Page 1

INDIJANEZ OBČASNIK DRUŠTVA INDIJANEZ, ŠTEVILKA 14 / november 2018

INdiJANIZMI

Štajerščina od A do Ž. Center Šteker se predstavi.

IZ SMERI

Ali zaradi vremenskih razmer ne bo več piva? Vetrne elektrarne – da ali ne?

UPERJENO UJETO Kako je uspelo Luksemburgu? In pa o ženskah, ki so letos prejele Nobelove nagrade.

MEŠANO

Ideje za praznično okrasitev prostora ali smrekice.

UJETO PO TOKU Etiopija - tokrat predstavljena malo drugače.

NAPOVEDNIK

Koncerti, ki jih res ne smete zamuditi.

PREBERITE ŠE:

 detoksifikacija je draga prevara  joj mami, popevkarji spet grejo kako prepoznati zasvojenega s spletom? pobeg od facebooka  izkušnja prostovoljskega dela v etiopiji izpoved odvisnika od iger na srečo  koncerti  I N D I J A N E Z O S TA J A N E C E N Z U R I R A N & N E L E K T O R I R A N . PREBERI iN PODAJ NAPREJ. KOPIRANJE DOVOLJENO.

L I S TA N J E I N B R A N J E N A L A S T N O O D G O V O R N O S T. KOPIRANJE ZAŽELENO. PREBERI IN PODAJ NAPREj.


INDIJANEZ • november • 2018

INDIJANIZMI

ŠTAJERŠČINA OD A DO Ž KOLUMNA

NAJVEČJI ŠTAJERSKI PRAZNIK - MARTINOVO (11. NOVEMBER) (Tanja GligoroviĆ) Glede na to, da je november in da Štajerci slavimo svoj največji ''državni praznik'', se bo ta slovar nanašal na besede, ki so povezane s tem praznikom – MARTINOVO. Martinovo je v vinorodnih krajih ful priljubljen in je najpomembnejši ljudski praznik, ker je pač povezan z vinom. Ta cajt se na Štajerskem čuti pravo praznično vzdušje, ker se ne proslavlja samo 11. novembra, ampak kr celi tedn. Najboljše je, ko pade sreji tedna in mamo dve Martinovi nedelji. Kaj češ lepšega.

K Martinovemu pa ne spada samo vino in opijanje, ampak tud prava požrtija, se takrat naše mame, žene, babice ful potrudijo in nam pripravijo gosko in mlince. Če pa že ne vejo kak pripravit gosko (roko na srce, ni glih tak ajnfoh to naret) pa se pač spijaznimo s pečeno kuro. Zakaj glih goska? Legenda pravi, da se je Martin skril med goske, ko so ga iskali, da mu javijo, da je izvoljen za škofa. Goske (klasika) pa so ga s svojim gaganjem izdale in bi zato mogle na ta dan umret.

MAŠINA – STROJ

OPIRCATI SE – OSTRIČI SE

AJHAN – PIJAN

SVIJA – SVINJA

RAJNGLA – POSODA

MAŠINENFIRER – STROJEVODJA

TOTI/A – TA

uradni del – kaj martinovo sploh je oziroma zakaj se ga slavi? Martinovo ali god sv. Martina je dan na katerega se evropske države spominjajo svetnika, ki je dal svoj plašč beraču, da je lahko skril svojo revščino.

IBERCUG – DELOVNA OBLEKA NUDLI – REZANCI

V Sloveniji se dan sv. Martina praznuje predvsem kot praznik vina. Do tega dne se mošt obravnava kot nečisto in grešno vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino.

OFNATI – ODPRETI VASERVAGA – VODNA TEHTNICA

SI UMETNIK - pišeš, rišeš, ustvarjaš?

OHTER – ZVITO KOLO

Si umetnik – pišeš , rišeš, ustvarjaš? Ali bi se rad preizkusil kot novinar? Potuješ in bi želel svoje dogodivščine deliti z drugimi? Bi želel svoje stališče deliti z drugimi? Sedaj imaš to možnost. Lahko pišeš tudi pod psevdonimom, inicialkami,...

LIFRATI – ZNEBITI SE IVA – NJIVA NORC – BEDAK CINGLATI – ZVONITI IPIKA – HISTERIJA POJŠTER – VZGLAVNIK

VERGLATI – ZAGANJATI (AVTO) RAMPA – ZAPORNICA

Občasnik IndiJanez temelji na svobodnem pretoku informacij, neodvisnem poročanju in odprtosti za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine. NI lektoriran. NI cenzuriran – zaradi pravice do svobode izražanja. JE pa selektiven.

IJI – POJDI

AUFŠNIT – NAREZEK

NAHKASTL – NOČNA OMARICA ZOS – OMAKA

Čakamo prav Tebe! Kontaktiraj nas preko e-maila na pisarna@indijanez.si ali pa na telefon 031/850-500.

2

OVI/A – ON/A

NAŽRET SE – PREVEČ POJESTI

GOŠA – GOZD

KURBUS – BUČA


INDIJANEZ • nov.ember • 2018

INDIJANIZMI

center šteker

podpora in pomoč mladim pri prekomerni rabi interneta kako prepoznati nekoga, ki je zasvojen z internetom?

Center Šteker – podpora in pomoč mladim pri prekomerni rabi interneta je nastal pod okriljem Društva IndiJanez in predstavlja prvi specializiran program v severovzhodnem delu Slovenije, ki nudi celostne dejavnosti na področju preprečevanja prekomerne rabe interneta med mladimi. Program smo začeli razvijati decembra 2016, ko smo začeli pripravljati tudi prve delavnice na področju zasvojenosti z spletom. Po opravljenih raziskavah, ki so vključevale tudi številne mlade, smo ugotovili, da jih vedno več preživlja prosti čas na spletu, med katerimi jih je malo manj kot polovica povedala, da raje komunicirajo s prijatelji preko spleta kot pa v živo. Ugotovili smo, da prekomerna raba interneta poleg zanemarjanja druženja s prijatelji in družinskimi člani negativno vpliva tudi na druge aspekte njihovega življenja, kot je opuščanje različnih hobijev, padec šolskega uspeha, idr. V Centru Šteker se osredotočamo na več različnih področij zasvojenosti in sicer na prekomerno uporabo spleta na splošno, prekomerno uporabo socialnih omrežij, mobilnega telefona, prekomerno igranje računalniških in on-line iger, iger na srečo, spletno pornografijo in kompulzivno nakupovanje. V okviru Centra Šteker nudimo: Brezplačno svetovanje za mlade, ki imajo težave zaradi prekomerne uporabe interneta in njihove starše ter učitelje in druge strokovne delavce, ki se vsakodnevno srečujejo z mladimi. Različne preventivne delavnice in predavanja za osnovnošolce, srednješolce ter tudi za njihove

Najbolj opazni simptomi so: - izguba interesov za aktivnosti, ki so mu/ji v preteklosti bile pomembne, - zmanjšanje ali izguba želje po druženju z ljudmi okoli sebe (vrstniki, sorodniki,...)

starše in na temo interneta, nevarnosti o varni

strokovne delavce prekomerne rabe o prepoznavanju in pasti na spletu, uporabi spleta,…

Tehnična podpora staršem, katere namen je seznanjanje staršev z uporabnimi znanji za zagotavljanje internetne varnosti, o vzpostavljanju starševskega nadzora in drugih načinih zagotavljanja varnosti na internetu. Pri našem delu smo ugotovili, da se na tem področju velikokrat počutijo nemočni tudi odrasli, ki delajo z mladostniki, saj gre v tem primeru za obliko novodobne zasvojenosti, s katero se v preteklosti niso srečevali. Ker verjamemo, da je pri zagotavljanju uravnotežene uporabe spleta med mladimi, zelo pomembno ozaveščanje strokovnih delavcev, ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo z mladimi, enkrat letno organiziramo tudi regijsko strokovno konferenco o preprečevanju zasvojenosti s spletom, ki bo v prihodnjem letu potekala 11.aprila 2019 v Mariboru.

3

V kolikor bi tudi vi želeli rezervirati svoj termin brezplačnega svetovanja, se dogovoriti za izvedbo delavnic v vaši organizaciji ali pa potrebujete tehnično podporo pri zagotavljanju internetne varnosti, vas vabimo, da nam pišete na info@steker.si ali pa nas pokličete na 031/850-500. Več informacij o delovanju Centra Šteker najdete na: www. steker.si Društvo IndiJanez

- zanemarjanje šolskih in obšolskih dejavnosti, - pojavijo se spremembe v vedenju, nihanje razpoloženja (ko preživlja čas ob različnih aktivnostih na spletu, se dobro počuti, ko pa ni na spletu, pa je potrt, stvari mu grejo na živce ...), - laganje o času, ki ga posameznik preživi on-line (z brskanjem po internetu, ob igranju igric, na socialnih omrežjih …), - pogosti prepiri s starši, ki želijo omejiti čas, ki ga njihov otrok preživi on-line internetu.


INDIJANEZ • november • 2018

INDIJANIZMI

JOJ MAMI, POPEVKARJI SPET GREjO

VSi dobri rokerji in pankerji nam bodo pobegnili čez mejo Na prost sobotni večer iščem »sotrpina«, ki bi z menoj zadihal v ritmih dobrega starega rocka. Naloga se izkaže vredno skorajšnjega snemanja (ne-vemveč-katerega) nadaljevanja Mission Impossible, saj ugotovim, da je čas povozil dobre stare rokerje (ali pa nas je povozil EMŠO). Bivši težkometalci se sedaj stiskajo v Filharmoniji (nekateri na ljubo svojih boljših polovic izumljajo tehnike prikrivanja zehanja), skrivajoč tatuje pod srajcami. Še dan prej pa so ti isti ljudje na Metelkovi iskali napake v »open air jam sessionu« ali poskušali v Pekarni odkriti prihodnost mladih kitaristov na Kitarijadi (takrat so nežnejše polovice vadile prikrito zavijanje z očmi). Ob vsem tem se na poti domov ustavijo na bližnjem bencinskem servisu, kjer kupijo karte za bližajoči se koncert komercialnega radia ali strunjanskega latino loverja. Ob vsem spoštovanju glasbenih okusov me vendarle malce zbode, da smo tudi tukaj izgubili zvestobo. Tako mi ne preostane drugega, kot da zvesta svoji duši, strune mojega strats-a dvignejo sosedin tlak s svojo priredbo kultnih, skorajda težkometalnih komadov (brez skrbi, končam kot »pridna blokovska punčka« do 22.00). Rojeni davno po prvem pankovskem koncertu v Sloveniji, se mi po žilah že od zadnjih razredov osnovne šole (po začetni evforiji Nirvane) pretakajo težki alter akordi. Zob časa je obrabil le moje stare bulerje, ki so jih hitro nadomestile nove »black rose« Martenske. O okusih se bojda ne da razpravljati, saj gre za odločitev posameznika. Še najmanj glasbenih. Toda zdi se, da se nam je uspelo spustiti na raven tistih bivših socialističnih držav, ki so glasbeno identiteto nacionalizirali, medtem ko je sama alternativa pristala na obrobju. Tudi razvoja. Kvaliteta glasbe še nikoli ni bila bolj diskutabilna. Na eni strani smo soočeni s kupom komercialnih bendov, ki z nekaj toni sproducirajo poletni hit, ki bo pozabljen ob prvih pečenih kostanjih, na drugi strani se bohoti alter scena, ki redko išče perfekcijo zvoka. Pogosteje iščejo drugačnost, ki ni nujno vedno poslušljiva.

nedeljski spovedi. Najbolj pogumni so si pustili morda nekaj cm daljše lase in si obuli dedkove pošvedrane vojaške škornje, na katerih je mama skorajda z jokom nato le dosegla pravilno zavezano petljo, da niso izgledali preveč »huligansko«.

