Gregori in Gregor Jereti ; [ilustracije Janja Ba!ac ; avtor fotogra"j Stane Jerši]. - 1. izd. - Portorož : Spinaker, 2013 ISBN 978-961-93429-2-3 1. Jereti, Gregor 266520064

Priujo prironik je informativne narave. eprav sva avtorja vse informacije zbrala z najvejo skrbnostjo in preverila njihovo resninost ter ažurnost, je najina kazenska in civilna odgovornost za stvarne in pravne napake na informacijah popolnoma izkljuena. Avtorja prironika ne odgovarjava za nikakršno neposredno ali posredno škodo ali neprijetnosti, ki bi lahko bralcu nastale na podlagi uporabe prironika. Vse tukaj navedene podatke in priporoila bralec uporablja na lastno odgovornost. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, skupaj s snemanjem, fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru doloil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.


Uvod Promet na morju se tako kot promet na cestah iz leta v leto samo še poveuje. Zaradi tega je treba vedno ve pozornosti posveati varnosti. Tako kot so danes za veino avtomobilov samoumevne zrane blazine, ABS, ASR in druga varnostna oprema, ki jo je omogoil tehnološki napredek, so za plovila samoumevne radijske postaje VHF, radarji, globinomerji in druga varnostna oprema. Pri plovilih izmed vse varnostne opreme izstopa radijska postaja VHF, ki je zaradi varnosti namenjenih zakonskih sprememb danes vgrajena že na skoraj vsakem plovilu. Radijska postaja VHF na morju nadomeša komunikacijsko vlogo mobilnega telefona na kopnem, zato jo morate nujno znati pravilno uporabljati, saj boste na ta nain: pravilno komunicirali na morju, v stiski pravilno in uinkovito poklicali na pomo, lahko spremljali aktualno vremensko napoved, pravoasno obvešeni o morebitnih preteih nevarnostih, z drugimi radijskimi postajami VHF komunicirali brezplano. Prironik je namenjen: voditeljem motornih olnov in jadrnic ter njihovim posadkam ter tudi teajnikom na teajih za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS in predavateljem na teajih za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS. Prironik obsega celotno vsebino izpitnega programa za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS. Z vsako posamezno radijsko postajo VHF se rokuje nekoliko drugae, zato prironik ni vezan na rokovanje s samo doloeno postajo, temve je upravljanje z radijsko postajo VHF razloženo tako, da je nain uporabe jasen za uporabo katerekoli radijske postaje VHF.

3

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


Posebej za ta prironik pa so vseeno na voljo tudi videoposnetki rokovanja z radijsko postajo VHF »SIMRAD RD68«. Do videoposnetkov najlažje dostopate z branjem QR-kod, ki jih lahko preberete s pomojo pametnega telefona. QR-koda je dodana vsakemu poglavju prironika, ki se nanaša na rokovanje z radijsko postajo VHF. Na spletni strani www.egmdss.com je poleg tega na voljo tudi simulator radijske postaje VHF »SIMRAD RD68«, s pomojo katerega se lahko v rokovanju z radijsko postajo VHF, razloženem z videoposnetki, tudi sami preizkusite.

Kako brati knjigo Prironik je napisan tako, da omogoa enostavno navigacijo skozi vkljuene vsebine. Za lažje razumevanje in vejo preglednost je na vseh pomembnih mestih opremljen s predlogami in primeri. Vsi pomembni postopki, ki so opisani v prironiku, pa so podprti z nazornimi videovsebinami, do katerih lahko preko vkljuenih QR-kod enostavno dostopate kar s svojim pametnim telefonom. Vse videovsebine so na voljo tudi na naslovu www. spinaker.si/video, kjer so ustrezno poimenovane in urejene po vrstnem redu. Do njih lahko dostopate preko katerega koli raunalnika z internetno povezavo.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

LEGENDA

Videoposnetek

Predloga

Primer Videovsebine, predloge in primeri so v prironiku jasno oznaeni z zgornjimi simboli.

