Marko Drobnič, Talum
Z lastnim prestrukturiranjem povečujemo dodano vrednost! Datum: 15. marec 2016 Avtor: Alenka Žumbar V Talumu, ki ga je minuli teden obiskal gospodarski minister s sodelavci, jim je s strategijo, ki so si jo zastavili pred nekaj leti, ko so uvideli, da je cena aluminijevih izdelkov, kot so jih proizvajali nekoč, že začela upadati, uspelo po treh letih izgube lani zopet ustvariti dobiček, to pa na račun strategije prestrukturiranja iz tradicionalnega proizvajalca aluminija v proizvajalca aluminijevih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Ob tem sledijo smelim načrtom, med katerimi bodo že v letošnjem letu vzpostavili proizvodnjo visokotlačnih ulitkov, so pa leto začeli tudi z novo vlogo in sicer distributerja zaprtega distribucijskega sistema za električno energijo in zemeljski plin. O načrtih družbe, tako na področju osnovne dejavnosti kot energetike, smo govorili s prvim možem družbe Markom Drobničem in vodjem poslovne enote energetika mag. Boštjanom Korošcem.
Proizvodnja rondelic
Kot smo že poročali, so prihodki Skupine Talum so v letu 2015 presegli 316 milijonov evrov, kar pomeni, da so se glede na leto 2014 povečali za 13 %, s tem pa se družba uvršča med 30 največjih v Sloveniji in na 11. mesto med največjimi izvozniki. Po številu novih zaposlitev v zadnjih dveh letih je Talum uvrščen na 3. mesto v Sloveniji, saj so morali v družbi zaradi povečanega obsega proizvodnje zaposliti več kot 200 novih sodelavcev. Marko Drobnič o Energetskem konceptu Slovenije: »Za velike porabnike energije, kot je Talum, ni toliko pomembno, iz katerih virov bo energija prihajala, kot to, da bo ta konkurenčna glede na primerljive porabnike iz panog v Evropi in pa, da je oskrba varna ter zanesljiva.«
Minister na obisku
Ministru za gospodarstvo in gospodarski razvoj Zdravku Počivalšku, ki je Talum minuli teden obiskal s svojo ekipo, je predsednik uprave Marko Drobnič predstavil razvojne načrte družbe, med katerimi prednjači aktualna vzpostavitev proizvodnje visokotlačnih ulitkov. V to bodo v prihodnjih petih letih vložili predvidoma 25 milijonov evrov oziroma v skladu in glede na potrebe kupcev, saj se v Talumu, kot je za Energetiko.NET pojasnil Drobnič, tovrstnih investicij lotevajo glede na tržne zahteve svojih kupcev. Poleg področja ulitkov je to karakteristično tudi za proizvodnjo rondelic, ki je vhodni material za proizvodnjo doz in tub; »če ima denimo proizvajalec lakov za lase pred seboj izziv narediti privlačnejšo embalažo za končne kupce, mu želimo pri tem pomagati, to pa lahko pomeni tudi proizvodnjo embalaže neklasičnih oblik, ki pa zahteva pripravo zlitin aluminija z drugimi materiali«, pri tem pojasni sogovornik in doda, da so v tem pogledu lani tudi že prijavili nekaj patentov. Kot že navedeno, ne le na segmentu visokotlačnega litja, ki predstavlja novost ob že utečenem nizkotlačnem in gravitacijskem litju in jim bo že v začetku prineslo skoraj 20 milijonov skupnih prihodkov, investicija v nadgradnjo proizvodnje pa se jim bo povrnila najkasneje v sedmih letih, pač pa tudi na segmentu proizvodnje rondelic, kjer se s programom tub in doz Talum že uvršča med največje in tehnološko najbolj napredne proizvajalce na svetu, z novimi patenti in posodobitvijo linij pa nameravajo še naprej slediti 2- do 3-odstotni rasti proizvodnje. Več kot 30 tisoč ton produktov na tem segmentu jim je letno že doslej prineslo približno 75 milijonov evrov prihodkov, je nazoren Marko Drobnič.
Marko Drobnič
Kot je pri tem dodal, pa prestrukturiranje, ki ga dosledno izvajajo, vodi v še nekoliko bolj optimirano razmerje prihodkov iz naslova prodaje utečenih produktov, kot so torej livarske zlitine in drogovi, ter prodaje produktov z visoko dodano vrednostjo, kot so že omenjene rondelice, absorberji in denimo moto in avtomobilski deli ter komponente za kupce, katerih primer sta Porsche in KTM. S tovrstnimi kupci na primer stremijo k temu, da so deli, ki pridejo iz njihove proizvodnje, čim lažji in čim manjši, kar pa je navsezadnje skladno tudi z energetskopodnebno usmeritvijo EU.
In če je bila še pred nekaj leti slika takšna, da je iz Talumove tovarne odšlo 85 odstotkov izdelkov v obliki drogov in zlitin, je danes to razmerje med temi in izdelki višje dodane vrednosti 60 proti 40, v bližnji prihodnosti pa naj bi področja postala že enakovredna. »S prestrukturiranjem sebe bomo namreč prestrukturirali tudi sam trg,« je prepričan Marko Drobnič.