Severovzhodna Slovenija je bila že v preteklih desetletjih zibelka alternativi, čeprav se zanjo nista nikoli pretakala med in mleko, štajerski rokerji pa glasni zagovorniki svojih pravic in večni provokatorji obstoječemu sistemu. Zahodni moralisti so že v petdesetih letih rock'n'roll označevali za hudičevo glasbo, ki je v mladini budila takrat sporne seksualne naboje, ki se z distanco zdijo povsem normalna mladostniška radoživost. Na drugi strani so vzhodni ideologi v ritmih rock'n'rolla videli sinonim za omamno privlačnost, ki ji sledijo trume mladih in bo botrovala kolapsu zahodnega duha. V petdesetih letih je tako naše območje, prežeto z jugoslovanskim melosom, podjarmilo popevkarstvo, ki je pokusilo (ne) vsiljivo izriniti »nevarnejše« zvrsti, ki so se odmaknile od romantičnega opevanja ljubezni vse do divjih ritmov, ki so se dotaknili seksa, omame, tudi nestrinjanja z vladajočo strujo. Izvirni rock'n'roll iz petdesetih takrat pri nas ni imel jasne alternative. Popevkarsko s platinastimi barbikami in polizanimi maminimi sinki je posrkalo vase vse morebitne upornike ter iz njih naredilo taščam in mamam prijetne fante, ki so brenkali na kitaro in melanholično iskali popolno ljubezen. Črne trzalice so bile skorajda prekletstvo, besede na S*x in F**k pa so kričale po čimprejšnji

V šestdesetih letih se je tudi nekje v slovenskih goricah rodil dolgolasi jugoslovanski roker, ki se je nato v polikani verziji priplazil vse do prestolnice, kjer je takrat gorelo popevkarstvo. Alternativa je bila v primerjavi s severovzhodnim upornikom bistveno bolj polikana, »fancy«. Severovzhodni rokerček pa je poskušal zrasti na osiromašenih vaških tleh, pod vplivom vseh treh sosed. Na voljo je imel dve možnosti. Bodisi je angleške pop-rock pesmi s svojo ponesrečeno izgovorjavo lansiral v domače okolje ali pa jih je predelal v sprejemljive okvire jugoslovansko sprejemljivega melosa. S sedemdesetimi pa sta na sceno v prestolnici brezkompromisno treščila Boris Bele in Marko Brecelj, ki sta z Buldožerji, medkoncertnim blebetanjem v mikrofon ter atrakcijami scenskih nastopov, postavili temelje domačega, avtohtonega slovenskega rocka. S prvim albumom »Pljuni istini u oči« so se postavili po robu tedanjim moralistom »svetih idealov«. Kljub povpraševanju beograjska založba PGP albuma ni nikoli ponatisnila. »Hudič« je bil na pohodu. Marko Brecelj se je v Zagrebu na koncert

4

za pesem »Don't wanna be paraplegic« pripeljal v invalidskem vozičku, ostali člani skupine pa so ga popljuvali. Buldožerji so tako zaradi kontroverznosti scenskih nastopov, besedil in odnosa krmarili med prepovedjo koncertov in masovnimi stoječimi ovacijami. Z glasnim bumom so »uvozili« pank in po svinčenih sedemdesetih je postajala progresija realna opozicijska družbena sila. Leta 1977 sta Peter Lovšin in Gregor Tomc s Pankrti na slovensko sceno uvozila Clashe, Sex Pistolse in New York Dolls. Prvi koncert v srednji šoli v Mostah je dokončno razbil popevkarstvo. Težki pank, ki je izpodrinil romantiziran mehki rock je tako postal temelj kulturne socializacije mladega Janeza, ki se je poskusil izviti iz trd(n)ih jugoslovanskih družbenih norm. Totalna revolucija! Na nasprotnih

NA PROST SOBOTNI VEČER IŠČEM “SOTRPINA”, KI BI Z MENOJ ZADIHAL V RITMIH DOBREGA STAREGA ROCKA. lahko bi posnela nov MISSION iMPOSSIBLE, SAJ UGOTOVIM, da je čas povozil dobre sTARE ROCKERJE


INDIJANEZ • november • 2018

INDIJANIZMI

bregovih so stali šminkerji proti pankerjem, »normalna« mladina proti rokerjem. Medgeneracijski in tudi znotrajgeneracijski spori so še krepili razvoj rockovske scene na Slovenskem. V letu 1980 so se nato zgodile Trate in Selnica na Muri. Kot gobe po dežju so vzniknili Džumbus, Masaker in Butli. Slovenske gorice so se zatresle z vaškim alter odgovorom, ki niso ostali dožni (tako jezikovno, slogovno kot kompilacijsko) prestolnici. Igrali so lahko samo v vaških gostilnah in domačih goricah, dokler niso dobili v uporabe sobe v starem mlinu, kjer je deloval legendarni KLUB Trate. Iz meja Slovenskih Goric niso bili spuščeni. Ko so leta 1983 v Mursko Soboto so iz Ljubjane prihrumeli Pankrti, so pri soboški eliti, ukalupljeni v sistem, zbudili takšen odpor, da je mestna vlada načrtno pokopala vsa upanja za nastanek alter scene. Leta 1984 je v Mariboru Dušan Hedl na podlagi predhodne skupine Paranoja ustanovil CZD (Center za dehumanizacijo), da bi vsaj malo zaščitil severovzhodnjaško altertnativo. Nikoli se niso ukvarjali samo z glasbo, ampak tudi z izdelovanjem plakatov, snemanjem in izdajanjem videov, fotografiranjem, didžejanjem in izdelovanjem priponk, na katere so zapisovali naslove najbolj udarnih pesmi »Bodimo vsi borci!«, »V kali zatreti!«, s katerimi so poskusili zdramiti slovenskega Janeza.

izpoddrinjale neonske kričeče barve popularizirane vladajoče struje. Mladinski alternativni kulturni center se jim nikoli ni uspel postaviti po robu in soboška scena je počasi usihala, z njo se je počasi potuhnila tudi gornjeradgonska scena. Omejen slovenski Janez, prej »totalni revolucionar«, se je tako znašel v hermetično zaprtem kulturnem prostoru, kjer so jasno vzniknile patologije. Od utapljanja v šmarnici, do bingljanja iz najbližje hruške kot tudi težjekategorne narkomanije. Vsi pojavi so postali povezani s »hudičevo« muziko, čeprav se je zdelo, da je ravno ta tista, ki javno opozarja na dušenje. Alternativa se je jasno borila proti represiji državnih organov, tako da je je počasi prihajalo do pluralizacije, razcveta alternativne scene.

Leta 1985 so se na protestnem festivalu »Mura Fuck off, ki so ga organizirali Zeleni, nastopili najvidnejši predstavniki scene, Pankrti Free48, SPUŠ, ... Kulturno glasbeni upor proti izgradnji hidroeelektrarn na Muri se je zapisal v zgodovino kot najpomembnejši rokovski dogodek na tem območju, leto kasneje so na mladinskem festivalu v Murski Soboti CZD poželi kup negodovanja, ko so želeli s provokativnimi diapozitivi in prečrtanim 133. členom ustave prebuditi zavedanje omejenosti. Klub Mladih je zaživel kot dokaz upora proti sistemu. Vendar pa je tedanja ureditev prostor, namenjen svobodnemu izražanju, spremenila v skorajda otroški lunapark s fliperji, video igricami in popolno odsotnostjo glasbe. Črnino alternative so

TOTALNA REVOLUCIJA, NA NASPROTNIH BREGOVIH SO STALI šminkerji proti pankerjem, “normalna” mladina proti rokerjem.

tegobe in potrebe izvajalcev. Na podeželju in odmaknjeni od blišča prestolnice je »alter« tako obstal. Nekoliko postarani pakeraši so ponovno oživeli na Ptuju, Tratah, Mariboru. Korak za korakom sledili svetovnim trendom in se čez stari rock’n’roll preobrazili v uporniški punk, temni heavy metal, death, grunge, … 17. septembra 1993 se je zgodila prva organizirana demonstracija rokerjev na Sloveskem. Ptuj je takrat postajal najpomembnejše rokovsko središče, ampak za preprosto za nezadovoljstvo odrinjenega dela (sub)kulture. Vzrok je bil predvsem v ponižujočem odnosu oblasti do najbolj razširjenega dela mladinske kulture, ki je vveliki meri pomagalo rušiti totalitarizem prejšnjega sistema. Ob 12.00 uri so na plan prilezli vsi štajerski rokerji, v maniri znamenitih delovskih štrajkov iz leta 1988 spisali zahteve. Želeli so samo prostor in dostojno obravnavo subkulture. Ob 14.00 uri so v nalivu začeli svoj rokovski marš s koncertom skupin Paraziti, Krvave Dile, Žgano apno, DDT, V Okovih, Popizdni Matija, Svobodni ujetniki, .... Ob 17.00 uri so prekinili transparent in se s transparenti »Prostor brez lastnika, kultura brez prostora«, »alter revolucija še traja« ob vzklikanju »Hočemo prostor« podali na shod. Nekaj dni za tem so sledili protesti na Trgu svobode v Mariboru ter zasedba mariborske vojaške Pekarne, ki je nato postala pomembna priložnost za utrjevanje štajersko – pomurske nasvete. V Ljubljani so se nato uprli občini in protestno zasedli vojašnico na Metelkovi. Izidi so bili jalovi. V boje so se infiltrirali politiki, oblasti.

Mobilizacija je civilno družbo zadela leta 1988 s »sojenjem proti četverici«, ko se je vodilni del civilne družbe jasno obrnil proti vsem subkulturnim zametkom. Leta 1991 pa je nov družbeni sistem zahodnoevropskega tipa ponovno dal zagon lokalnim skupinam. Pojem alternativa je v prestolnici izgubil vsak pomen. Na soboškem Dinosu so leta 1992 Psihopati, Miladojka Youneed, Železobeton, T.S.F.W.?,... ponovno dvignili severovzhodno slovenijo na Rock Žijtek-u, ki je žal ostal edini tovrstni koncert na področju Dinosa. Kljub dejstvu, da so bili ob

Rokerje so izčrpavali z obljubami, ki niso nikoli videle realne podlage, jim odstopali neurejen, dotrajan prostor, za obnovo katerega so nato leta in leta iskali dovoljenje, a rock je preživel. Rodil se je grunge kot zmes punka in metala, ki se j je zatehal v temo depresije in melanhonije. S samostojno državo so vzcvetele komercialnejše verzije, ki so večinsko prihajali iz osrednje Slovenije. Rodile so se Siddharta, Big Foot mama, Sausages, Dan D, Zmellkow … Kot gobe po dežju so

organizaciji mestni veljaki mnenja, da je odpad primeren za tovrstno glasbo ... A glede na odzive, še očitno še preveč primeren, saj se je severovzhodna Slovenija dvignila... Preostanki družbenih gibanj so v Ljubljani ostali v »Mreži za Metelkovo«, ostalo je zamrlo. Ljubljanska tedanja alternativa preprosto ni mogla preživeti, ker je bila vseskozi vezana bolj na modo kot pa na resnične življenjske

5

zrasli legendarni Rock Otočec, ki je sicer prvič zagledal luč sveta že leta 1976, previdno poskusil še 1983 in se potuhnil vse do 1997. Do leta 2011 je dolenjski glasbeni »ope air« festival tako običajni travnik za tri dni spremenil v zibelko rocka. Kot odgovor so leta 2004 v Tolminu na prvem Metalcampu »težkometalci« rjoveli ob Apocalyptici, Hypocryisi, Danzig, Noctiferii. Festival se je obdržal do leta 2013, ko je spremenil le ime v Metaldays. V istem času se je na šentviški planoti rodila tudi dobrodelno usmerjena GorA RockA. Komen je udaril s ponudbo Krastivala in leto 2008 je prineslo SPRP - Slovenski Punk Rock Portal, leta 2011 pa Slo rock Scena z Zmajevih 10 kot prvo uradno rockovskolestvica. Severovzhodna Slovenija pravega festivalskega rokerskega odgovora ni znala podati, rock je bil vključen v festivalsko dogajanje Lent festivala in posamezne koncerte, ki pa se niso mogli postaviti na svetovni festivalski zemljevid. Pekarna je ostala alternativno gnezdo »alterašev«, podoporo je nudil tudi KMŠ, KGB in Satchmo. Vendar se zdi, da je entuziazem devetdesetih vseeno poniknil in se dobra stara borba za glasbeno identiteto ponovno pomika na subkulturno obrobje. Garažni »alter« bandi vedno pogosteje raje posegajo po komerciali, saj masovna poslušljivost prinaša nekaj dodatne spodbude na TRR. Pravi rock, prava alter scena tako počasi ponika …. in »alter revolucija« se zdi samo še pozabljen senih naših očetov. Tako se med prebiranjem strun spomnim na kaseto Domiceljevo »Račke in drugi plesi«, starejšo kot sem sama, kjer se je Tomaž (še na kaseti) vpil »Joj, mami, pankerji grejo, jaz bi najraje pobegnil čez mejo«. In si mislim »joj, mami popevkarji spet grejo, vsi dobri rokerji in pankerji nam bodo pobegnil čez mejo«. Soseda že tolče po steni … Očitno so moji akordi (le) preglasili Despacito. To pa je v letošnjem poletju že skorajda kriminalno dejanje. Avtor: Ninna Kozorog


INDIJANEZ • november • 2018

UJETO

POBEGNITI IZ FACEBOOK MEHURČKA NAŠE ŽIVLJENJE

Nekega dne sem ugotovil, da sem sočasno z zmanjševanjem prihodkov začel na spletu preživljati vedno več časa, saj sem tam iskal potrditev. Ugotovil sem, da preživljanje časa na spletu z namenom pridobivanja »lajkov« predstavlja neuspešen poskus zapolnitve praznine v mojem življenju. V času, ko je prišlo do razkritja, da je Facebook v preteklosti prodajal zasebne podatke uporabnikov tretjim osebam, se je zgodilo, da je prvič v zgodovini več uporabnikov zapustilo Facebook, kot pa se mu pridružilo. To dejstvo se mi je zdelo zelo zabavno, saj sem se sam odpovedal Facebooku že pred letom dni. Sam nisem zapustil Facebooka zato, ker bi Mark Zuckerberg uporabljal moje osebne podatke, saj me to ni niti najmanj presenetilo. Kako bi sicer bilo možno, da bi Facebook postal družba, vredna 500 milijard dolarjev? Sam sem Facebook zapustil iz popolnoma osebnih razlogov. Postal sem zasvojen. O sebi sem si rad mislil kot o uspešnem humorističnem kolumnistu in da bi zaslužil dovolj za preživetje, sem prodajal svoje delo različnim revijam. Potem pa so urednike, s katerimi sem sodeloval, začeli menjavati z mlajšimi. Ti novi uredniki so imeli svoje najljubše avtorje, ki so objavljali na spletnih straneh z izjemno trendovskimi, če ne nesmiselnimi imeni, kot so Boing

Boing, Gizmodo, TorrentFreak. Takrat sem začel prejemati veliko več zavrnitev člankov kot pa odobritev. Čez nekaj časa več nisem dobival niti zavrnitvenih odgovorov. Ampak to me ni spodkopalo. Namreč ko sem vsak dan zagnal računalnik in med pošto nisem zaznal interesentov za moje članke, sem šel na Facebook in se počutil boljše. Med 10 milijardami ali koliko uporabniki Facebooka se je namreč vedno našlo nekaj tistih, ki so se spominjali mojega pisanja – ljudje, na katere sem lahko računal, da so »lajkali« nostalgične objave o The Monkees in Monty Python. To so bili prijazni ljudje, ki jih je skrbelo,

kaj se dogaja z mainstream mediji in pop kulturo kot je bila nekoč. Včasih se je z mojimi objavami poistovetilo več kot 300 ljudi. To je za mene predstavljalo potrditev: Še vedno sem uspešen pisatelj.

da vsakemu uporabniku čim bolj prilagodi vsebino, da ostanemo čim bolj v stiku z dogodki in ljudmi, o katerih želimo vedeti več. Facebook lahko predstavlja vse, kar menimo, da nam manjka v lastnem življenju.