4


Vsebina SISTEM GMDSS

8 8 9 12

Osnove sistema GMDSS Podroja plovbe GMDSS Potrdila o usposobljenosti

RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Osnove radijske komunikacije VHF Mednarodni nabor VHF-kanalov Nabora VHF-kanalov v ZDA in Kanadi Dodatni VHF-kanali Uporaba VHF-kanalov Kanali simplex in duplex Mo oddajanja Prevzem signala MMSI-številka Pozivni znak Obalne postaje Fonetina abeceda Proceduralne besede Govorna radijska komunikacija

14 14 16 19 19 19 21 22 23 23 25 26 28 30 31

OSNOVE RADIJSKE POSTAJE VHF

36

GOVORNE FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF

39 39 39 40 40 40 41 41 41

Vklop/izklop in glasnost Zapora šuma Osvetlitev zaslona Tipka za govor Izbira kanala Tipka za hitri izbor VHF CH 16 Uporabniški kanal Mo oddajanja

5

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


Dvojno poslušanje Trojno poslušanje Iskanje Spominsko iskanje

42 42 42 43

DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF

44 44 45 45 45 46 47 47 48 49 51 53 55 57 58 58 60 60 60 62 62 64 64 65 66 67 68 69

Vrste DSC-klicev Kategorije DSC-klicev Proženje DSC-klicev Klic v stiski (angl. Distress Call) Oddaja klica v stiski Nepripravljen klic v stiski (angl. Undesignated Distress) Pripravljen klic v stiski (angl. Designated Distress) Potrjevanje DSC-klica v stiski Govorna oddaja klica v stiski Prejem klica v stiski Posredovanje klica v stiski (angl. Distress Relay) Nadzor govorne komunikacije na VHF CH 16 Preklic lažnega klica v stiski Nujni klic (angl. Urgency Call) Oddaja nujnega klica Prejem nujnega DSC-klica Varnostni klic (angl. Safety Call) Oddaja varnostnega klica Prejem varnostnega DSC-klica Obvešanje obalne postaje o situaciji, povezani z varnostjo na morju Navadni klic (angl. Routine Call) Oddaja navadnega klica Prejem navadnega DSC-klica Testiranje radijske postaje VHF Preverjanja razpoložljivih priveznih mest v pristanišu Pogovor s prijateljem na drugem plovilu Skupinski klic (angl. Group Call)

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

6


Oddaja skupinskega klica Prejem skupinskega klica Sporoilo ostalim plovilom v #otilji Ostale DSC-funkcije radijske postaje VHF Seznam prejetih klicev Imenik MMSI-številk Rono ažuriranje pozicije Vnos skupinske MMSI-številke Dodatne DSC-funkcije radijske postaje VHF

69 69 70 70 70 70 71 71 71

PREVERI SVOJE ZNANJE

72

DODATEK Postopek oddaje klica v stiski Postopek oddaje nujnega klica Postopek oddaje varnostnega klica Postopek oddaje navadnega klica

7

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Osnove radijske komunikacije VHF Pri radijski komunikaciji oziroma radiotelefoniji RT (angl. Radio Telephony) se uporabljata radijski oddajnik Tx (angl. Transmitter), in sicer za pošiljanje radijskih valov, in radijski sprejemnik Rx (angl. Receiver) za sprejemanje radijskih valov. Radijski valovi so elektromagnetno valovanje doloenega frekvennega pasu znotraj spektra elektromagnetnega valovanja. Za pomorsko radijsko komunikacijo VHF se uporablja le del tega frekvennega pasu, ki obsega frekvence med 156 MHz in 174 MHz. Radijska frekvenca se izraža v številu radijskih valov na sekundo in je v obratnem sorazmerju z valovno dolžino: valovna dolžina [m] = hitrost elektromagnetnega valovanja v vakuumu (300 x 106 m/s) / frekvenca [Hz=1/s] Primer: valovna dolžina frekvence 160 MHz je 1,875 m ((300 x 106) / (160 x 106)). Valovna dolžina pomorskega radijskega frekvennega pasu VHF je približno 2 m. V praksi to pomeni, da je lahko antena sprejemnika oziroma oddajnika dolga približno polovico te dolžine, torej 1 m, kar je prirono tako za velika kot tudi za manjša plovila. Elektromagnetni valovi relativno majhne valovne dolžine, med katere spadajo tudi elektromagnetni valovi radijskega frekvennega pasu VHF, se širijo skoraj natanno po premici od oddajnika do sprejemnika in se nadaljujejo preko vidnega polja. Ti elektromagnetni valovi ne morejo potovati skozi objekte, kot so npr. hribi in veje zgradbe, od katerih se sicer lahko vsaj delno odbijajo. Prav tako je njihovo potovanje omejeno zaradi sferinosti zemeljske površine. Zaradi tega je priporoljivo, da anteno namestimo na najvišjo možno toko na plovilu in s tem zagotovimo najveji možni doseg radijskih valov VHF.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

14


RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF

Najveja možna oddaljenost dveh plovil, pri kateri je med njima še mogoa pomorska radijska komunikacija VHF.

