Taborniki in Maj

Besedilo: Miha Bejek, ilustracije: Igor Bizjak

V taborniški skrinji brez težav najdemo kup priročnikov in knjižic z različnimi nasveti, precej globlje pa je treba pobrskati, če želimo najti kakšno literarno delo. Zato je razveseljivo, da smo pred kratkim vanjo lahko dodali novo knjigo z naslovom Taborniki in Maj, ki jo je napisala Barbara Železnik Bizjak.

Taborniki v knjižnih delih

Koliko zapisane proze s taborniki v glavnih vlogah sploh imamo v slovenščini? Na prvem mestu ne moremo spregledati zgodb Frana Milčinskega. Njegovo delo Skavt Peter, ki je nastalo na začetku prejšnjega stoletja, je leta 2010 ponatisnila Zveza tabornikov Slovenije. Med mladimi bralci je širše poznana tudi serija mladinskih romanov Zvesti prijatelji, ki jo je napisal Bogdan Novak - posnet pa je bil tudi film s tem naslovom.

Tu pa se splošno poznavanje proze o tabornikih že skoraj ustavi. Pa vendar sta v zadnjih dveh letih izšli vsaj dve deli, ki neposredno govorita o tabornikih. Nada Rink Arh je napisala pustolovski roman s pridihom znanstvene fantastike Vznemirljive počitnice Belih medvedov, v slovenščini pa je izšel tudi prevod mladinskega romana Nenada Veličkovića 100 zmajev, ki opisuje prigode 10-dnevnega taborjenja ob hercegovski reki Trebižat.

Na očitno pomanjkanje taborniške proze v reviji Tabor odgovarjamo že tretje leto z Zgodbo ob tabornem ognju, ki jo piše Nina Medved, letos pa ji pri ustvarjanju bolj interaktivne pripovedi pomagajo še dodatni sodelavci.

Zadnji naslov na taborniški knjižni polici je povsem nov roman Taborniki in Maj. Napisala ga je Barbara Železnik Bizjak, tabornica in nekdanja oblikovalka revije Tabor.

O prigodah Radovednih svizcev

V literarni svet voda Radovednih svizcev vstopimo z dvanajstletnim dečkom Majem, ki na izletu s starši odide “po svoje” in naleti na taborniško druščino na bivaku. Sproščeno vzdušje, prijazni obrazi in zanimive dejavnosti ga takoj pritegnejo, da se še isti teden vpiše k tabornikom. A to ni le zgodba o Maju, ampak o skupini tabornikov in njihovih dogodivščinah.

Poleg Maja, ki povsem na novo spoznava taborniške običaje, so tu še z Aljaž, ki ne najde novih športnih copatov, Tinka, ki zaspi na straži, vodnik Skovik, ki rad ponagaja spečim stražarjem, kuhar Boštjan, ki si želi na Triglav, murenček Nace, ki je najmlajši na taborjenju, in še kopica drugih, v katerih bo vsak bralec zagotovo “prepoznal” koga iz svojih taborniških dni.

Delo je zgrajeno iz treh pripovedi. V prvi spoznamo vod Radovednih svizcev, ki sprejme novega člana Maja in pomaga Aljažu najti izginule športne copate, v drugi se znajdemo na mnogoboju, kjer se zaplete zaradi premaknjene puščice na lovu na lisico, v tretji pripovedi pa spremljamo dogodivščine na poletnem taborjenju in se s skupino taborečih povzpnemo na Triglav.

Vsako od pripovedi poganja jasen osrednji zaplet, ki zbuja pričakovanja in radovednost, da beremo dalje, majhne iskrice in prigode udeleženih likov pa razburkajo spomine bralcev in vdahnejo zgodbam življenje. V celoti gre za lepo berljivo lahkotno zgodbo, ki pa se ne skuša izogniti niti nekaj trpkim resnicam sodobnega sveta niti težavam odraščanja.

Zgodba za današnje dni

Drobna knjižica Taborniki in Maj na 120 straneh z dinamično strukturo kratkih poglavij in z vmesnimi ilustracijami skozi dogodivščine namišljenih tabornikov lepo oriše glavne vidike taborništva danes. Posebna vrednost tega dela je prav to, da je postavljeno v sodoben čas, zato taborniki tu ne delujejo kot nekakšni nezemljani v gozdu, brez stika z resničnim svetom. Taborniki so opisani kot povsem verjetni otroci in mladostniki, ki jih vsak pozna, a so obenem - taborniki.

Delo je zato nadvse primerno za grajenje taborniške podobe v širši javnosti. Vsak, ki bo prebral to delo, bo na precej nevsiljiv način dobil zelo jasno sliko o taborništvu danes. Zagotovo veliko bolj točno kot tisti, ki si bo sliko o taborništvu zgradil le s pomočjo sicer hudomušnih, vendar precej arhaičnih pripovedi Frana Milčinskega o skavtu Petru, saj so slednje pač nastale na začetku prejšnjega stoletja.

Verjamemo, da bodo prigode tabornikov in Maja našle pot do bralcev - tabornikov, staršev in tistih, ki o tabornikih še ne vedo veliko, ter da bodo prispevale barvit košček v mozaik podobe taborništva med ljudmi.

Nedelja z zapletom

Ekipe za tekmovanje v orientaciji so bile pripravljene in so štartale v razmikih po petnajst minut. Vsaka ekipa je imela list z nalogo v obliki potnih znakov, prazen zemljevid, kompas in pisalo.

Ekipa številka 1 so bili Martin, Jošt, Matej, Maj in Aljaž. Pot navkreber so začeli hitro, hodili so kakšnih deset minut in prišli do znaka Pojdi v tej smeri. Prebijali so se skozi gosto podrast, a po nekajminutni hoji niso našli ne novih znakov ne kontrolne točke. Prišli pa so do navpične skalne stene sredi gozda, porasle z mahom in posameznimi borovci. Ustavili so se in tuhtali, kaj naj storijo. Zdelo se jim je, da niso zagrešili nobene napake. Edino smiselno nadaljevanje je bilo desno po širši skalni polici, ki se je položno dvigovala sredi stene in se končala nekje pri vrhu. Odločili so se, da vstopijo na skalno polico. A ta se je za robom naenkrat zožila in fantje niso mogli dalje. Takega zapleta niso pričakovali in zavedli so se, da so nekje zašli, saj taka pot čez skale gotovo ni bila prava. Postalo jih je strah, saj se je tudi vreme začelo spreminjati na slabše. Oblačno nebo se je vedno bolj zapiralo in temnilo in naenkrat se je ulil dež. (...) (odlomek iz knjige Taborniki in Maj)