Moje občinstvo je bilo tam. Lahko sem videl njihove »lajke«, »srčke« in »smejkote«. Ampak v resnici so bili to ljudje, ki so brali, kar sem napisal samo zato, ker sem bil na vrhu njihovih novičk. In za to mi niso rabili plačati niti centa. Nezavedno sem postal polnopravni član prodajne ekipe Facebooka, kateremu sem pomagal prodati oglasni prostor z mojo vsebino, v zameno pa nisem dobil nič.

Za konzervativce Rosetta Stone predstavlja poskus liberalnih izkrivljanj resnice, za liberalce pa predstavlja čaščenje konzervativnih izkrivljanj. Prodajalce zavarovanj zabava, ko so ljudje navdušeni nad njihovimi prodajnimi policami.

včasih se je z mojimi objavami poistovetilo tudi 300 ljudi. to je zame predstavljalo potrditev: še vedno sem uspešen pisatelj Ampak tega nisem opazil, ker so razvijalci Facebooka dobro plačani z namenom, da bi čim bolj povečali njegovo zasvojljivo naravo. Socialno omrežje je premišljeno zasnovano tako, da drži uporabnike prikovane na zaslon tako dolgo kot je mogoče s psihološkega vidika - in dlje –

6

Bil sem v mehurčku kot mnogi drugi. Potem sem nekega dne bil na plaži s svojo 6-letno hčerko in namesto, da bi gledal njo, sem strmel v moj telefon. Bral sem članek o Donaldu Trumpu, ki ga je napisal gospod, ki sem ga spoznal na počitnicah leta 2008. In sem zamudil njeno prvo stojo. Realnost, kako zapravljam svoj čas, me je treščila kot strela z jasnega. Bil sem osvobojen. No, ne še. Še vedno sem imel pred seboj odvajanje. Reči adijo Facebooku ni enostavno. Ko sem oznanil, da bom zapustil Facebook, sem bil presenečen, koliko Facebook prijateljev me je prosilo, naj ga ne zapustim. Med njimi je bilo mnogo takšnih, za katere še prej nisem slišal. Nekateri med mojimi Facebook prijatelji so predstavljali znana imena, ker sem spoštoval njihovo delo, ampak nisem imel pojma, da so kadarkoli prej opazili moje objave, dokler mi niso povedali, koliko jim pomenijo.


INDIJANEZ • november • 2018

UJETO

Mnogi med njimi so bili podobno zasvojeni z izkušnjo Facebooka in niso želeli izgubiti somišljenika. Eden gospod me je po moji najavi

nezavedno sem postal član prodajne ekipe facebooka, kateremu sem pomagal prodati oglasni prostor z mojo vsebino, v zameno pa nisem dobil nič. o zapustitvi Facebooka vprašal: »Ampak kaj pa vrednost mreženja?« Mreženje je ena izmed Facebookih zelo močnih vab. Ampak v resnici se ni v desetletju moje prisotnosti na Facebooku zgodilo nič presenetljivo dobrega. Ni me vodilo do resnične službe, pogodbe za knjigo ali celo samostojne pogodbe. Zdelo se je, kot da bi šlo za neke vrste nedosegljiv jackpot. Največja nagrada za moje objave je predstavljala tona neuporabnih »U da man«. Za nekatere »prijatelje« je moja objava o zapustitvi Facebooka pomenila, kot da bi objavil samomorilno sporočilo in se nagibal iz okna visoko nad tlemi. Sam pa sem si to predstavljal tako, da sem bil do sedaj zasvojen z drogo, sedaj pa so me njihovi glasovi skušali prepričati, da bi bila slaba ideja prenehati s tem. Ampak sem skočil. Deaktiviral sem svoj račun in izbrisal mobilno aplikacijo. Čas ne bi mogel biti boljši, saj sem imel za tisti vikend že prej v načrtu, da bom obiskal kočo v gozdu brez mobilnega omrežja, katere lastnik je bil moj prijatelj, ki ni bil nikoli na Facebooku. Ko sem mu opisoval separacijsko anksioznost, me je vprašal »Zakaj potrebuješ potrdilo, da si srečen? Zakaj je tako pomembno za tvojo identiteto, da tujci berejo tvoje besede in se smejijo? Ali ni bolj pomembno, da si prisoten oče kot

Namesto, da bi sledil, kaj je za zajtrk jedel moj bivši cimer, sem pospremil mojo hči v šolo brez da bi kadarkoli preveril moj telefon. Namesto, da bi se navduševal nad tem, kaj počne psička od bivšega sodelavca, sem občudoval kako čudovito izgleda moja žena v resničnem življenju.

popularen pisec?« Prvih 24 ur abstinence je vedno najhujših. Kadarkoli se je zgodilo nekaj smešnega, sem umiral od želje, da bi to delil. Ampak nisem imel signala. Tudi če ne bi deaktiviral Facebooka, nisem imel možnosti, da bi dostopal do interneta. In v nadaljevanju vikenda se je abstinenca od Facebooka nadaljevala v rehabilitacijo, ko smo igrali kitaro, pili brezalkoholno pivo in gledali družinske filme v krogu družine.

Vsake toliko sem dobil sporočilo ali e-mail s strani znancev, ki so ravno opazili mojo odsotnost s Facebooka. Dobil sem tudi sporočilo, v katerem me je posameznik spraševal »kako lahko navežem stik s teboj?«, brez da bi zaznal, da ga je ravnokar navezal. (Eden je poslal sporočilo moji ženi, ker je bil zaskrbljen, da sem umrl.)

Teden dni kasneje sem neuporabo Facebooka dojemal kot nekaj normalnega, tako kot sem do takrat kot normalno zaznaval uporabo Facebooka. Dva tedna kasneje sem začel zaznavati veliko izboljšanje v mojem življenju.

Ko sem zapustil Facebook, je prijatelj iz otroštva ustvaril skupino z imenom: »Tako in tako nismo nikoli imeli radi Voreya (tj. avtorja tega pisca)«, kamor je dodal tudi mojo ženo, da se je prepričal, da sem za skupino izvedel tudi jaz.

zakaj potrebuješ potrdilo, da si srečen? zakaj je tako pomembno za tvojo identiteto, da tujci berejo tvoje besede in se smejijo? ali ni bolj pomembno, da si prisoten oče, kot popularen pisec?

Moj najljubši post v skupini je bil: »Si lahko predstavljate, kako ta skupina boža njegov ego?« To je bilo dejansko res. In tudi to je delni razlog, zakaj čas raje preživljam v resničnem življenju kot na Facebooku. ----------V času pisanja tega članka je avtor dobil redno službo, ki zahteva njegovo prisotnost na Facebooku. Avtor na tem mestu prisega, da ob

7

uporabi Facebooka ne bo preživel več kot eno uro in da bo to strogo s poslovnim namenom. Avtor: Corey Levitan Prevod Društvo IndiJanez


INDIJANEZ • november • 2018

UJETO

NEVERJETNO DVOJNO ŽIVLJENJE 30-LETNICE čez dan lastnica kozmetičnega salona, ponoči VODJA MAMILARSKE ZDRUŽBE

Leanne Duffin (31), njen oče Brian (66) in 19-letni Jordan Whittle, so nekega sredinega popoldneva naročali kosilo v pubu nekje v Walesu, ko so nenadoma v bar vdrli policisti in jih vse aretirali.

Redko je tudi, da je ženska vodja organizirane kriminalne združbe.

Cela soseska je bila v šoku. Sosedje so se pogovarjali, kaj se dogaja. Lahko pa rečemo, da takšne akcije zaspano mesto Llanrug še ni nikdar doživelo.

Njen kozmetični salon imenovan Cosmopolitan, katerega vhod je obarvan v neonsko roza in zeleno barvo, je bil odlična krinka za njene prestopke. Uspešna poslovna ženska z roza lasmi je naredila odličen posel s solariji, v ozadju pa je šlo za pranje »umazanega« denarja v salonu.

to je bil prvi primer, da je hčerka vodila tak posel, kateremu je bil podrejen celo oče. Odkrili so, da je bila Leanne glavna v tajni združbi, ki je tam preprodajala drogo. Skozi leta ji je posel cvetel in postala je tako močna, da si je začela domišljati, da je nedotakljiva. In to jo je stalo glave. »To je bil prvi primer, da je hčerka vodila posel, v katerem ji je bil podrejen celo oče. Zanimivo je, da so pod njo bili sami moški, kar v mamilarskem svetu vsekakor ni običaj«, so povedali na policiji.

s salonom odlično in si je nabavila luksuznega Range Roverja. Znanci so se čudili, da ji gre posel tako dobro, ampak nobeden ni posumil na posel z drogo.

Včasih je dekle ali pa žena vodje sokrivec, ampak nikoli ni bila ženska vodja. In ta primer je še posebej zanimiv ravno zaradi tega dejstva.

Policija pravi, da je nemogoče, da nobena od strank ni posumila na to, da se je v ozadju salona prekupčevalo z drogo, ampak vse stranke so zanikale, da bi vedele karkoli o tem. »Bila je izjemno dostojno in priljubljeno dekle,« pravijo sosedje iz ulice. »Ne morem verjet, česa je bila sposobna. Nikoli ne bi posumila. Meni je zelo pomagala pri bolezni kože. Pri njej je bilo zelo sproščeno, ni imela niti zaklepanja na vratih, bila je zelo prijateljsko naravnana. Malo ekscentrična. Imela je svoj stil in odlično ga je obvladala«, je povedala ena od strank.

Ni znano, kako dolgo se je ukvarjala s prepovedanimi posli, ampak policija je prepričana, da so v zadnjih 15 mesecih njeni preprodajalci prodali 4 kilograme kokaina, ki je na ulici vreden 200.000 funtov in 6 kilogramov marihuane, vredne okoli 60.000 funtov.

Bila je tudi zelo aktivna na Facebook strani salona. Nekateri so jo zaradi tega oboževali, drugim pa je bila trn v peti.

Diffinova je prikazovala, kako ji gre

Policisti, ki so delali na primeru, so dejali, da je bila kljub svojemu videzu neverjetno normalna in realna oseba, niti malo podobna vodjem narkomanskih združb, o katerih beremo sicer.

pod njo so bili sami moški, kar v dilerskem poslu vsekakor ni običaj, so povedali na policiji.

Razen očeta in mladeniča Whittlea, ki ni imel družine, sta bila v združbi še dva 50 let stara moška, ki sta izvrševala vsa njena navodila in dostavljala pošiljke

8

uspešna ženska z roza lasmi, je naredila odličen posel s solariji, a v ozadju je šlo za pranje “umazanega” denarja. klientom. Duffinova je predstavljala »možgane« združbe in se ni ukvarjala z umazanimi posli. Zanimivo je, da ko so trojico prijeli, je Duffinova med potjo do postaje klepetala s policijskimi uslužbenci, kot da bi prišli v njen salaon na masažo. Govorila je o svojem življenju in kako se ukvarja s plesom. Policist pravi, da je bila najbolj zaskrbljena za svojega očeta, za sebe ji je bilo vseeno. »Ona je prava očkova punčka. On ji je omogočil vse v življenju. Prosila nas je, da ga pazimo, ker ima težave z zdravjem in da popazimo, da bo s seboj vzel zdravila.« Duffinovo so poslali v pripor. Nedavno je bila obsojena na 8 let zapora, njen oče jih je dobil 6, Whittle pa 3,5 let. Vir: index.hr Prevod: Društvo IndiJanez


INDIJANEZ • november • 2018

UJETO

ženski nobelova nagradA za fiziko po 55 letih podeljevanja končno nagrada tudi ženski Nobelovo nagrado za fiziko je za leto 2018 dobila trojica fizikov za pomembna odkritja v fiziki laserjev. Polovica nagrade, ki znaša milijon dolarjev je pripadala Američanu Arthuru Ashkinu za razvoj optičnih prijemal, ki se uporabljajo v raziskovanju bioloških sistemov, med drugim tudi v medicini. Drugo polovico nagrade sta prejela Gérard Mourou iz École Polytechnique v Franciji in Donna Strickland iz Univerze Waterloo v Kanadi za razvoj metode, s katero ustvarjamo ultrakratki optični pulz velike intenzitete. Ti kratki pulzi imajo širok pomen, med drugim tudi pri operaciji oči. To je komaj tretja Nobelova nagrada za fiziko, ki je bila podeljena ženski, (leta 1903 jo je dobila Marie Curie in za njo 1963 še Maria GoeppoertMayer). Marie Curie je Nobelovo nagradodobila za raziskovanje radioaktivnosti. Poleg nje je nagrado dobil tudi njen mož Pierre Curie in Antoine Herri Becquerel. Maria Goeppoert-Mayer je bila Američanka nemškega rodu, ki je prejela nagrado za zgradbo jedrske lupine oz. jedra atoma. Ko je Donna Strickland izvedela za nagrado, je najprej dvomila v resničnost informacije. »Kar se tiče tega, da nagrado delim z Gerardom, se strinjam, saj je bil on moj mentor, prav tako je zelo uspešen v raziskovanju in je prišel do rezultatov velikih razsežnosti, zato si vsekakor zasluži nagrado.