Doseg radijskih valov VHF (oddaljenost od antene do horizonta) se izrauna z naslednjo formulo: doseg [NM] = 2,5 x "nadmorska višina antene [m] V primeru raunanja dosega radijskih valov VHF med dvema antenama se uporablja naslednja formula: doseg med dvema antenama [NM] = 2,5 x ("nadmorska višina prve antene [m] + "nadmorska višina druge antene [m]) Primer: doseg med anteno na plovilu (30 m nad gladino morja) in anteno obalne postaje (62 m nad gladino morja) je 33,4 NM ((2,5 x ($30 + $62)). Doseg radijskih valov VHF

Jahta (h = 30 m)

Jadrnica (h = 9 m)

Gliser (h = 1,5 m)

Obalna postaja (h = 62 m)

33,4 NM

27,2 NM

22,7 NM

Jahta (h = 30 m)

27,4 NM

21,2 NM

16,8 NM

Jadrnica (h = 9 m)

21,2 NM

15 NM

10,6 NM

Gliser (h = 1,5 m)

16,8 NM

10,6 NM

6,1 NM

Doseg radijskih valov VHF na morju se lahko mono razlikuje glede na velikost plovil oziroma glede na lokacijo anten obalnih postaj, saj je doseg odvisen od nadmorske višine anten (h).

15

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF Obalne postaje Obalne postaje (angl. Coast Radio Station) so pomorske radijske postaje na kopnem. Nadzorujejo radijske frekvence, namenjene klicem v stiski, koordinirajo radijski promet in posredujejo pri komunikaciji med plovili ali pri komunikaciji s kopnim. Veina obalnih postaj ima ve oddajnikov in sprejemnikov, s katerimi poveajo obmoje dometa njihovega radijskega signala VHF in s tem tudi podroje plovbe GMDSS A1.

Primer Obalna postaja v Reki na Hrvaškem ima svoje oddajnike in sprejemnike na Uki, na Susku, na Kamenjaku in v Savudriji. Nekatere obalne postaje imajo opremo, s pomojo katere lahko locirajo plovilo na osnovi radijskega signala VHF. Nekatere obalne postaje imajo dodeljeno vlogo MRCC (Koordinacijski center za reševanje na morju, angl. Maritime Rescue and Coordination Centres) in zato koordinirajo morebitne SAR-operacije (Iskanje in reševanje, angl. Search and Rescue). Nekatere obalne postaje imajo status obalne postaje NAVTEX, ker oddajajo MSI-obvestila (pomorska varnostna obvestila, angl. Maritime Safety Information) preko informacijskega sistema NAVTEX. To so navigacijska opozorila, meteorološka opozorila in napovedi ter nujna obvestila. Kjer ni obalnih postaj (npr. Slovenija), njihovo vlogo prevzamejo organi za varnost plovbe, kot so pristaniška kapitanija, obalna straža ipd.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

26


RADIJSKA KOMUNIKACIJA VHF

Obalne postaje v delu Sredozemskega morja: obalna postaja, podroje plovbe GMDSS A1.

27

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF pozicijo plovila v stiski (avtomatsko posredovano iz GPS-naprave ali rono ažurirano), as v UTC, ko je bila pozicija plovila v stiski zadnji ažurirana, vrsto nesree (v primeru nepripravljenega klica v stiski vrsta nesree ostane nedoloena). Predvsem pri tem klicu se je treba zavedati, da bo ta dosegel obalno postajo le v primeru, e se plovilo nahaja v podroju plovbe GMDSS A1.

Pozicija plovila in pripadajo!i !as v UTC Roni vnos pozicije plovila in pripadajoega asa v UTC

Pozicija plovila in pripadajoi as v UTC, ko je bila pozicija zadnji ažurirana, sta zelo pomembna podatka v vseh reševalnih akcijah. e radijska postaja VHF ni povezana z GPS-napravo, je priporoljivo pozicijo plovila in pripadajoi as v UTC ažurirati rono. Priporoa se ažuriranje vsaj na vsake 4 ure. Nekatere radijske postaje VHF imajo možnost vklopa posebnega ponavljajoega se asovnega alarma, ki posadko opozori, da je ponovno treba rono ažurirati pozicijo plovila in pripadajoega asa v UTC.

Oddaja klica v stiski DSC-klic v stiski se vedno odda vsem postajam, torej ga prejmejo vse radijske postaje VHF in obalne postaje v dometu. DSC-klic v stiski je možno oddati na dva razlina naina. To sta hitrejši nepripravljen in podrobnejši pripravljen.

