Sudoku

Premetanka »sadje«

Vstavi besede: jabolko, hruška, banana, ananas, pomaranča, mandarina, breskev, sliva.

1. Pri nas najbolj razširjen in znan sadež.

2. Bananovec se imenuje drevo.

3. V vsaki rastlini dozori le en sadež.

4. Prvi plodovi so zreli že novembra.

5. Izvira s področja Kitajske in Japonske.

6. Pri nas množično raste na Primorskem.

7. Drevo zraste tudi do 16 metrov visoko.

8. Pravijo ji tudi požegača.

Ljudje skoraj tretjino svojega življenja prespimo, saj se tako odpočijemo in naberemo nove moči za napore, katerih nam tabornikom na pohodih, bivakiranjih in drugod prav gotovo ne manjka. Ravno zato se tudi pri spanju v naravi potrudimo, da iz preprostega materiala, ki ga naberemo v naravi ali prinesemo s seboj, pripravimo čim bolj udobno in zdravo ležišče. Pomembna je izbira prostora, kjer bomo prenočili, o čemer smo pisali v predhodnih številkah na temo bivakov.

Najprej poskrbimo za zdravje.

Ležišče mora biti dobro zaščiteno pred vlago in toplotno izolirano, da se med spanjem ne prehladimo. Če prenočevanje na prostem načrtujemo, ponavadi s seboj prinesemo dodatno opremo, npr. šotorsko krilo, armafleks, spalko ipd. Kadar na prenočevanje na prostem nismo pripravljeni, lahko z naravnimi materiali in različnimi načini izdelave ležišče ravno tako dobro pripravimo in izoliramo.

Če spimo na tleh, kjer podlaga ni dovolj mehka, je najbolje, da (če se le da) tla oblikujemo, kot je oblikovano telo: izdolbemo del ležišča za boke in podložimo vzglavje. Tako nas ne bo žulilo in obremenitev hrbtenice bo primernejša.

Za pripravo ležišča lahko uporabljamo različne naravne materiale: smrekove veje, listje, seno, slamo, praprot, les, kamenje, mah, mrežo itd. Pri pripravi ležišča v snežnem bivaku je pomembna dobra toplotna izolacija med snegom in telesom, zato mora biti ležišče debelejše.

V prihodnjih številkah si bomo pogledali nekaj primerov ležišč na tleh in ležišč, dvignjenih od tal - slednja so boljša, ker so načeloma bolj suha in toplejša.