Zelo sem vesela, da je nagrado dobil tudi Art Ashkin. On je že v mladosti prišel do mnogih odkritij, iz katerih so drugi ljudje naredili velike stvari, tako da je fantastično, da je njegovo delo končno priznano«, je dejala Stricklandova.

oziroma da se ženske fizičarke lažje zaposlijo od svojih moških kolegov, četudi so moški uspešni znanstveniki. Strumia je v delavnici, ki se je ukvarjala s temo rodu in visoke energije, ki se nahaja v Evropskem centru za nuklearne raziskave (CERN) rekel, da so »fiziko ustvarili in zgradili moški«, ne pa tisti, ki so na različne ugledne institucije prišli s pozivom, s čimer je namignil na tako imenovano pozitivno diskriminacijo pri zaposlitvah žensk.

Dr. Seirian Sumner, vedenjska ekologinja, je komentirala dejstvo,

to je komaj tretja nobelova nagrada za fiziko, ki je bila podeljena ženski, po letu 1903

CERN je obsodil njegove izjave, ki jih je izrekel na predavanju pred mladimi znanstvenicami in znanstveniki. Pred pionirskim delom Stricklandove in Mouroua, je bila moč laserja omejena, ker so tisti, ki so delali na večjih intenzitetah, uničili material, ki so ga rabili, da bi povečali njihovo moč. V iskanju, da zaobidejo ta problem, sta Stricklandova in Mourou razvila metodo, s katero sta zmanjšala moč laserskih pulzov, zatem sta jih ojačala in na koncu spet oslabila.

da je to komaj tretja Nobelova nagrada, ki jo je za fiziko dobila ženska in da je Wikipedija komaj tisti dan ustvarila njen življenjepis. »Donna Strickland je morala dobiti Nobelovo nagrado, da je bila opažena in je dobila kratko objavo na Wikipediji. To je še en primer, da ne glede na to, koliko ženske doprinesejo k znanosti, pogosto ostanejo neopažene in neslavne«, je dejala dr. Sumner. »V znanosti je potrebno priznanje ki je enakovredno Oscarju, da so ženske opažene«, je dodala.

Kadar so laserski pulzi oslabljeni, postanejo krajši in s tem se poveča količina elektromagnetne energije v majhnem prostoru. S tem se zelo poveča tudi moč pulza.

Zanimivo je, da je Nobelovo nagrado tega leta dobila znanstvenica samo nekaj dni po tem, ko je bil fizik prof. Alessandro Strumia iz Univerze v Pisi suspendiran s položaja v CERN-u zaradi izjave, da je fizika postala seksistična do moških,

Ta tehnika, imenovana Chirped pulse amplification (CPA), je danes postala standard pri laserjih z visoko intenzivnostjo. Tako je našla mesto v raznih terapijah, s katerimi uničujemo tumorje ali pa se uporablja pri korekciji leč v očesni kirurgiji. Arthur Ashkin je potrdil stara prepričanja iz znanstvenofantastičnih filmov, da lahko s pritiskom, ki ga ustvarijo laserji s svojim žarčenjem, premikajo delce snovi. Zahvaljujoč njegovim raziskavam so razvili laserska prijemala, s katerimi danes lahko prijemajo delce, atome, viruse in žive celice. Prvi je tudi delal na tem, da laserska svetloba spravi male celice v središče žarka in jih tam zadrži ujete. Nato mu je 1987 uspelo s svetlobnimi prijemali prijeti bakterijo, ne da bi jo poškodoval.

9

Z letošnjim izborom je bila popravljena tudi krivica, ki se mu je zgodila. Ko je bila leta 1997 dodeljena Nobelova nagrada trojici znanstvenikov, ki so jo prejeli tudi Ashkinovi kolegi, za razvoj tehnike laserske svetlobe, s katero so ujeli atome, so njega izpustili. Letos je dobila Nobelovo nagrado na področju znanosti še ena ženska in sicer petič v zgodovini iz kemije. Nobelovo nagrado za kemijo so letos podelili ameriškima znanstvenikoma Franceski Arnold in Georgu Smithu ter Angležu Georgyju Winterju, katerih raziskava je izvirala iz Darvinove teorije evolucije. Nobelovi nagrajenci so dosedanja dognanja uporabili v namene, ki prinašajo človeštvu največjo korist. Encimi, ki jih lahko proizvedejo z metodo »Directed evolution«, se lahko uporabljajo vse od biogoriv do farmacevtskih izdelkov. Protitelesa, ki se razvijejo z uporabo metode, se lahko borijo proti avtoimunskim boleznim in v nekaterih primerih zdravijo metastazne oblike raka. V obrazložitvi Kraljeve akademije so zapisali, da odkritje trojice nagrajencev utira pot proizvodnji novih materialov in čistih biogoriv, ter realizira inovativne terapije. Polovica nagrade je pripadala Francesci Arnold, ki dela na encimih – beljakovinah, ki katalizirajo kemijske reakcije- ki pomagajo v proizvodnji ekološko sprejemljivih zdravil in ostalih snovi ter v proizvodnji obnovljivih goriv. Ona je šele peta ženska, ki je v zgodovini dobila Nobelovo nagrado za kemijo. Drugo polovico sta dobila George Smith in Georgyju Winterju za njuno delo na laboratorijskih tehnikah obdelave peptidov in protiteles, ki pomagajo v proizvodnji pridobivanja protiteles za nevtralizacijo strupov ter omejevanju avtoimunih bolezni in zdravljenju metastaz.

Vir: index.hr Prevod: Društvo IndiJanez


INDIJANEZ • november • 2018

UJETO

kako so uspeli?

luksemburg - država, kjer je minimalna plača 200o€

Luksemburg ima samo 600 000 prebivalcev, BDP na prebivalca znaša okrog 110 000 dolarjev in je s tem najbogatejša država v evropski uniji ter ena najbogatejših na svetu. Do 60-ih letih je bila osnovna panoga v Luksemburgu proizvodnja jekla. V naslednjem desetletju so bili narejeni veliki koraki v spremembi ekonomske strukture in danes Luksemburg predstavlja enega od vodilnih finančnih centrov sveta.

sklade, razne specialne sklade in zavarovalne družbe. To je pritegnilo vlagatelje iz celega sveta.

raziskovanje, »zelena« energija in v zadnjem času tudi vesoljska tehnologija.

O velikosti finančnega sektorja svoje povedo številke. V tej mali državi je okrog 140 bank, ki zaposlujejo 26 000 ljudi, ter imajo po podatkih za leto 2016 aktivnih 770 milijard evrov.

Čeprav imajo zelo razvito ekonomijo, jim še dalje uspeva ustvarjati relativno visoko stopnjo rasti BDP-ja, ki se je v 2017 povečal za 3,4 %, torej daleč nad evropskim povprečjem, ki je 1,8%.

Glede na majhnost države, je

Tako kot v vseh razvitih državah,

v Evropski uniji zelo vplivna. Država ima 6 mest v evropskem parlamentu, iz Luksemburga je tudi Jean-Claude Junker, sedanji predsednik evropske komisije.

tudi v Luksemburgu največ BDPja prinese storitveni sektor in sicer kar 87,9%, sledi industrija z 11,9%, medtem ko kmetijstvo doseže samo 0,2%BDP-ja.

Leta je bil Luksemburg davčna oaza za številne multinacionalke, ravno tako kot Švica, imeli so tudi zelo močno bančno tajnost. Vendar so zaradi pritiskov OECD in evropske unije pred nekaj leti pristali na izmenjavo podatkov o bančnih računih z drugimi državami in mednarodnimi institucijami.

Delovne populacije je 282 000, od tega jih dela v storitvenem sektorju 78,9%, 20% v industriji, 1,1% pa v kmetijstvu. V teh

trg dela je eden najbolj atraktivnih v evropi. to ni nič presenetljivega glede na to, da je povprečna plača 4300€

Iz proizvodnje jekla na finance Uspeh Luksemburga je rezultat njihove prilagodljivosti in dobre izobrazbe njihovih državljanov. Ko je prišlo do padca v industriji jekla na globalni ravni, so vedeli, da se morajo specializirati v drugih panogah. Odločili so se za močno promoviranje finančnega sektorja in danes njihova ekonomija bazira na finančnih uslugah, ki predstavljajo okrog 35% BDP-ja. Njihova delovna energija je ena najuspešnejših na svetu, posebna prednost, ki privlači številna podjetja pa je v večjezičnosti. Luksemburg je danes drugi po velikosti glede na investicijske vnose, takoj za ZDA, z vrednostjo štirih milijard dolarjev. V Evropski uniji so vodilni po številu zavarovalnih hiš in po najbolj razvitem privatnem bančništvu. Velika atraktivnost za finančno industrijo izhaja iz politične in socialne stabilnosti države, ugodnega davčnega okvirja in zakonov, ki so jih prilagajali glede na trenutne potrebe. Čez leta so razvili ugoden regulatoren okvir za alternativne investicijske sklade, sklade tveganega kapitala, mednarodne pokojninske

leta je bil luksemburg davčna oaza za številne multinacionalke, imeli so tudi zelo močno bančno tajnost.

Minimalna plača 2000 € Kljub velikemu uspehu, Luksemburg še dalje razvija številne ekonomske sektorje, v katerih vidi prihodnost, kot je logistika, informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), biotehnologija in medicinsko

podatkih ni upoštevanih 150 000 ljudi, ki vsakodnevno prihajajo iz Francije, Belgije in Nemčije v Luksemburg na delo . Trg dela v Luksemburgu je eden najbolj atraktivnih v Evropi. To ni nič presenetljivega, glede na to, da znaša minimalna plača za nekvalificiranega delavca, ki dela 40 ur na teden, okoli 2000€. Za kvalificirane delavce je ta za 20% višja in znaša 2400 €. Povprečna plača približno 4300 €.

Vir: index.hr Prevod: Društvo IndiJanez

10


INDIJANEZ • november • 2018

UJETO

odvisnost od iger na srečo izpoved mladeniča

Damir je bil študent matematike in že od nekdaj ga je zanimala statistika, nato pa se je srečal še s stavami. »Obožujem šport, odlično mi gre tudi matematika«, se na začetku pogovora pohvali 29 –letni Damir B., ki je želel ostati anonimen. Nadaljevanje njegove zgodbe ni tako optimistično.

Čeprav na Hrvaškem ne obstaja register odvisnikov od iger na srečo, statistika kaže, da je frekvenca iger na srečo med odraslimi od 1 do 1,5 % večja in iz tega lahko rečemo, da je na Hrvaškem najmanj 50 000 ljudi odvisnih od iger na srečo. Damir, ki ne vidi problema v svojih stavah, je vsekakor eden od njih.

»Stavim vsak dan zadnjih 8 let. Odhod v stavnico je moj dnevni ritual. Prvič sem šel še kot mladenič in mi je bilo všeč. Poznam tudi vso

»Večina ljudi stavi zaradi zabave. Ni potrebe, da bi šli v skrajnosti in da bi zapirali stavnice. Tipično zmotno prepričanje je, da nekdo stavi zaradi tega, ker ima rad šport. Resnica je, da je večje vznemirjenje, če gledaš tekmo z lističem, ki je lahko dobiten. No, tekme seveda ne gledaš sproščeno. Odvisnik povečuje vplačila in ponovno stavi naslednji dan, da bi povrnil izgubljeno… Odvisnost od iger na srečo je bolezen prav tako kot odvisnost od alkohola«, pove dr. Davor Bodor, vodja Dnevne bolnišnice za odvisnost od iger na srečo, ki deluje v sklopu Psihiatrične bolnišnice Sveti Ivan.

Prve MESECE JE IGRAL PERIODIČNO, potem SO MU pa STAVE POSTAJALE VEDNO BOLJ VŠEČ, DOKLER TO NI POSTALA VSAKODNEVNA RUTINA. VSAJ EN LISTEK na dan, DA NE IZGUBI SREČE. ekipo, več ali manj je v stavnici vedno nekdo poznan. Pridem, malo poklepetamo, odigram svoje. Zelo podobno kot obisk lokalnega kafiča. Edino s to razliko, da denarja ne porabljam, ampak ga zelo pogosto tudi dobim«, je pojasnil. On-line stave ga niso zanimale, ker mu je zadovoljstvo imeti listek v roki. Poslužuje se jih zgolj takrat, ko je to »res nujno in nima druge možnosti« ali pa čez vikend. Damir je bil študent matematike in vedno ga je zanimala statistika. Na fakulteti je v drugem letniku padel in je imel preveč časa, zato je odšel s kolegi poskusiti srečo. V začetku je največ stavil na Hrvate. Čeprav čutiš nacionalni ponos, ko igrajo domačini, tako občutiš še večje vznemirjenje. Res je, kadar smo zgubljali, je bil dvojno razočaran, ampak všeč mu je bil občutek navala adrenalina, ko so zmagovali. Prve mesece je igral periodično, potem so mu stave postale vedno bolj všeč dokler ni to postala vsakodnevna rutina. Vsaj en listek na dan, da ne zamudi sreče.Sicer pa rad igra tudi poker z ekipo iz srednje šole. Dobijo se enkrat mesečno.

Ko je Damir pred petimi leti spoznal dekle, ni skrival te svoje strasti. V začetku ga je po njegovih besedah pri tem podpirala.

nadzora. Šel je v minus, ker je želel vplačati »sigurni listek«. To mu je postala rutina. Če ne more it več v minus, dvigne gotovino s kreditne kartice. Pravi, da dolg vedno plača. Če je zelo v stiski, si sposodi denar od prijatelja, ki ima svoje podjetje.

tudi »vedno bolj ljubosumna« na njegov čas, ki ga je porabil za svoj »hobi«. Vplačila povečuje periodično, včasih veliko izgubi, drugič spet veliko dobi. Pravi, da je prepričan v to, da se mu igre na srečo pravzaprav splačajo.