Proženje klica v stiski na radijski postaji VHF GMDSS.

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

46


DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Po oddanem DSC-klicu v stiski se priakuje, da bo obalna postaja potrdila prejem klica v stiski z DSC-potrditvijo klica in bo vodila reševalno akcijo, ki bo po potrebi vkljuevala tudi ostala plovila v bližini plovila v stiski. Po prejeti DSC-potrditvi klica je treba klic v stiski oddati še govorno preko VHF CH 16.

Nepripravljen klic v stiski (angl. Undesignated Distress) Pošiljanje nepripravljenega DSC-klica v stiski

Nepripravljen DSC-klic v stiski se sproži s pritiskom ene tipke ali s soasnim pritiskom dveh tipk. Tipke za proženje DSC-klica v stiski so obiajno zašitene s pokrovkom, kar onemogoa proženje po pomoti. Tipke je treba držati pritisnjene približno 5 sekund oziroma dokler radijska postaja VHF ne javi, da je klic oddan. Nepripravljen DSC-klic v stiski se pošlje samo, kadar zaradi hude stiske res ni asa za pripravo klica v stiski, ker: posredovana pozicija plovila in pripadajo as v UTC lahko nista tona, klic v stiski ne bo imel doloene vrste nesree.

Pripravljen klic v stiski (angl. Designated Distress) Pošiljanje pripravljenega DSC-klica v stiski z vrsto nesree ! trenje (angl. Collision)

Pripravljen DSC-klic v stiski se prav tako, kot nepripravljen, proži z eno ali soasno z dvema tipkama. Najprej je tipke treba na kratko pritisniti in takoj zatem spustiti. Zatem se pripravi DSC-klic v stiski, kar obiajno traja od 15 do 30 sekund, vendar to ne pomeni izgube asa, ker se z dodatnim pojasnjevanjem v primeru oddaje nepripravljenega DSC-klica v stiski praviloma izgubi precej ve asa. Priprava DSC-klica v stiski obsega ažuriranje pozicije plovila in pripadajoega asa v UTC ter doloanje vrste nesree.

47

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Nujni klic (angl. Urgency Call) Nujni klic po pomembnosti sledi klicu v stiski. Uporablja se, ko ljudem ali plovilu grozi nevarnost, vendar ni potrebna takojšnja pomo. Vasih se je zelo težko odloiti, ali gre za situacijo, pri kateri je upravieno uporabiti klic v stiski, ali za situacijo, v kateri je upravieno uporabiti le nujni klic. Primer: e poškodovano plovilo, nesposobno za manevriranje, odnaša v smeri eri, ki jih po predvidevanjih lahko doseže v dvajsetih minutah, bi vsekakor bilo ve kot upravieno oddati klic v stiski. e pa bi eri doseglo predvidoma šele ez štiri ure, bi to bila samo nujna situacija, pri kateri bi bilo upravieno oddati le nujni klic. Podobno je treba loiti resnost situacije pri padcu loveka v morje. e ima posadka s lovekom v morju vizualni stik in ga bo reševala sama, je upravieno uporabiti nujni klic, sicer pa je treba nemudoma sprožiti klic v stiski. Lahko se seveda zgodi, da sasoma nujnost preide v stisko. V primeru nujnega klica v zvezi z zdravstvenim stanjem osebe na plovilu in zahteve po nujni zdravniški pomoi lahko obalna postaja klicatelja poveže z zdravnikom, ki lahko kompetentno svetuje posadki. V tem primeru je treba to zahtevo v nujnem klicu jasno navesti.

Oddaja nujnega klica Pošiljanje nujnega DSC-klica

Pri oddaji nujnega DSC-klica preko VHF CH 70 je treba sporoilo takoj, brez akanja na potrditev klica, oddati še govorno preko VHF CH 16. Ta se vedno zane s proceduralno besedo »PAN PAN«. Nujni klici so lahko namenjeni vsem postajam ali pa eni sami postaji (ene same postaje ni možno klicati z DSC-kontrolo razreda D).

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

58


DSC-FUNKCIJE RADIJSKE POSTAJE VHF Predloga nujnega klica PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

ALL STATIONS, ALL STATIONS, ALL STATIONS.

VSE POSTAJE, VSE POSTAJE, VSE POSTAJE.

THIS IS (ime plovila, izgovorjeno trikrat), (pozivni znak plovila), (MMSIštevilka plovila).

TUKAJ JE (ime plovila, izgovorjeno trikrat), (pozivni znak plovila), (MMSIštevilka plovila).

POSITION (pozicija plovila).

