16 PR TRIGSVE LA T P O JE VOMOD KT I
UGOTAVLJANJE ŠKODE V KMETIJSTVU ZARADI JELENJADI
KOCONOGE KURE, GAMSI, KOZLIČKI IN FLORA POD LEDENIKOM
BESEDILO •
BESEDILO • Sanja Behrić FOTOGRAFIJA • Andrej Kapla
dr. Irena Bertoncelj, dr. Branko Lukač, Kmetijski inštitut Slovenije FOTOGRAFIJA • dr. Irena Bertoncelj
S
O
bmočje Triglavskega narodnega parka je zajeto v projekt Interreg Usklajeno upravljanje s prosto živečimi živalmi in njihovim življenjskim prostorom v Alpah alpbionet, v sklopu katerega skušamo oceniti obseg oziroma škodo, ki nastane zaradi konfliktov s prosto živečimi živalmi, jih poskušamo omiliti oziroma poiskati ustrezne rešitve za sobivanje. Konflikti so lahko zelo različni, od vznemirjanja prosto živečih živali zaradi športnih dejavnosti (npr. gorsko kolesarjenje), trkov z živalmi na cestah do nelegalnega lova. Do konfliktov v zavarovanih območjih prihaja deloma tudi zaradi večje navzočnosti prosto živečih živali. Te interakcije prinašajo predvsem ekonomske in ekološke posledice, navsezadnje pa tudi netijo konflikte med ljudmi oziroma različnimi organizacijami. Primer takega konflikta je tudi škoda v kmetijst vu, pri tem je v ospredju škoda na obdelovalnih kmetijskih površinah in travinju zaradi ritja divjih prašičevi in paše jelenjadi. Glede na poročanje številnih kmetov o opažanju divjadi na njihovih površinah in manjših pridelkih krme ocenjujemo, da škoda zaradi jelenjadi v zadnji letih narašča. Paša jelenjadi naj bi tako znatno zmanjšala pridelek krme za domače prežvekovalce. Kako velik je vpliv popasenosti na količino pridelane krme, je odvisno od gostote divjadi v okolici travnikov, bližine človeških bivališč ter velikosti in oddaljenosti travnika od gozda. Da bi ocenili obseg nastale škode, so raziskovalci Kmetijskega inštituta Slovenije v začetku letošnjega leta začeli terenski poskus na dveh travnikih v Radovni in Trenti: s kletkami so omejili dostop divjadi do delov travnika, da bi primerjali količino in kakovost pridelka s travinja pod kletkami in območjem, kjer je imela divjad prost dostop do travinja. Poskus se bo nadaljeval še prihodnje leto. •
tem vse in še več se ukvarjamo v projektu natcare, Spodbujanje skupnosti za ohranjanje in obnavljanje čezmejnih območij Natura , v katerem sodeluje šest partnerjev iz Italije in Slovenije. Projekt traja dobri dve leti, poleg Triglavskega narodnega parka so partnerji še italijanska parka Julijsko Predgorje in Furlanski Dolomiti, Nacionalni inštitut za biologijo, Biotehniški Center Naklo in Univerza v Vidmu. Posvečamo se zavarovanim vrstam v območjih Natura , z akcijami in ustreznim upravljanjem poskušamo ohraniti in varovati biotsko raznovrstnost, ki jo najdemo na območju Triglavskega narodnega parka in širše. Tako smo v sklopu projekta izvedli že kar nekaj dejavnosti. Terensko delo smo začeli s koconogimi kurami. Spomladi smo v sodelovanju z nadzorniki Triglavskega narodnega parka izpeljali popis rastišč divjega petelina in ruševca. Vrsti sta ogroženi in vedno redkejši, divji petelin še posebno. Njegovo število zaradi človeških motenj v gozdovih stalno upada. Junija smo s pomočjo prostovoljcev odkrivali prisotnost belke na čezmejnih območjih Mangartskega sedla in Kanina. Avgusta smo se odpravili pod Triglavski ledenik in popisali periglacialno floro. Na stalnih ploskvah bomo spremljali vplive podnebnih sprememb. V Trenti smo postavili rosalium, ki je dobil ime po hrošču alpski kozliček (Rosalia alpina). Na skladovnici bukovih debel se kozlički spopadajo, privabljajo samice in parijo. Obiskovalci lahko podatke o opaženih hroščih na Rosaliumu sporočate po mobilni aplikaciji iNaturalist in prispevate k monitoringu vrste. •
ROSALIUM