Poskušal je prenehati, največ zaradi pritiska dekleta, ampak je hitro popustil. Takrat je zmanjšal vplačila in število listkov. Tudi sam se zaveda, da mu stvari pogosto gredo izpod kontrole. Je podnajemnik in vedno pazi, da najprej plača stanarino. Z dekletom je prekinil pred enim letom. Enostavno sta se stalno bolj razhajala, ona je bila

» Za odvisnike igre na srečo niso več zabava, ker so bolni. Igranje ni samo vprašanje vloženega časa in denarja, ampak prinaša še druge številne posledice«, pravi dr. Bodor. Vir: index.hr Prevod: Društvo IndiJanez

preverite, če ste odvisnik od iger na srečo Pri odvisnikih od iger na srečo ali pri problematičnih igralcih se pojavljajo določene spremembe v obnašanju in psihičnem funkcioniranju, ki jih lahko zaznate, če odgovorite na spodnja vprašanja:

»Včasih sva šla skupaj v stavnico. Enkrat sva šla v Zagreb na teniški dvoboj, na katerega sem stavil. Igral je en srbski igralec. In ja, dobil sem stavo in 7000 kun. Takrat je to ni motilo. S tem denarjem sva si plačala dopust na morju. Zelo hitro sva začela živeti skupaj - pri njej. Po dveh letih pa se je stalno bolj pritoževala«, nam je povedal. Priznal je, da je fanatično spremljal tekme, tudi takrat, kadar sta bila zunaj ali na praznovanju rojstnih dni; vedno je spremljal rezultate na mobitelu. Vendar je prepričan, da to ni velik problem. »Meni je to strast. Tako kot je nekomu drugemu to pijača. Evo, jaz nikoli nisem popil več kot dva kozarca.«

7.) Ali ste lagali, da bi prikrili, koliko igrate igre na srečo?

2.) Ste občutili nemir ali razdražljivost, ko ste poskušali zmanjšati ali prenehati z igrami na srečo?

8.) Ali ste ogrozili oz. izgubili pomembno zvezo, delo, šolanje ali poslovno priložnost zaradi iger na srečo?

3.) Ali ste si večkrat neuspešno prizadevali kontrolirati, zmanjšati ali prenehati igrati igre na srečo?

9.) Ali ste se obrnili na druge, da bi jih prosili za denar, s katerim bi si olajšali težko finančno situacijo, ki so jo povzročile igre na srečo ?

5.) Ali ste pogosto igrali igre na srečo, če ste se počutili slabo (npr. če ste se počutili nemočne,

V treh letih so mu stvari ušle izpod

11

6.) Ali ste se potem, ko ste izgubili denar pri igrah na srečo, pogosto vračali drugi dan , da bi ga nadoknadili (»lovili« ste lastne dolgove)?

1.) Ali ste imeli potrebo po igrah na srečo z večjim denarnim vložkom, da bi dosegli želeno vznemirjenje?

4.) Ali ste bili pogosto zaskrbljeni zaradi iger na srečo? (npr. neprestano razmišljanje o preteklih izkušnjah pri igrah na srečo, planiranje naslednjih stav, razmišljanje, od kod dobiti denar za stave)?

Dolgo časa je preučeval igralce, klube in njihovo statistiko. Ničesar ni želel prepustiti naključju. Zatem je pustil študij in se pri 25ih letih zaposlil.

krive, tesnobne, depresivne in podobno)?

Če ste na najmanj štiri vprašanja odgovorili pritrdilno, potem je čas, da se pogovorite s strokovnjakom, ker obstaja velika verjetnost, da ste razvili odvisnost od iger na srečo. Hitre intervencije lahko preprečijo niz posledic, ki sledijo (družinskih, poslovnih, finančnih, psihičnih in telesnih).


INDIJANEZ • november• 2018

UJETO

detoksifikacija - draga prevara

do danes ni narejen še noben klinični test, ki bi dokazal koristnost detoksifikacije

Čaj za detoksifikacijo, živila za detoksifikacijo, kopeli za detoksifikacijo, obliži za detoksifikacijo, pedikura za detoksifikacijo, 14 sigurnih znakov, da je čas za detoksifikacijo – je samo nekaj napisov, ki reklamirajo proizvode za čiščenje telesa od raznih strupov. Ta famozna detoksifikacija postane posebej popularna takoj v novem letu, ko vas reklame iz vseh strani opozarjajo, da je čas za razstrupljanje po prazničnem prenajedanju. Če pa želite razstrupiti dušo in telo, pa poskušajte spregledati preizvode, ki vam jih na veliko ponujajo trgovci. Detoksifikacija je čisti brezsmisel. In spodnji tekst vsebuje povezave na študije, ki potrjujejo predstavljene teze. Kaj »detoksifikacija« sploh je? Beseda toksin pomeni strup. Grška beseda toxon pomeni puščica, toxicon pa je bil strup, v katerega so puščico namočili. V stari Grčiji so zdravilci predpisovali sokove za odstranjevanje toxicona iz telesa; te sokove so delali po medicinskih receptih in so bili v skladu s filozofijo, da je hrana zdravilo, če se pravilno konzumira. Torej, beseda detoksifikacija bi naj pomenila odstranjevanje strupov. V medicini besedo detoksifikacija uporabljajo, kadar je nekdo resnično zastrupljen in se uporabi terapija za odstranjevanje strupa ali pa je v programih zdravljenja odvisnosti. Ti postopki detoksifikacije ne vključujejo čajev, kopeli in pedikure za detoksifikacijo, ampak predpisane protokole za zdravljenje življenjsko ogroženih pacientov, ki se izvajajo v zdravstvenih ustanovah. Detoksifikacija v reklamah, psevdoznanstvena oblika, ki opozarja na čiščenje duše in telesa od domnevnih strupov, ki smo jim izpostavljeni vsakodnevno, je medicinsko gledano koncept popolnega nesmisla. Brez skrbi, vaše telo ni polno strupov Osnovna ideja te psevdoznanstvene detoksifikacije je, da naše telo shranjuje različne strupe, predvsem zaradi hitrega načina življenja in slabih, neprimernih prehrambenih navad. Strupi se v našem telesu ponavadi nabirajo

Tu imajo zelo pomembno vlogo organi kot so jetra, ledvice in črevesje, ki odstranjujejo te stvari. Jetra so fantastični organ za detoksifikacijo. Glede tega je naše telo dobro preskrbljeno. Če v telo vnašamo za nas škodljive snovi, bo za uničenje in razgradnjo le teh poskrbelo telo in ne potrebujemo sredstev za detoksifikacijo. V ekstremnih primerih je lahko za nas strupena in smrtonosna tudi navadna voda, če je zaužijemo preveč v prekratkem času.

zaradi onesnaženega zraka, pitja onesnažene in na različne nenaravne načine predelane vode, konzumiranja prehrambenih dodatkov, glutena, soli, mesa, sladkorja, fluoridov, zdravil, smoga, sestavine cepiv, genetsko modificirane hrane. Vsi ti strupi se kopičijo v našem telesu in načenjajo naše zdravje. Vsem tem programom in proizvodom za detoksifikacijo je skupna ena stvar: nobeden točno ne navaja, katere strupe bi naj ta proizvod odstranil iz telesa. Če nekdo trdi, da ste polni strupov, bi bilo to potrebno dokazati z medicinskimi preiskavami.

Ne obstajajo dokazi o koristnosti detoksifikacije Ideja o strupih, ki bi se naj nahajali v nas, je brezsmiselna in čeprav zveni malo mistična in psevdoznanstvena, nekateri temu verjamejo. Vse trditve glede našega zdravja lahko dokažemo s preiskavami, če bi se nekdo odločil za to. Zelo lahko je dokazati, ali je nek proizvod primeren za detoksifikacijo, če bi prodajalci povedali, za kateri strup učinkuje in bi ga začeli meriti pred in po uporabi. Do danes ni narejen še noben klinični test, ki bi dokazal delovanje in varnost takšnih detoksifikacijskih čarovnij na ljudi. Niti eden!

Odstranitev strupov bi morala biti dokazana Če bi na znanstven način pristopili k oceni proizvodov za detoksifikacijo, potem bi morali točno vedeti, na kaj bo ta proizvod deloval, kolikšno dozo proizvoda moramo vzet, da bi se strupa rešili in kako dolgo bi naj ta proizvod jemali, da bi ta strup popolnoma odstranili iz telesa. Strup bi moral bit poimenovan in merljiv, tako da bi res lahko dokazali, da smo polni nekega strupa in kasneje dokazali, da je proizvod za detoksifikacijo ta strup res odstranil. Seveda v tej popularni detoksifikaciji ni nobenih meril in se tudi ne ve, na kateri strup bi naj ta proizvod deloval. Pogosto se v teh zgodbah o detoksifikaciji omenja debelo črevo, kjer naj bi se na stenah nabirali strupi, ki jih naše telo izloči. Zato se z namenom odstranitve strupov iz telesa priporoča klistir za spiranje črevesja. To je medicinsko neutemeljeno in edini namen teh trditev je, da ste srečni, ker nekomu plačate, da vam malo prečisti črevesje.

Detoksifikacija je lahko škodljiva Če govorimo o spremembi prehrambenih navad v projektu detoksifikacije, vam sigurno ne bo škodilo, če ste se odločili, da boste jedli več sadja in se prehranjevali bolj kvalitetno. Medtem različni komercialni detoksifikacijski proizvodi niso koristni, lahko so celo škodljivi. Nedolgo je bil zapisan primer potencialne odpovedi jeter po uporabi detoksifikacijskega čaja Yogi. Z analizo s pomočjo literature je potrjeno, da ta čaj vsebuje šest sestavin, ki so lahko hepatoksične, torej strupene za jetra. Napitki za detoksifikacijo lahko vsebujejo elektrolite, ki so škodljivi za naše zdravje. Ljudje pogosto razmišljajo, da bodo nekaj poskusili in če jim ne bo pomagalo, sigurno jim ne bo škodilo. Med drugim imamo primere v medicinski literaturi, ki pravijo, da

Naše telo ima svoj mehanizem čiščenja V naša telesa resnično vnašamo različne kemikalije, ki nam niso potrebne in nekatere izmed teh stvari so resnično škodljive za nas.

12

nekateri pripravki na tržišču, ki bi naj odstranjevali strupe iz našega telesa, pravzaprav lahko delujejo kot strup na naše telo. Ljudje niso zaščiteni pred pohlepnimi trgovci, ki nam prodajajo »zdravje« Pacientki, ki je uživala čaj Yogi, so začele odmirati jetrne celice. Take stvari se dogajajo, ker številni ljudje, ki nimajo pojma o človeškem telesu in kemikalijah, lahko na tržišče pošljejo vse kar si želijo. Te stvari niso klinično preizkušene na ljudeh in nobeden ne kontrolira reklam, s katerimi se takšni proizvodi promovirajo na tržišču s številnimi neutemeljenimi trditvami o delovanju na človeško zdravje. To se bo dogajalo tako dolgo, dokler ne bodo odgovorni sprejeli zakonov za zaščito človeškega zdravja pred neutemeljenimi trditvami o zdravju. Kot je običajno pri neutemeljenih trditvah, ki vključujejo psevdoznanstveno detoksifikacijo, je edino kar bi takšna intervencija lahko očistila bila vaša denarnica.

Vir: index.hr Avtor: Društvo IndiJanez


INDIJANEZ • november • 2018

MEŠANO

DO IT YOURSELF snežaki iz zamaškov Z malo domišljije in ročnih spretnosti lahko zamaške iz steklenic spremenimo v snežake. Za enega snežaka potrebujemo 3 zamaške, trak, gumb, belo, črno in oranžno barvo, vroče lepilo. Z vročim lepilom (lahko tudi s kakšnim drugim močnim lepilom) zalepimo 3 zamaške enega za drugim in jih prebarvamo z belo barvo. Na zadnjo stran prvega zamaška zalepimo trak, ki nam bo služil kot obesek. S črno barvo narišemo oči in gumbe, nato pa še z oranžno nos. Med prvim in drugim zamaškom zavežemo trak v obliki pentljice ali pa zalepimo trak s gumbom, kot prikazuje slika. In naši snežaki so pripravljeni, da z njimi okrasimo smrekico.

zvezdice iz slamic Da naši snežaki ne bodo samevali na smrekici, lahko hitro in preprosto naredimo še zvezdice. Za to potrebujemo: slamice, vrvico in barvni sprej ( zlat, srebrni ali pa po želji). Vzamemo nekaj slamic (recimo 10 komadov; če se vam to zdi premalo ali bi radi imeli večje zvezdice, jih uporabite več). Če imamo zelo dolge slamice, jih lahko primerno skrajšamo ali pa razpolovimo. Nato slamice na sredini močno zvežemo z vrvico, kot prikazuje slika, da dobimo zvezdico. Te zvezdice postavimo na časopisni ali kakršen koli drugi odpadni papir in jih z vseh strani posprejamo s sprejem. Ko se posušijo zavežemo vrvico in okrasimo smrekico.

snežinke iz zobotrebcev Zobotrebce čim bolj gosto zapičimo v kroglo (kot prikazuje slika). Ko smo zadovoljni s svojim izdelkom, ga posprejamo s snegom v spreju in naše snežinke so narejene.

Vir slik: splet

13


INDIJANEZ • november • 2018

IZ SMERI

VETRNE ELEKTRARNE ALI RES prinašajo podnebne spremembe? Vetrne elektrarne, ki so bile ustvarjene kot alternativa fosilnim gorivom, prinašajo klimatske spremembe zaradi načina prerazporejanja toplote v atmosferi, so ugotovili v nedavni raziskavi. Znanstveniki Univerze Harvard so potrdili, da bi oskrba z električno energijo za celotne združene države privedlo do porasta temperature do 0,54 stopinj Celzija na lokacijah na katerih so postavljene te vetrne elektrarne in za 0,24 stopinj po celotnih Združenih državah Amerike. »Veter je boljši kot premog glede na ekološke kriterije, ampak to ne pomeni, da lahko zanemarimo njegov vpliv«,

pravi David Keith, avtor študije objavljene v reviji Joule.

