Rod Odporne želve praznuje 50 let

Začelo se je leta 1964, ko so učitelji Osnovne šole Jože Srebrnič Deskle prepoznali koristi taborništva in omogočili 21 otrokom taborjenje s taborniki Rumenih sokolov iz Šempetra. Navdušenje po vrnitvi s 14-dnevnega taborjenja v Strunjanu je bilo tako veliko, da ni bilo več poti nazaj. Seme taborništva v Desklah je bilo zasajeno in uspešno kali še danes. Seveda pa to ne bi bilo možno brez velike podpore tovarne 15. september Anhovo, ki je, kot je bilo za tiste čase običajno, takoj podprla idejo in nato podpirala delovanje, tako finančno kot kadrovsko. Sodelovanje s tovarno je pripomoglo tudi k temu, da so taborniki za svoj znak izbrali želvo in po njej tudi ime “odporne želve”, ki ga še vedno nosimo - kot znak odpornosti, trdnosti in vztrajnosti.

Ob tej priložnosti je 25. aprila v Kulturnem domu v Desklah potekala svečana slovesnost. Ob taborniški himni se je prvič dvignila zastava našega roda. S kulturnim programom so mladi taborniki skozi skeče,

In memoriam

Naše vrste je prezgodaj zapustil Frenk Cimerman, ki je bil v osemdestih vodnik in v devetdesetih član rodove uprave Društva tabornikov Rodu Črnega mrava. S svojim delom in neprecenljivimi izkušnjami je izjemno prispeval v turbulentnih časih društva, zato bo za vedno ostal v taborniškem spominu Črnega mrava. Svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.

Taborniki Rodu Črnega mrava pesmi in s plesom predstavili utrinke taborniškega življenja. Zveza tabornikov Slovenije je rodu in najstarejšim zaslužnim članom roda podelila priznanja. Po prireditvi se je dogajanje preselilo na naš taborni prostor, kjer smo ob tabornem ognju in prijetni družbi zaključili praznovanje.

V tem tednu smo počastili tudi dan Zemlje in dan tabornikov. V Stekleni dvorani kulturnega doma smo pripravili razstavo 50 let taborništva v Desklah in izdali zbornik Že 50 let Odporne želve ustvarjamo boljši svet.

Da delamo dobro, dokazuje vedno številčnejše članstvo v našem rodu in vedno več mladih vodnikov, ki so pripravljeni svoje znanje prenašati na najmlajše. Taborništvo ni le popoldanska aktivnost, je način življenja. Zato si ob prazničnem trenutku želimo, da bi se odpornost in trdnost naših želv nadaljevala še nadaljnjih 50 let.

Maja K. Cencič, Demi Munih