Issuu on Google+

Anneli Furmark: Jamen förlåt då  Kartago förlag (www.kartago.se), Stockholm, 2007; 164 strani, švedščina Anneli Furmark riše rahlo eksotične stripe o vsakdanjem življenju dobrih, povprečnih  ljudi. Nič več, nič manj. Eksotična je nordijska pokrajina, njena izpraznjenost, tudi ostri  kontrasti med letnimi časi in finsko­švedska tišina; prepoznala sem jih še v vsakem filmu  in knjigi, ki govori o Laponski (severni Skandinaviji). Poleti je ves dan svetlo, zima je  štiriindvajseturna noč. To, da prihajaš iz določenega kraja, še ne pomeni, da se tam   dobro počutiš, v predgovoru in opisu neskladij med pokrajino in njenimi prebivalci  zapiše Anneli. Mogoče se je s tem albumom, tako se vsaj zdi, želela potopiti v kolektivne  spomine, zaigrati na pravo struno in ustvariti podobe, ki jih v trenutku prepoznamo, ob  njih pa začutimo nostalgijo (ne tisto, ki prija, ampak tisto drugo, melanholično). Morda  gre za generacijski strip, vezan na določen čas in ljudi, ki so se preselili na jug Švedske in  prekinili vezi s socialno katastrofo, imenovano podeželje. Ali pa gre za stripe, namenjene  Stockholmčanom brez korenin, ki lahko najdejo v delih Anneli Furmark nadomestilo za  naravo, iskrenost, avtentičnost? Album, čigar naslov bi lahko prevedli kot Sori, no,  stripovske like obravnava kot stoodstotne ljudi: torej kot ljudi s problemi, z napakami in s  kompleksi; ljudi, ki so v nenehnem dialogu z drugimi – ali s seboj. Opravičilo »sori, no«  ni mišljeno zares. Je molk zavoljo ljubega miru v situaciji, ko si prepričan, da imaš prav.  Je samoobramba. Odpustek. Takšno opravičilo ni iskreno, ni pogumno, niti posebej  zanimivo. Težko razumem Annelijino fascinacijo z mlačnimi usodami, čeprav so v album  vključene tudi zgodbe, ki odzvanjajo v mojem lastnem kolektivnem spominu. Najbrž ni  naključje, da so mi prav te zgodbe najbolj všeč? (Recimo, zgodba o garanju za šanki, kot  v Morrisseyjevem komadu: In my life, why do I smile at people who don’t care if I live or  I die?). Besedilo na zavihku albuma Anneli Furmark čestita, ker tako različne like  obravnava enakopravno: v albumu pač nastopajo punce in fantje, strejti in homiči. No,  meni se vsi zdijo isti. (A. Ehrlemark)


Anneli Furmark draws softly exotic comics about