Znanstveniki s Harvarda pravijo, da bi postavljanje solarnih panelov, ki proizvedejo isto količino energije, imelo desetkrat manj učinka na naravo kot vetrne elektrarne.

Za primerjavo, povprečna globalna temperatura je od konca 19. stoletja zrasla za okrog 1 stopinjo. Pariški klimatski sporazum je pozval vse države, da omejijo porast dviga temperature na največ 1,5 do 2 stopinji Celzija, če želimo preprečiti resne spremembe za okolje.

»V kolikor načrtujete vetrne elektrarne za deset let, energija iz vetra v nekaterih pogledih na klimo vpliva močneje od premoga

ali plina. Če pa načrtujete vetrne elektrarne za tisoč let, potem je energija iz vetra dosti bolj čista kot iz premoga ali plina.«

Vir: index.hr Prevod: Društvo Indijanez

Že prej so naredili raziskave, ki so preučevale vpliv vetrnih elektrarn na klimatske spremembe. Tako je nedavna študija, katere rezultati so bili objavljeni v časopisu Science, zaključila, da bi imelo postavljanje vetrnih elektrarn v Saharski puščavi v nekaterih pogledih vpliv na lokalno temperaturo, padavine in vegetacijo.

spolnO NADLEGOVANJE NA DELOVNEM MESTU in njihova povezaNOST Z zdravstvenimi težavami Spolno nadlegovanje in zlorabe so zelo pogosto pojav v družbi in imajo lahko škodljiv vpliv na psihično in fizično zdravje, dokazujeta dve študiji objavljeni v časopisu JAMA Internal Medicine.

Ti odstotki so nižji, kot so bili podatki na nacionalni ravni in možno je, da zato, ker so nekatere ženske, ki so sodelovale v raziskavi, delale od doma, je komentirala Thurstonova.

V prvi raziskavi, izvedeni v Združenih državah Amerike, je vsaka peta ženska s področja Pittsburgha dejala, da je bila izpostavljena neprimernemu spolnemu obnašanju ali napadu. Te ženske so imele 2 do 3-krat večjo možnost za povišan krvni tlak, povišane trigliceride, probleme s spanjem, depresijo in tesnobo.

Njena ekipa je ugotovila, da so ženske, ki so bile žrtve spolnega nadlegovanja, imele 2,36 krat večje možnosti za povišan krvni tlak in 89 % večjo verjetnost za nekvalitetno spanje. Verjetnost za povišane trigliceride je bila v tej skupini 3-krat večja. Thurstonova verjame, da zlorabe izzovejo povišanje stresnega hormona v telesu, ki vpliva na krvni tlak, trigliceride in na vzorec spanja.

V drugi raziskavi, izvedeni v Evropi, je 70 % zdravnikov in zdravnic Berlinu dejalo, da so bili v službi deležni neprimernega spolnega obnašanja ali zlorabe. »Doživljanje neprimernega spolnega obnašanja ali zlorabe na žalost niso redke«, je povedala Rebecca Thurston iz univerze v Pittsburghu. » In te izkušnje imajo vpliv ne samo na delo in kvaliteto življenja, ampak tudi na mentalno in psihično zdravje«. Od 304 žensk v starosti od 40 do 60 let, ki so sodelovale v raziskavi, jih je 19 % dejalo, da je v službi doživljalo neprimerno spolno obnašanje, 23% pa jih je dejalo, da so bile spolno napadene.

lahko pokažejo negativne posledice na zdravje«, pravi Okuda. Nemške raziskave, ki so zajele 737 zdravnikov, so pokazale, da je 62% moških in 76% žensk doživelo vsaj eno vrsto spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. »Presenetljiv je podatek, koliko moških bi naj bilo deležnih spolnega nadlegovanja in nekatere vrste pogovorov so tudi njim neprijetne«, pravi vodja raziskave dr. Sabine OerteltPrigione iz medicinskega centa Univerze Radboud iz nizozemskega Njimegenu-ja. Za moške se morajo »vulgarni pogovori nanašati na njih ali nekoga poleg njih, da govorijo o spolnem nadlegovanju«, pravi Oertelt-Prigione. »Takšna

Podobni rezultati so med ženskami, ki so bile žrtve spolnega napada. Te ženske so imele 2,86-krat večje možnosti za klinično depresijo, 2,26-krat večjo verjetnost za pojav tesnobe in 2,15-krat večjo verjetnost za slab spanec.

neposrednost je bila predmet raziskave. Ne govorimo o tem, da je nekdo povedal vulgaren vic skupini kolegov.« »Spolno nadlegovanje je problem za vse na delovnem mestu«, pravi Oertelt-Prigione. To cveti v delovskih sredinah, kjer je še vedno močna formalna hierarhija in »kjer se navodila izdajajo od vrha proti dnu brez možnosti sodelovanja zaposlenih«, komentira OerteltPrigione. Lori Post, ki ni bila vključena v raziskavo verjame, da bi drugače postavljena vprašanja v raziskavi , ki jo je izvajala OerteltPrigione pokazala na še večji odstotek spolnega nadlegovanja. »Verjamem da je številka blizu 100%«, pravi Postova iz medicinske fakultete Unoverze v Northwesternu. »Razlika je v tem, kako pogosto se to dogaja in s kakšno intenziteto«. Rešitev za zdravstvene probleme povezane s spolnim nadlegovanjem in zlorabami, je preprečevanje takšnega obnašanja, pravi Okuda. »In res bi bilo nujno, da bi prišli do odmika do takšnega obnašanja v naši kulturi«.

Psihiatrinja dr. Mayumi Okuda iz medicinskega centra Univerze Columbia v New Yorku ni presenečena nad temi rezultati. Raziskave pri otrocih so pokazale, da so »negativne izkušnje iz otroštva povezane s toliko različnimi stvarmi, kot so povišan krvni tlak, rak, debelost«. »To dokazuje, da se tudi pri odraslih

Vir: index. hr Prevod: Društvo IndiJanez

14


INDIJANEZ • november • 2018

IZ SMERI

piva več ne bo ... zaradi klimatskih sprememb

Pogosti toplotni šoki in suše, ki so povezani s klimatskimi spremembami, bodo zmanjšali pridelek ječmena in posledično tudi proizvodnjo piva, so objavili znanstveniki. Ječmen je zelo občutljiv na sušo in vročino, zato bo pridelek začel padati, če se bodo klimatske spremembe spreminjale kot do sedaj, kar bo privedlo do pomanjkanja piva in rast njegovih cen, je bilo objavljeno v časopisu Nature Plants.

radi kdaj popili pivo ali dve, je edini način, da stopimo skupaj in delamo proti podnebnim spremembam«, je dejal.

Novo

Zelandijo

in

Avstralijo.

Največji svetovni izvozniki ječmena so Avstralija, Francija, Rusija, Ukrajina in Argentina. Največji uvozniki pa Kitajska, Saudska Arabija, Iran in še tri

Če se bo globalno segrevanje nadaljevalo s takšnim tempom, bodo ekstremne vročine in suša vsaj enkrat letno prizadele regije v katerih se vzgaja ječmen. To bo povzročilo upad proizvodnje piva za 16 odstotkov.

države z zelo razvito pivsko industrijo: Nizozemska, Belgija in Japonska. Vir: index.hr Prevod: Društvo IndiJanez

Cene se bodo zato v povprečju podvojile, so navedli v raziskavi.

»Cilj te študije ni, da bi ljudi prepričali, da bi mogli več piti«, je dejal Dabo Guan, profesor ekonomike klimatskih sprememb na univerzi East Anglia v Norwichu.

V najboljšem primeru, s trenutnim znanjem zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, bi globalna proizvodnja piva padla za 4 odstotke, cena pa bi narasla za 15 odstotkov.

»Želeli smo pokazati, kako klimatske spremembe vplivajo na kvaliteto življenja. Če ne želimo, da se to zgodi in bi še

Nekatere države bi bile posebej prizadete, je pokazala raziskava, ki je vključevala Evropo, ZDA,

Preklinjanje staršev pred otroki

izsledki raziskave v veliki britaniji 52 odstotkov vprašanih staršev v Veliki Britaniji preklinja pred otroci in se zaradi tega nimajo slabe vesti.

otroci že veliki in to vse dokler, ne bodo otroci začeli ponavljati za njimi.

To je pokazala raziskava portala Channelmum.com ki je bila izvedena na skupini več kot 2000 staršev, ki imajo otroke stare do 16 let.

»Preklinjanje pred otroci je tabu tema. Preden se otroci naučijo govoriti, so starši prepričani, da se lahko pogovarjajo tako, kot so se do rojstva otroka. Ampak otroci začnejo hitro ponavljati za njimi. Pri starosti dveh let otroci ponavljajo kot papige stvari, ki jih slišijo od mame in očeta.« je zapisal ustanovitelj portala Siobhan Freegard.

Za enega od petih izprašancev se zdi preklinjanje pred otroci sprejemljivo, ker so »otroci še premajhni, da bi jih razumeli«. Tretjina staršev bo nadaljevala s preklinjanjem še kasneje, ko so

dve tretjina izprašancev je preklinjalo pred svojimi ali tujimi otroci Dve tretjini izprašancev je preklinjalo pred svojimi ali tujimi otroci. Eden od petih verjame, da je preklinjanje neškodljivo in del vsakodnevnega pogovora, medtem ko je 15% prepričanih, da so otroci tako ali tako slišali kletvice v parku ali šoli. Del vprašanih je dejalo, da so se naučili preklinjati v službi in da bi se z veliko težavo odvadili to početi tudi doma. »Vsi imamo različna hišna pravila in vzgajamo otroke drugače. Iz prve roke sem videl, da nekateri starši dovoljujejo otrokom stvari, ki se drugim zdijo nepojmljive in nedopustne. Ena od teh stvari je uporaba neprimernih besed. Preklinjanje, grde poteze z rokami in podobno. To se običajno dogaja pri starših, ki se tudi sami tako obnašajo«, pravi strokovnjak za otroke in svetovanje staršem Joss Cambridge

15

Simmons. »To imenujemo naučeno obnašanje in staršem se to zdi normalno. Otroci oponašajo svoje starše in postanejo kot kužki. Zaradi tega verjamem, da je treba paziti na svoje obnašanje pred otroci. Moj oče je kadil, ampak nikoli v moji bližini«, dodaja Simmons in pojasnjuje, da obstajajo možnosti, ki jih lahko izkoristimo, če opazimo, da otroci začnejo preklinjati pred nami. »Z otroki do šestega leta se je potrebno pogovarjati, katere besede so neprimerne in jih ne smemo uporabljati oz. kakšne besede lahko uporabimo namesto njih.« Strokovnjaki pravijo, da morajo starši biti dosledni in da morajo predstavljati zgled otrokom, ker je današnji svet sicer prepoln različnih vzorov, na katere naletimo na družabnih omrežjih, igrah in v glasbi. Vir: index.hr Prevod: Društvo IndiJanez


INDIJANEZ • november • 2018

PO TOKU

etiopija IZKUŠNJA PROSTOVOLJNEGA DELA V etiopiji Letos poleti smo se ekipa štirih: študent teologije Blaž, zdravnica Barbara, diplomirana medicinska sestra Monika in študentka medicine Marija odpravili na pettedensko prostovoljno delo v mesto Kobbo v Etiopiji. Pod okriljem Botrstva Etiopije patra Jožeta Andoljška smo se pol leta pripravljali, hodili na dodatna izobraževanja iz tropske medicine, zbirali sredstva, finančna in materialna, za delo v sirotišnici in bolnišnici, ki ga vodijo sestre uršulinke.

pretepih, pa tudi v domačem okolju. Matere kuhajo na odprtem ognju zunaj, kjer se igrajo otroci. Nemalokrat pride do kakšnih opeklin zaradi nepazljivosti. Poleg kirurškega dela so bile v ospredju infekcijske bolezni - pljučnica, malarija, dehidracije ob driskah in bruhanju. Sem in tja tudi kakšna astma, epilepsija. Zanimivo mi je bilo, da smo srečali nekaj takšnih bolezni, kjer imamo največ izkušenj v razvitem svetu: povišan krvni tlak, srčno popuščanje, sladkorna bolezen.

Barbarina izkušnja: Že ko smo pristali me je nekoliko suha in pusta pokrajina nagovorila. Ni pustila praznine, marveč odprt prostor in zaupanje, da bom naslednjih 5 tednov preživela v Etiopiji. Pot z avtomobilom do našega ciljamesta Kobo je bila svojevrsten »Gardaland«. Ogromne luknje, ki so zevale iz asfalta, prehitevanje, ovinki, krave in kamele na cesti, ki se niso umaknile. Ker one so glavne na cesti. Ampak v srcu je zaradi molitve bil mir in zaupanje, da smo v Božjih rokah.

Bolnišnica, kjer smo delali je zasebna, zato je potrebno za vse storitve plačevati. Tistim, ki si tega niso mogli privoščiti, smo z zbranimi sredstvi krili zdravljenje in zdravila. Pogosto se je zgodilo, da kakšne diagnostike nismo mogli opraviti v naši ustanovi, zato je bilo potrebno bolnika napotiti v drugo bolnišnico. Do tega so bili pogosto odklonilni. Najprej so morali vprašati za dovoljenje glavo družine, nato pa zbrati sredstva za pot, ter na tistem mestu najti kakšnega prijatelja, ki bi ga sprejel v stanovanje, saj si bivanja v bolnišnici ni mogel privoščiti. Kolikor smo mogli, smo pomagali... Kar nekaj primerov mi je ostalo v spominu, ko so bolniki zavrnili hospitalizacijo pri nas, kljub temu, da smo jim zagotovili pomoč. Težava je bila v tem, da enostavno niso vajeni, da ležiš v bolnišnici. Ženske so se zmeraj obrnile na moža ali očeta za dovoljenje, da tam ostanejo. Ko so bili enkrat v bolnišnici, pa je prišla cela družina. Prinesli so bolniku hrano, ga negovali, človek ni bil niti minuto sam; popolnoma drugače kot pri nas.

