Page 1

psst! Besedo imajo latvijski komiksi Če bi želeli imeti zbirko vseh stripov, ki so kadarkoli izšli v Latviji, bi ta komajda zapolnila 70  cm dolgo knjižno polico, večino nje pa bi zasedali prevodi mainstreamovskih stripov kot sta  Jaka Racman in Miki Miška. Vseeno pa bi med njimi lahko izbrskali nekaj zanimivih izvirnih  latvijskih del. Konec   80.   in   začetek   90.   let   je   latvijska   vodilna   založniška   hiša   izdala   tri   stripe,  namenjene otrokom in najstnikov, ki naj bi krepili nacionalno identiteto. Latvijske umetnike so  pozvali   k   risanju   stripov,   ki   bi   temeljili   na   latvijskih   ljudskih   zgodbah,   pa   tudi   stripov,   ki  opisujejo najbolj znane kraje v Rigi in njihovo zgodovino. Kar neverjetno je, da so ti stripi izšli  v nakladah od 100.000 do 150.000 izvodov; to pomeni, da je en izvod imela večina latvijskih  družin. Rezultat je viden še danes – kadar pokažeš enega teh stripov ljudem, starim od 20  do 30 let, lahko opaziš, kako jim zažarijo oči in kako se v njih prebudijo nostalgična čustva. Kmalu zatem je v začetku 90. v štirih številkah izšla prva latvijska revija s stripi z  naslovom  Klips,   ki   pa   ni   požela   takšnega   uspeha   kot   omenjeni   stripi.   Z   vsebino   se   je  premaknila na zahod: namesto ljudskih zgodb smo v njej našli moderne tematike, vesoljske  ladje, nezemljane in superheroje. Še vedno je bila namenjena predvsem mladini, vsebovala  pa je tudi nekoliko bolj alternativne zgodbe, napisane za starejše bralstvo. Simbolična vloga stripov je v (pod)zavesti Latvijcev posegla še na področje spolnosti:  prvič je bilo človeško spolno življenje nazorno prikazano prav v stripu. V času, ko je bila  Latvija še del Sovjetske zveze, v kateri spolnost “ni obstajala”, je znana otroška revija Zīlīte  objavila posebno izdajo, v celoti namenjeno zgodbi v stripu, sicer delu Mārisa Putniņša, ki je  opisovala fizične razlike med fantkom in deklico ter kako s temi razlikami pozneje v življenju  ustvarita novo življenje. Glede na to, da so bile tovrstne teme v takratni Sovjetski zvezi velik  tabu, je bilo delo resnično revolucionarno. Tem  pogumnim   korakom   je sledilo   zatišje,  če  odštejemo objave  nekaterih  pasic   v  dnevnikih – te so bile večinoma prevedene (npr. Garfield), za kratek čas pa so objavljali tudi  dela domačih umetnikov. Navkljub zatonu striparske scene je v Latviji vedno obstajala precej  močna tradicija karikatur, ki jo je od leta 1957 ohranjala revija karikaturistov. Nova doba striparske scene se je pričela, ko se je v Latvijo priselil mlad Švicar. Ta  strastni bralec stripov se je znašel v deželi, v kateri ni mogel najti niti enega stripa. Ni  presenetljivo, da se mu je porodila ideja: postal je utemeljitelj latvijske striparske kulture, ki je  temeljila predvsem na umetniških in avantgardnih stripih. Tako je poleti leta 2007 prvič izšla  revija kuš! ali psst! v latvijščini (www.komikss.lv). Za razliko od predhodnih tovrstnih  publikacij kuš! ni namenjen otrokom. Izhaja vsak drugi mesec in ima z vsakim izvodom novo  temo, objavlja pa tako tuje alternativne avtorje kot tudi latvijske stripe. Med avtorji lahko  najdemo znana imena kot so Charles Burns, Dupuy&Berberian, Mawil, Thomas Ott, Anna  Sommer, Olivier Schrauwen, Moki, Tommi Musturi, TeER in Jakob Klemenčič. V prvem letu  izhajanja revije je latvijska scena doživela pravi razcvet, revija pa je iz številke v številko  objavljala vse boljše stripe latvijskih umetnikov. Poleg revije je skupina kuš! (doslej) pripravila tudi druge dogodke, ki naj bi pripomogli  k ohranjanju stripovske kulture – razstavo švicarskega fanzinovskega zvezdnika Königa Lü.  Q.­ja,   večer   animacije,   delavnico   z   nemškima   avantgardnima   striparskima   umetnikoma  Henningom Wagenbrethom in Markusom Huberjem, pa tudi številne striparske zabave, ki so  združile avtorje in bralce. V letu 2009 načrtujemo večjo razstavo stripov v Rigi, na kateri bodo  predstavljena dela tako tujih kot latvijskih striparskih umetnikov. Nekateri od slednjih so svoja  dela že objavili v tujini – Anete Melece v nemški publikaciji  Plus Plus, Martiņš Miķelsons v  švicarskem  fanzinu  Hund,   Katze,  Wurst, Oskars  Pavlovskis   v  finski reviji  Kuti  in  Kaspars  Groševs v zadnji izdaji  Stripburgerja. V pričujoči številki so objavljena dela Anete Melece,  Kasparsa Groševsa in Ingrīde Pičukāne. Vzporedno z revijo  kuš!  je bil oblikovan še spletni  projekt komiksi.lv, s katerim želimo stripe predstaviti tudi širši publiki. Končno lahko rečemo, 


da smo z intenzivnim in rednim delom pregnali veliko zatišje v latvijski striparski sceni. Vemo,  da Latvija verjetno ne bo nova Belgija, a vseeno je vse več del, na katera smo lahko ponosni. David Schilter in Zane Zajančkauska, urednika revije kuš!

Latvian Komikss