Pred pol stoletja smo izvedeli, koliko let naj bi štela trta na Lentu

STANE KOCUTAR

Letos je minilo 50 let od ugotovitve starosti vinske trte modre kavčine ali žametne črnine, ki raste v starem mestnem jedru ob Dravi v Mariboru. 11. januarja 1972 je prof. dr. Rihard Erker (1912–1986) s Fakultete za gozdarstvo Univerze v Ljubljani z metodo sondaže in s pomočjo izvrtka ter mikroskopskega štetja letnic ugotovil, da je bila trta tedaj stara od 350 do 400 let. Tedaj zapisana ugotovitev starosti je bila po navedbah dr. Lojzeta Hrčka (1916–2003), tedaj predavatelja vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, 380 let, vendar povsem natančna ugotovitev ni bila mogoča, saj je sredica trtinega debla strohnela. Odmrli del pa po Erkerjevi strokovni oceni ne predstavlja življenjskega obdobja, daljšega od 50 let. Starost je bila določena z ADDO – dendrometrom (Eklund), opremljenim z mikroskopom. Ugotovitve se skladajo s slikovnima upodobitvama Maribora iz leta 1657 in leta 1681, ki sta ohranjeni v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu in v Pokrajinskem muzeju v Mariboru ter kot reprodukciji na ogled v razstavišču Hiše stare trte na Lentu. Obe namreč prikazujeta trto na brajdi pročelja hiše v Vojašniški ulici 8, ki je bila po arhivskih podatkih sezidana leta 1550. Ohranjena fotografija, ki prikazuje

prof. Erkerja pri delu, je zanimiva tudi zato, ker se zelo jasno vidi, da je bila trta tedaj "zavarovana" tako, da so jo ovili z bodečo žico. Sondažo je organiziral prof. dr. Lojze Hrček (1916–2003), in sicer v sklopu projekta ugoProf. dr. Rihard Erker 11. januarja 1972 tavljanja starosti petih opravlja izvrtek skozi deblo trte tedaj po ljudskem izročilu zelo starih trt na Slovenskem – dišečke v Orešju pri Troštovih na Colu pri Ajdovščini (po isti metodi tedaj ocenjeno na starost 180 let) ter treh starih trsov refoška pri Turkovih v Šepuljah na Krasu. Ob ugotavljanju starosti je bil navzoč tudi naravovarstvenik Mirko Šoštarič (1920–1999), ki je trto na Lentu evidentiral že leta 1965. Ostajamo mu hvaležni, da je v okviru svojega strokovnega dela pri tedanji območni enoti Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zaznal, ovrednotil in zavaroval staro žametovko, še preden se je o njej začelo govoriti in pisati kot o izjemni znamenitosti svetovnega formata. Ko se je s prenovo Lenta – starega mestnega jedra ob Dravi leta 1980 začela sistematična strokovna skrb za trto, so na pobudo njenega skrbnika, mag. Toneta Zafošnik (1927–2012), in s pomočjo Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo, ki jo je vodil Fedor Pirkmajer (1919–1996), staro žametovko z Lenta priglasili pri Mednarodni

Pogled na deblo trte petdeset let pozneje

organizaciji za trto in vino (OIV) v Parizu, kot najstarejšo doslej znano, še vedno rodno, žlahtno vinsko trto na svetu. Predlagatelji pobude so dopustili možnost, da pa kje še vendarle uspeva trta starejše letnice zasaditve. V skoraj štirih desetletjih v Parizu ni potrkal nihče z znanstveno podprtimi dokazi, da je starost slovenske znamenitosti presežena. Če pa bi se kdaj to vendarle zgodilo, bo žametovka z Lenta postala najstarejša trta v urbanem okolju. V tej kategoriji pa je zanesljivo brez konkurence.

Še to. Če se vrnemo k ugotovitvi starosti trte in jo umestimo v stoletni koledar, dobimo podatek, da je najzgodnejša letnica njene zasaditve 1572. Primož Trubar je bil tedaj star 64 let, na jesen 1583, ko je bil natisnjen Dalmatinov prevod Biblije, pa so na Lentu opravili vsaj že osmo, če ne že deveto trgatev … •