Prvih nekaj dni je minilo v prilagajanju na afriške razmere. To pomeni, da počasi »padeš not«. Najprej smo spoznali sestre uršulinke v skupnosti, otroke v sirotišnici ter zdravstveno osebje v bolnišnici in porodnišnici. Iskrivost porodničarja, zaupnost tehnikov, pripravljenost in odprtost na sodelovanje je bilo tisto, kar nam je že od vsega začetka pomagalo zgraditi dober odnos z zaposlenimi, to pa je bil temelj, od koder smo gradili dalje. Naše delo je bilo zelo razgibano. Po zajtrku vizita v porodnišnici, nato vizita v bolnišnici. Po njej smo se porazdelili: Monika in Marija na triaži in urgenci, jaz v OPD (outpatient department, kot ambulanta družinskega zdravnika) in urgentni ambulanti. Vmes smo seveda šli nazaj pogledat bolnike v bolnišnico, kosilo, nadaljevanje popoldne. Včasih smo ob težkih primerih imeli vizito tudi ob 21.00, saj je bil primer pacienta resen in je zahteval večji nadzor. Srečevali smo se z najrazličnejšimi primeri. Precej je bilo poškodb, predvsem v prometnih nesrečah,

otroku odstranijo seme melone, ki si jo zatakne v sluhovod, ali pa mandeljne, ker je kašljal). Zaplete pri teh bolnikih pa se seveda rešuje v bolnišnici. Najbolj ljubeznivi pa so seveda otroci. Na cestah so nas pogosto ogovorili, ko je prišel eden, se jih je hitro nabralo deset. Kot belec si hitro opažen... Na ulicah se igrajo, pojejo, krepijo in pripravljajo na življenje, ki je tako drugačno in težje kot pri nas. Prava borba za uresničitev sanj! Pa vendar ves čas »Salam« in pozdrav z ramo, vesel »Amesegenalo« (hvala v amharščini). Življenje pri njih je res tako preprosto. Z nekim normalnim časovnim potekom. Brez »sekirancije«. Ko vedo, da so prišli do meje, pa najbolj znan stavek: »bomo molili, naj bo, kot Bog hoče«. In »aj zuš« - bodi močan.

Tudi ženske po porodu niso ležale tri ure, takoj se vstanejo, in po treh urah gredo že domov, nekatere pa že takoj po porodu... Ženske logike počivanja ali ležanja ne poznajo. Doma jih čaka kopica otrok, prav tako vodijo celotno gospodinjstvo, nabirajo dračje,...

Afriška izkušnja mi je veliko dala. Predvsem tiste trezne hvaležnosti za vse lepo in dobro, kar mi je bilo v življenju podarjeno. Čutim pa, da nič od tega ni zares moje in da je samo moja dolžnost, da vse te izkušnje, hvaležnost, ljubezen dam naprej...Mogoče bi do teh

Tudi zgodbe o alternativnih pristopih so še kako resnične. Bolniki gredo najprej k vraču, šele nato k zdravniku. Nemalokrat si, predvsem ženske, puščajo kri, imajo kakšne znake po obrazih, sami opravljajo manjše kirurške posege (beri: odrežejo kakšno bulo,

16

zaključkov prišla tudi v našem svetu. Vendar je res lepo, ko za kakšen mesec zamenjaš okolje za popolnoma drugačen način življenja in razmišljanja. Naučiš se veliko novega, in se ponižen vrneš ob notranjih spoznanjih, ki so ti bili ponovno podarjeni... Marijina izkušnja: Afrika me je privlačila že od malega, ko sem po televiziji gledala razne dokumentarne oddaje o afriških živalih, afriških otrocih. Afriški ljudje so se mi zdeli zelo lepi. Skoraj na začetku študija medicine sem si zaželela, da bi šla na kakšno medicinsko odpravo, saj sem občudovala starejše študente, ki so to doživeli. Nisem pa še vedela kam,

ženske po porodu niso ležale tri ure. takoj se vstanejo in po treh urah gredo že domov. nekatere pa že takoj po porodu.


INDIJANEZ • november • 2018

PO TOKU kdaj in kako? Dobro leto pred odhodom v Etiopijo, sem čisto slučajno dobila povabilo in kontakt p. Jožeta Andoljška preko znanke. Povedala mi je, da zelo potrebuje zdravnike in študente medicine in da lahko grem, če želim. Vabilo me je zelo presenetilo. Ker nisem želela iti sama, sem se spomnila še na prijateljico iz bivšega študentskega doma, zdravnico Barbaro Grm. Tudi ona je bila za. Skupaj sva obiskovali predavanja iz Tropske medicine. Kasneje sta se nama pridružila še medicinska sestra Monika in bogoslovec Blaž. Predstavljala sem si, da so vsi ljudje v Afriki popolnoma shirani, da je povsod sama puščava in da vsi živijo v slamnatih hiškah. Spoznala sem, da so bile moje predstave čisto preveč stereotipne in da tudi v Afriki obstajajo zeleni travniki s potočki, bogati ljudje… Kljub vsemu pa imajo neprimerljivo manj materialnega bogastva kot mi. Ker smo se večino časa gibali znotraj obzidja bolnišnice, ki je bila za Afriške razmere precej lepo urejena, morda niti nismo prihajali v stik z najbolj revnimi. Zato je bil zame še toliko bolj dragocen obisk sirotišnice v 30 minut oddaljenem kraju, kjer je bila zgodba popolnoma drugačna. Če bi lahko od vseh izkušenj v Afriki izbrala le eno, bi izbrala to. Tam sem doživela kaj pomeni, da se ti para srce ob pogledu na majhnega otroka, ki je lačen in osamljen. Domov sem se vrnila v veliki hvaležnosti za vse, kar imam tukaj v Sloveniji in sem pogosto imela za samoumevno. Monikina izkušnja: Kljub temu, da je izkušnja Afrike, te črne celine, že nekaj mesecev za nami, so občutki in spomini še zelo živi. In pride dan, ko si zaželim, da bi bila zopet tam, z njimi in med njimi … Zakaj? Želja, da bi se nekoč odpravila v Afriko, je dolga leta tlela v meni. Že kot študentka sem obiskovala predavanja iz tropske medicine, vendar takrat ni bilo odprave, s katero bi se podala na to izkušnjo. Decembra 2017 sem zasledila oglas, da v Etiopiji primanjkuje medicinskega osebja in ta želja se je zopet prebudila v meni. Prijavila sem se in začelo se je odvijati, z Božjo pomočjo, ki je bila ves ta čas močno prisotna. Spoznala sem še ostale člane ekipe, s katerimi smo se res dobro ujeli in se intenzivno pripravljali na odhod. Z

smo ga prinesli s seboj.

čas v afriki teče počasi in vprašaš se, če poznajo stres, ki je pri nas tako močno vpet v vsakdanjost. zbiranjem sredstev ter še dodatnimi izobraževanji iz tropske medicine so priprave potekale umirjeno in tak je bil tudi naš odhod – umirjen in poln (za)upanja, da se podajamo na neznano pot s ciljem pomagati pomoči potrebnim. Lahko bi rekli, da smo se podali brez velikih pričakovanj in se prepustili Afriki. Ob pristanku na črni celini so bili v meni močni občutki in takrat sem se šele zavedala, da sem res tukaj, da sanje, želje, postajajo resničnost. Po dneh prilagajanja na tamkajšnje razmere, ko opazuješ to revščino, začutiš ta težak boj preživetje iz dneva v dan. Hkrati me je presenečala prijaznost in odprtost teh ljudi. Ko smo se prve dni družili z otroci iz sirotišnice se je iz začetne zadržanosti hitro odvilo srečanje v sproščeno druženje. Ob misli, da so to sirote, me močno stisne pri srcu. Zvedave oči govorijo same zase in spretni prstki naredijo neverjetne frizure. Nimajo želja po novih oblekah, najnovejših telefonih, igračah. V svoji skromnosti si želijo ljubezni, dotika, bližine in to jim zadošča, navda jih z veseljem. Hitro se je izkazalo, da afriški pregovor »če hočeš hiteti, pojdi sam, če hočeš priti daleč, pojdi v skupini« še kako močno drži. Kot skupina smo krepili medosebne odnose in postajali pravi prijatelji ter ob vsakodnevnih refleksijah ugotavljali, kaj dobrega še lahko naredimo. V bolnišnici dela ni zmanjkalo. Naš delavnik se je začenjal ob 8h zjutraj in potekal čez celoten dan, včasih tudi pozno zvečer. Primeri so bili najrazličnejši in težko ti postane, ko se zaveš, da so standardi, ki si jih vajen v »evropskem svetu« zelo drugačni od »afriških«. Veliko je bilo improvizacije, iznajdljivosti, da neko zdravstveno stanje (poškodbo, rano,...) oskrbiš. Zaposleni so nas toplo sprejeli in počutili smo se kot del tima. Imajo veliko znanja za določene primere, bili pa so nadvse veseli, da smo jih tudi kaj novega naučili, jim pokazali, kako lahko določene stvari izboljšajo. Razveselili so se vsega materiala, ki

17

Ko vstopiš na oddelek, kjer ležijo pacienti (ležalne dobe so po večini zelo kratke) začutiš njihov specifičen vonj, ki ti hitro postane domač. Ob pozdravu v amharščini »Salam« in stisku roke te takoj sprejmejo medse. Pacienti so neverjetno potrpežljivi in pridejo v bolnišnico ko res ni druge možnosti. Pred obiskom zdravnika je še vedno na prvem mestu vaški vrač ter razni naravni, zeliščni pripravki, ki naj bi pozdravili določeno zdravstveno stanje. Med seboj se zelo spodbujajo, so si v oporo in se opogumljajo. Šop banan in tradicionalna »injera« pri tem neverjetno pomagata. Prav tega nam tukaj, v tem delu sveta, manjka. Ko hitimo eden mimo drugega so vsi ti medosebni odnosi velikokrat preveč površinski. Živijo v skromnih domovih v razširjenih družinah, družine so številčne in ženske imajo tukaj posebno mesto. Mene je presenetila ta ženska moč, ki se pokaže že ob porodu. Kaj vse ženska zmore – več ur hodi iz oddaljenih vasi po vodo, skrbi za vsa mogoča gospodinjska dela, vzgaja otroke… Neverjetne so. Na drugi strani pa vidiš zgarana telesa tako moških kot žensk, ki govorijo o

tem, da je življenje tukaj, v Etiopiji, težko, včasih zelo težko. Čas v Afriki teče počasi in vprašaš se, če poznajo stres, ki je pri nas tako močno vpet v vsakdanjost. Kljub revščini iz dneva v dan živijo s hvaležnostjo. Za vse, četudi je to le topel pogled, pozdrav, stisk roke. Vendar znajo videti tiste drobne dobre stvari in z nasmehom te očarajo. Sprašujem se, če je vredno, da mi tukaj iz dneva v dan poslušamo pritoževanje, nezadovoljstvo nad vsem mogočim? Imamo vse, a hkrati pozabljamo, kako pomembno se je zahvaljevati za ta trenutek, zgolj da si, da obstajaš. To Etiopijci znajo, znajo se poveseliti ob posebnih priložnostih pripraviti tradicionalno »coffee ceremony«, ki lahko traja ure in ure. In ob odlični kavici poteka pogovor, smeh, daleč od vse mogoče tehnologije. Velikokrat je zmanjkalo elektrike in šele takrat ugotoviš, kakšno moč ima plamen ene same svečke, kako lahko prav ta plamen združuje ljudi in jih osreči.


INDIJANEZ • november • 2018 obrazu. Ko zagledajo belca, je to gotovo doživetje dneva in mnogi te želijo pozdraviti. Mojo zadržanost sem kmalu premagal z njihovimi tradicionalni pozdravi - stisk roke, trk z rameni in vesel vzklik »Salam!« ali »Mir!«. Pokazati bližino in prijateljstvo jim sploh ni problem. Ti ljudje so pravzaprav… srečni! Po vseh evropskih standardih bi morali, ob tem vsesplošnem pomanjkanju upanja, biti sedaj že povsem depresivni. A oni so resnično zadovoljni in veseli! Pa čeprav živijo ravno toliko, da preživijo.

In ko sem tako zadnji dan v Afriki sedela na letališču v Mekelleh, se je moj pogled skozi okno razprostiral daleč v daljavo Etiopije, malenkost bolj zeleno kot ob prihodu. Počutila sem se drugačna, bogata za vse te izkušnje, predvsem pa hvaležna in srečna. Za konec, pa se je v mojem »afriškem« dnevniku našla misel: »Ljubezen vse preobraža in v najbolj vsakdanje stvari vnaša znamenje neskončnosti.« Želim si, da bi tudi mi vsi znali v vsakdanjem življenju videti, začutiti in deliti Ljubezen! Blaževa izkušnja: Potrebnih je le nekaj stotakov in dan vožnje, da beli Evropejec v modernih »treking” oblačilih vstopi v povsem drug svet. Zakaj bi sploh šel v Afriko? Da bi se malo razgledal? Prinesel nekaj drobtinic iz obložene mize, in pri tem mislil, da pomagam? Da bi v sebi zbudil glas sočutja? Na etiopska tla sem stopil s temi vprašanji, ko sem po dobrem mesecu odhajal, pa so bila v meni povsem druga občutja, ki jih želim deliti s svetom.