POZICIJA (pozicija plovila).

(vzrok klica, potrebna pomo, število ljudi na krovu ter ostale informacije, ki so lahko v pomo pri reševanju).

(vzrok klica, potrebna pomo, število ljudi na krovu ter ostale informacije, ki so lahko v pomo pri reševanju).

Opcijsko: WE NEED URGENT MEDICAL ASSISTANCE.

Opcijsko: POTREBUJEMO NUJNO ZDRAVNIŠKO POMO.

OVER.

SPREJEM.

Primer nujnega klica s potrebo po nujni zdravniški pomo!i PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

PAN PAN, PAN PAN, PAN PAN.

ALL STATIONS, ALL STATIONS, ALL STATIONS.

VSE POSTAJE, VSE POSTAJE, VSE POSTAJE.

THIS IS Spinaker, Spinaker, Spinaker, call sign S5L12, MMSI 278054321.

TUKAJ JE Spinaker, Spinaker, Spinaker, pozivni znak S5L12, MMSI 278054321.

POSITION 45° 36' N 013° 32' E.

POZICIJA 45° 36' S 013° 32' V.

We have a crew member with a serious eye injury.

Imamo lana posadke z resno poškodbo oesa.

WE NEED URGENT MEDICAL ASSISTANCE.

POTREBUJEMO NUJNO ZDRAVNIŠKO POMO.

OVER.

SPREJEM.

59

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


PREVERI SVOJE ZNANJE SISTEM GMDSS Kaj pomeni kratica GMDSS? Kaj je poglavitni namen sistema GMDSS? Katera plovila so SOLAS-plovila? Katera podroja plovbe GMDSS poznaš in do kod segajo? Do kod natanno sega podroje plovbe GMDSS A1? Izrazi v približku tudi v NM. Katere radijske komunikacijske naprave morajo imeti vgrajene SOLASplovila v podroju plovbe GMDSS A1? Zakaj nekatera priobalna podroja ne spadajo v podroje plovbe GMDSS A1? Naštej pomanjkljivosti mobilnih telefonov, zaradi katerih ti ne spadajo v GMDSS-opremo. Zakaj je treba pridobiti potrdilo o usposobljenosti za upravljanje z GMDSSopremo? Kako se pridobi potrdilo o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS? Ali je veljavnost potrdila o usposobljenosti za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS asovno omejena?

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS

72


PREVERI SVOJE ZNANJE OSNOVE RADIJSKE KOMUNIKACIJE VHF Koliko je v praksi dolga antena radijske postaje VHF? Kako se širijo elektromagnetni valovi radijskega frekvennega pasu VHF? Zakaj je smiselno anteno vgradne radijske postaje VHF namestiti na najvišjo možno toko na plovilu? Kako se izrauna doseg radijskih valov VHF (od antene do horizonta)? Koliko sta lahko najve oddaljeni dve plovili, ki imata anteni namešeni na višini 9 m, da med seboj še lahko komunicirata preko radijske postaje VHF? Koliko kanalov ima mednarodni nabor VHF-kanalov? Na katerem kanalu se vrši DSC? Ali je možno govorno komunicirati na VHF CH 70? Kateri je najpomembnejši kanal namenjen govornemu komuniciranju? Kdaj je dovoljeno komunicirati na VHF CH 16? emu je namenjen VHF CH 13? Kateri kanali se lahko uporabljajo za komunikacijo med plovili na morju? Kateri kanal pretežno uporabljajo marine na Jadranu? Kaj so MSI-obvestila in kdo jih oddaja? Kateri je delovni VHF-kanal RCC Koper? Ali je na Jadranu možno spremljati vremensko napoved tudi preko radijske postaje VHF? Kakšna je razlika med kanalom simplex in kanalom duplex? Katere radijske postaje VHF lahko slišijo sporoila oddana na kanalu simplex? Ali sporoila, oddana na kanalih duplex, slišijo samo obalne postaje? Katere radijske postaje VHF lahko slišijo sporoila oddana s strani obalne postaje na kanalu duplex? Na katerih moeh oddajanja lahko oddajamo na vgradni radijski postaji VHF?

73

RADIJSKA POSTAJA VHF GMDSS


Priročnik za radijsko postajo VHF GMDSS  

Upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS še nikoli ni bilo tako enostavno! Priročnik za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS je celovit...

Priročnik za radijsko postajo VHF GMDSS  

Upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS še nikoli ni bilo tako enostavno! Priročnik za upravljanje z radijsko postajo VHF GMDSS je celovit...

Advertisement