Nova hala
Talum, ki stoji za 140-megavatnim pasovnim odjemom, pa je uspel v zadnjih letih dodobra spremeniti tudi svoj položaj v elektroenergetskem sistemu, saj je uspel, da je od leta 2014 naprej vključen v sistem zagotavljanja terciarne rezerve in tako na račun svoje razpoložljivosti, pripravljenosti in dejanskih izklopov ustvarja prihodek; pred tem temu ni bilo tako, čeprav se je ta naša sposobnost s pridom izkoriščala, pravita Marko Drobnič in vodja poslovne enote Energetika Boštjan Korošec.
Talum v vlogi elektrodistributerja Pa ne le to, niti to, da je kidričevski proizvajalec še vedno na drugem mestu med svetovnimi proizvajalci aluminija po specifični porabi energije, novo vlogo z energetskega vidika je z začetkom letošnjega leta Talum pridobil tudi z začetkom izvajanja nalog po pridobitvi statusa distributerja zaprtega distribucijskega sistema za električno energijo in zemeljski plin (ZDS) na zaokroženem gospodarskem območju Talum (industrijska cona Talum), ki ga po odgovornostih, obveznostih in pooblastili v celoti izenačuje z petimi javnimi distribucijskimi podjetji v Sloveniji, tak status (na področju distribucije električne energije) pa so si pridobili še jeseniška Enos in Acroni ter Petrol Energetika.
Stikalnica
Kot nam je pri tem pojasnil Boštjan Korošec, »v primeru, da ne bi uspeli pridobiti tega statusa, bi celotno naše interno distribucijsko elektroenergetsko omrežje prevzel v upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) oz. distribucijski operater na našem področju, to je Elektro Maribor, pri čemer pa je zaradi kritične odvisnosti naših proizvodnih procesov od stalne razpoložljivosti električne energije - spomnimo, da je lahko elektroliza brez napajanja največ dve uri, kompresorji stisnjenega zraka za elektrolizo največ deset minut in sistem oskrbe s hladilno vodo kompresorjev največ sedem minut! - nujno, da sami v vsakem trenutku v celoti obvladujemo naše interno distribucijsko omrežje, za slednja porabnika pa imamo tudi sistem zasilnega napajanja z dizel agregatoma«. Kot pri tem dodaja sogovornik, imajo zaradi te odvisnosti ustrezno grajeno, dimenzionirano in kadrovsko pokrito področje elektroenergetike, ki v njihovi več kot 60-letni zgodovini ni dopustilo prekinitve napajanja kritičnih porabnikov za, kot omenjeno, več kot 2 uri oz. za 10 in 7 minut. Pri tem ocenjujejo, da lahko le na način sedanje organiziranosti in celovitega obvladovanja internega elektroenergetskega omrežja zagotavljajo dovolj visoko varnost oz. razpoložljivost oskrbe porabnikov z električno energijo in posledično vsemi ostalimi energenti in zato tudi odločitev za pridobitev omenjenega statusa. Ta pa je zahteval od njih, da sklenejo s končnimi odjemalci v industrijski coni Talum pogodbe o uporabi distribucijskega sistema, jim merijo porabo električne energije, obračunavajo in zaračunavajo prispevke za obnovljive vire in energetsko učinkovitost (URE), za organizatorja trga Borzen ter omrežnino za prenosno in za distribucijsko omrežje, skratka, da izvajajo identične naloge kot jih opravljajo javna distribucijska podjetja, postopki in vsebina pa je na las podobna tisti, ki jo mesečno na računih spremljamo tudi vsa gospodinjstva. Dodatno imajo, kot pojasnjuje Boštjan Korošec, izdelana tudi svoja sistemska obratovalna navodila distribucijskega sistema, spletno stran za obveščanje in informiranje končnih odjemalcev, predpisujejo pogoje in izdajajo soglasja za priključitev novih porabnikov, beležijo in obravnavajo vprašanja, pobude in pritožbe končnih odjemalcev, vzpostavili so tudi dežurni center izven rednega delovnega časa in vse kar je potrebno za tekoče naloge, ki jim jih nalaga
novo pridobljeni status. »Na kratko lahko rečemo, da smo v Talumu vzpostavili identično funkcijo distributerja, kot jo v naši državi izvajajo Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska,« pravi Korošec.
Na letošnji agendi tudi celovita rekonstrukcija glavnega stikališča
Boštjan Korošec
»Lani smo v Talumu pričeli s projektom celovite rekonstrukcije že leta 1953 zgrajenega glavnega vstopnega stikališča v Industrijsko cono Talum, ki oskrbuje vse porabnike, tudi lastno rabo elektrolize C, ki brez tega stikališča sploh ne more obratovati. Gre torej za najpomembnejšo razdelilno transformatorsko postajo, ki ne sme biti nikoli izven obratovanja več kot dve uri, zato je skrbno načrtovanje in izvedba še toliko pomembnejša,« pojasnjuje Boštjan Korošec in v smehu dodaja, da bodo dosedanji sistem oz. eno stikalno celico ponudili lastniku – ELES-u – za razstavo v njihovi tehniški muzejski zbirki.
Dispečerski center
Omenjen projekt so pričeli torej že maja lani, zaključili pa ga bodo, kot pravita sogovornika, do konca letošnjega leta, pri čemer je njihov cilj, da uporabniki rekonstrukcije stikališča ne bodo niti zaslutili, še manj občutili. »Gre pa za enega najzahtevnejših projektov v Talumu v zadnjih petnajstih letih,« še sklene Boštjan Korošec, ki le mimogrede navrže še, da je Talum med drugim aktiven tudi na področju razvoja pametnih omrežij, a ta projekt bi zahteval že novo zgodbo …