Svojo izkušnjo pa sem najbolj okrepil s tednom dela pri Misijonarkah ljubezni ali sestrah Matere Terezije v Addis Abebi. One resnično delajo samo z “the poorest of the poor”. Biti v velikem kompleksu, obdan z ljudmi s ceste, s posiljenimi materami, s prizadetimi, s sirotami … Kje je razlog, da premagaš upor pred umazanim in zapuščenim človekom? Da ob grdi in smrdeči gnojni rani ne pomisliš več na bruhanje, temveč na nežno previjanje? Da že sam smrdiš od polulanih in umazanih otrok, ki plezajo po tebi, pa te niti najmanj ne moti? Svoj razlog sem našel v odgovoru sester - prav v vsakem revežu skušajo videti Jezusa! In potem sploh ne vidiš več zanemarjenosti, smradu, umazanije, ampak človeka, ki ti je hvaležen za tvojo ljubezen in te objame, celo poljubi! Nimajo ničesar več, ostala jim je le še ljubezen. In s to ljubeznijo so me obsipali do te mere, da sem nazaj prišel resnično bogat človek!

s srcem. Imel sem čast, da sem srečal mnogo ljudi, slišal številne srečne in tragične zgodbe in vstopil v konkretno življenje vsakdanjika nekaterih Etiopijcev. Resnica je, da je revščina prisotna skoraj povsod. Srce me je bolelo, ko sem gledal, da večina vseeno živi v blatnih kočah in hodijo s kantami za bencin po umazano vodo. Številni se preživljajo z za nas banalnimi stvarmi, ko so preprodaja čigumijev ali s pašo ene koze. Otroci hodijo vse dni v isti raztrgani in umazani majici. Skoraj pa ne najdeš človeka, ki bi prosjačil, saj ni nikogar, ki bi mu lahko kaj dal. Pravzaprav so me večkrat prosili za majico, kot za denar. Kljub temu hodijo po cestah z velikimi nasmeški na

Moji stereotipi o stanju v sedmi najbolj revni afriški državi so se kmalu porušili. Nisem prišel v suho deželo, kjer otroci stradajo in živijo v obupu. V mestih gradijo stanovanjske bloke, Kitajci so postavili nekaj cest, deževna doba pa je kmalu naredila pokrajino bolj zeleno in prijetno. Prispel sem k sestram uršulinkam, ki v majhnem mestecu Kobo vodijo zasebno bolnišnico, šolo in sirotišnico. Kot vedno na začetku sem bil zadržan. A ni trajalo dolgo, da sem se počutil res domače in sprejeto. Nisem točno vedel, kaj bo moje delo. Kmalu sem spoznal, da tam ne morem delati z rokami, temveč

18

Nisem točno vedel, kaj bo moje delo. Kmalu sem spoznal, da tam ne morem delati z rokami, temveč s srcem. Eden izmed bolnikov mi je dal potrditev, da je bistvo v tem, da ljubezen kroži! Rekel je: »Vi belci ste resnično dar od Boga. Pridete za kratek čas, a med nas prinesete ljubezen, veselje, pesem, smeh. Ni vam težko, da nas ostrižete, previjate rane, nam delate družbo, nam pojete. Nikogar nisem imel, sestre so me pobrale na ulici. One so poskrbele so zame, vi skrbite zame. Da vse to obstaja in da ne umiram na cesti - to je res dar od Boga!« Nekaj stotakov ne bo nikoli dovolj, da spremeniš svet. Tudi milijoni ne bodo pomagali. Zlo, krivice in brezup se resnično lahko premaga samo z ljubeznijo. To pa lahko vsak bogato deli, le odpreti mora svoje srce. Avtorji: Barbara Grm Blaž Franko Marija Radešček Monika Tratnik


INDIJANEZ • november • 2018

tom veber: PESMI *** Tudi angeli so bili nekoč ljudje ki so jokali fukali in srali bela krila niso zrasla sama od sebe. NAPREJ Mrzel piš me hladi po ramenih v sobi vidim le bežen odsev lastne podobe ura stoka in kot že tolikokrat poprej teče dalje plaši me ne želim dalje ne premlad sem nimam izbire iztegnem roko se pogladim po prsih začutim neustavljivo srce ki tiktaka v daljavo črnine.

STOPAM V SVET Stopam v svet brez zakonitosti brez končnosti in neskončnosti brez mej in svobode brez iluzij in resnice brez meje med tabo in mano kjer sva in nisva le dva nepopisana lista.

*** Mala hermetična pizda!!! klofuta za vse iskalce smisla neoliberalisti po taktu skakljajo pljosk pljosk pljosk v Dravo. Če izpiješ to kokakolo bodo Afriške oči usahnile teorije zarote pred jutranjim čikom in kavo so kriminal beng beng beng 1:0 za belce.

v Mariboru, legendarni KGB. Fantje igrajo že 12 let in prav tolikokrat so se predstavili tudi tukaj, a vsakič z kakšno novostjo. Tudi tokrat bo tako, saj bodo koncert pripravili po starem receptu: najprej novitete potem pa stari hiti!

KONCERTI DOGODKI PRIREDITVE FESTIVALI

16.11. @mc pekarna, mb

MITO & YNGFIREFLY (OYGN) SPLINTA

DOMA 8.11. @gustaf, mb

17.11. @mc pekarna, mb

Algerian death metal + Eyestral heavy / Thrash France

Eksperimentalni rock; neortodoksni pristop k instrumentalni glasbi. Vrednotijo svobodo v glasbi in pozdravljajo neodvisnost, ljubezen in neskončno raznolikost v umetnosti!

svin (dk) + baltazar

lalahell

8.11. @sputnik, lj

cosmo daivat Izdali bodo nov album, ki nosi naslov “Svobodi vdan”, ki ga bodo proslavili s koncertom.

17.11. @klub kgb, mb

no more faith

Zasedba​ ​No​ ​More​ ​Faith​ ​je​ ​tribute​​ skupina​ ​legendarnemu​ ​bandu​ ​iz​​ 90’​ ​let​ ​Faith​ ​No More,​ ​ki​ ​z​ ​vsem​​ spoštovanjem​ ​do​ ​originalnega​ ​ banda​ ​in​ ​njegovih​ ​posameznih članov,​ ​izjemnih​ ​glasbenikov,​ ​ preigrava​ ​njihove​ ​komade​ ​v​ ​ čimbolj​ ​pristni izvedbi.​ ​Pravtako​​ kot​ ​originalna​ ​zasedba​ ​so​ ​ osredotočeni​ ​predvsem​ ​na​ ​glasbo.

9.11. - 10.11. @gustaf, mb

festival etnika 2018 Organizatorji festivala so v sporočilu za javnost zapisali, da se z letošnjo, že 14. edicijo festivala, nekako vračajo na svoje izhodišče iz leta 2005. Temu naj bi botrovalo dejstvo, da jim Ministrstvo za kulturo letos ni odobrilo sofinanciranja festivala. Zaradi zmanjšanega proračuna so se zato osredotočili izključno na domačo glasbeno ustvarjalnost.

Najboljša Pink Floyd »tribute« zasedba izvaja pesmi z najbolj priljubljenih in najbolj prodajanih albumov zasedbe Pink Floyd The Dark Said of the Moon, Wish You Here, Animals, The Wall in The Dvision Bell. IN še veliko veliko več.

16.11. @GUSTAF, mb

re: akcija

16.11. @klub KGB, mb

KVINTET PIAZZOLEKY

Kvintet Piazzolleky, se že tradicionalno vrača v svoje “matične” prostore, prvo klet

19

23.11. @kmkc, ravne koroška

METAL STRIKES BACK

Vabljeni na prvega od številnih mestnih koncertov v Kompleksu. THC Productions & Metal Strike Team predstavljajo: “Metal Strikes Back”!

23.11. @gustaf, mb

magnetic shift// splash heads

24.11. @klub kgb, mb

Po praznovanju 20. obletnice ustvarjanja so MI2 glasni kot še nikoli prej! Po več kot dveh

nasty monroe & liburia

Če govorimo o stapljanju glasbene dediščine z govorico popularne glasbe, je Katalena tista skupina, ki vedno neustrašno premika meje ljudskega – tudi tako, da ga zgrabi za ovratnik in si ga s svojskimi interpretacijami kratko malo prisvoji.

23.11. @sng, mb

mi2

15.11. @gustaf, mb

katalena

Jeseni se končno vračajo nazaj na odre! Turneja bo obsegala 13 koncertov, na njej pa bodo predstavili tudi novi album, s katerega so pred kratkim objavili novi singl Medrevesa!

siddharta

brit floyd

23.11. @klub kgb, mb

Več kot 40 let raziskovalci niso imeli odgovora na skrivnost magnetnega stanja plastovitega kristala tantalovega (IV) sulfida, pomembnega modelskega sistema s polprevodniškimi lastnostmi, vendar so po naključju vendarle prišli do zanimivega odkritja, da elektronski magnetni momenti tvorijo novo visokotemperaturno stanje spinske tekočine. V večini primerov so magnetni momenti pri dovolj visokih temperaturah povsem neurejeni. Takrat govorimo o tako imenovanih paramagnetih, kar lahko v grobem primerjamo s plinastim agregatnim stanjem.

17.11. @ušc l. štuklja, MB

11.11. @dvorana tivoli, LJ

desetletjih glasbenega ustvarjanja pa se nam bodo v SNG Maribor predstavili v akustični verziji.

ivo tull trio


INDIJANEZ • november • 2018

24.11. @mc pekarna, mb

8.12. @gustaf, mb

21.11. @klub felix, at

Joseph Bailey aka DJ JoeJoe prihaja iz New Yorka in je eden izmed ustanovnih članov skupine Digital Konfusion Crew. Kot DJ deluje že od leta 1990, med drugim je vrtel v nekaterih legendarnih klubih (Shelter, Palladium, Limelight, Tunnel...). Na radiu FM4 iz Dunaja so mu leta 2001 ponudili mesto producenta in DJ-a, zato se je preselil v Evropo. Na FM4 med drugim vodi in pripravlja renomirano oddajo Digital Konfusion Mixshow, ki jo lahko slišite vsako Soboto. Joe-Joe je znan kot »DJ-4-thefloor« specialist in lahko vrti House v vseh zanrskih podskupinah.

Angleški progresivci Tesseract, ameriški Between The Buried And Me in avstralski Plini.

rammstein tribute - laufhaus pres. dj joe tesseract, between kein engel the buried joe 28.11. @cvetličarna, lj

elvis jackson

29.11. @hala tivoli, lj

bajaga&instruktori (plus vatra) Nedvomno ena najbolj uspešnih in priljubljenih skupin na sosednjem Hrvaškem. Vatra bo ogrevala občinstvo pred ped velikim koncertom.

30.11. @gustaf, mb

dangerous meeting 2018

Dangerous Meeting je spet pred vrati! Že sedmo tradicionalno srečanje mariborskih metalcev, pankerjev in rokerjev bo na že znani lokaciji v Gustafu! Letos bo obarvan zelo lokalno, saj bosta skupini iz neposredne bližine, torej Pekarne. Legendarne mariborske pankerje V OKOVIH že večina pozna, zato pa so PIRHALTER nekaterim še neznanka in se lahko pohvalijo z nekaterimi člani, ki so tudi bili udeleženi pri oblikovanju mariborske underground scene. Za glasbeno vzdušje pa bo poskrbel naš dj Marcus Obscura.

1.12. @gustaf, mb

space journey w/ afekt

Dobrodošli na štiriurnem vesoljskem potovanju z Afektom, kjer se bomo peljali skozi čas tehno in tech house zvoke. Štartali bomo z moderno hitrostjo, 124 bitov na minuto in pospeševali vse do svetlobne hitrosti. Tako se bo dalo slišat vse najljubše komade tega leta, neizdane komade in tud kak star hitič bo zatreso plesišče. Za prijetno speljevanje bo poskrbela predstavnica nežnejšega spola Mistina, do zadnje postaje pa nas bo popeljal The Frog. Let the journey begin....

4.12. @tvornica zagreb, hr

SKALSTORM TOUR 2018 5.12. @gasometer, at

marillion

V okviru nove turneje »Theater Tour« bodo nastopili britanski progresivno rockovski imenitneži Marillion, ki bodo na turneji predstavljali svoj zadnji studijski album z naslovom »F.E.A.R.«

14.12. @gustaf, mb

5.12. @tvornica kulture, hr

akcija/kyrist (uk)

CLUTCH

Ameriški prvaki stoner rocka.

25.12. @dvorana lent, mb

40. let prljavo kazalište

10.12. @wienner stadthalle

NAMENITE DEL DOHODNINE ZA RAZVOJ OBČASNIKA! OBRAZEC NAJDETE NA www.PEKARNA.NET OBČASNIK INDIJANEZ INDIJANEZ #14 NOV 2018 CENA: 0 EUR IZDAJA IN UREJA: DRUŠTVO INDIJANEZ OB ŽELEZNICI 16, MARIBOR PODPIRAJO NAS: - JSKD - MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT - URAD RS ZA MLADINO - ŠOUM - MESTNA OBČINA MARIBOR

jethro tull

Kultni britanski progrockerji, ki jih vodi veliki vodja in flavtist Ian Anderson, prihajajo na Dunaj ob 50. obletnici izdaje studijskega prvenca Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskegasocialnega sklada.

ZUNAJ 17.11. @močvara, hr

the ocean, rosetta

Nemška progresivna zasedba The Ocean se bo v okviru promocijske turneje za novi album Phanerozoic, ustavila tudi v Zagrebu.

7.12. @mc pekarna, mb

cowboys from hell

20

Profile for Ivan Stanojevic

INDIJANEZ, nov 2018  

INDIJANEZ, nov 2018  

Advertisement