jubilejna sezona
2021/2022
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Lozarjeva gostilna
100 let!
12. decembra 1920 je Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj v Lozarjevi gostilni ustanovilo dramatski odsek. 9. junija 1921 je bila na Florjanski ulici 27 v stari Ljubljani otvoritvena uprizoritev drame Pelikan, Augusta Strindberga. Ob stoti obletnici ustanovitve je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v register nesnovne dediščine pod enoto ljubiteljsko gledališče vpisalo tudi Šentjakobsko gledališče Ljubljana kot eno najstarejših ljubiteljskih repertoarnih gledališč v Evropi. Za vse članice, člane ter sodelavce Šentjakobskega gledališča je to veliko priznanje in hkrati obveza za še bolj predano udejstvovanje v trenutno do gledališča ne najbolj prijaznih časih. Tudi v jubilejni sezoni se bomo potrudili upravičiti zaupanje našega zvestega občinstva.
CENJENI OBISKOVALCI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA! Letos praznujemo 100. sezono našega gledališča, zato naj bo to gledališko leto še bolj praznično kot minulo, saj je hkrati tudi delovno in navdušujoče - predvsem zaradi preteklega opravljenega dela vseh Šentjakobčanov, ki se zdaj zaziramo v prihodnost. Naj bo naša misel namenjena novim premislekom o novih možnostih uprizarjanja del eminentnih slovenskih avtoric in avtorjev ter velikanov svetovne dramatike in naj pomeni poklon vsem, ki so odločilno vplivali na najlepša gledališka leta delovanja teatra ter na njegovo žlahtno poslanstvo, ki je nepogrešljiv del slovenskega gledališča in kulturne podobe Ljubljane. Igrali bomo v prenovljeni dvorani in na svetlejšem odru. Šentjakobsko gledališče je prostor skrivnostne čarobnosti, ki na svojstven način ovrednoti gibanje človekovega jaza. Prikazuje ga na poteh njegovih duhovnih vrednot, navdihuje s svojimi uprizoritvami, ko ga dramatikove zgodbe v dramskih predlogah z igralci in s sodelavci popeljejo v ulovljive svetove odrskih desk in se nanje kritično odzivajo. Šentjakobsko gledališče Ljubljana je hkrati tudi prostor ustvarjalne svobode, gledališče, ki je zavezano umetnosti, ustvarjalnosti in kulturi, gledališče, ki navdihuje, gledališče, predano izročilu in sedanjosti v uprizarjanju dramske literature, poezije … Je zanos in ljubi-
teljstvo in je naša vest v zavesti vedno novih ustvarjalnih hotenj in izpovednih iskanj. Nihče jih ne more zaustaviti na njih širnih poteh. Vse od pradavnine pa do danes. Mi, gledališčniki, imamo umetniško in sporočilno vizijo. Zato umetnosti in z njo gledališča nikomur nikoli ne bo uspelo zamolčati, ne utišati in ne uničiti, ker je stanje našega duha in naše osveščene etične naravnanosti. Ker je tudi sporočilo človečnosti. Gledališče je javni prostor in odrski manifest svobode. Naša odgovornost pred javnostjo pa je, da z gledališko magijo občinstvu ponudimo umetniško doživetje, pa tudi smeh, solze, pesem in razvedrilo. Gledališki omiki postavljajmo zrcala, ki jih družba mora videti in dojeti. Zato se ne zaustavljamo! Odrski zastori se bodo spet odstrli, zažarele bodo luči, dvorane bodo polne občinstva in vnovič bodo zazvenele preroške Hamletove besede, da je ves svet oder, z njegovo maksimo: Namen igranja je bil in je držati ogledalo svojemu času.
Mojca Kreft, dramaturginja umetniška vodja Šentjakobskega gledališča Ljubljana
SPOŠTOVANI OBISKOVALCI! Kot že vsa leta doslej, vas prisrčno vabimo, da nas obiščete v prihodnji sezoni in vnovič postanete naše zvesto občinstvo in abonenti. Repertoar s spremljevalnim programom, ki smo ga zasnovali, je posvečen vsem gledališkim navdušencem, ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki vedno znova in vsako gledališko sezono posebej sanjajo in uresničujejo svoje gledališke sanje na Šentjakobskem odru in na drugih ustvarjalnih prizoriščih, podobno kot so jih sanjale in uresničevale vse igralske generacije s številnimi sodelavci v preteklem stoletju. Zato je letošnji repertoar z izborom besedil na prvi pogled nekoliko resnejši, a vendarle komunikativen in uglašen z visokim jubilejem gledališča. Nekaj že znanih zgodb je zaupanih mlajši generaciji interpretov, ki bodo iz ujetosti časa »pisali« nove zgodbe, spet drugi se vračajo na Šentjakobski oder kot uspešni uresničevalci gledaliških sanj. Ugledna režiserska imena obetajo vznemirljiv repertoar in vznemirljivo gledališko doživetje. K počastitvi 100-letnice gledališča se pridružujejo še raziskovalci, znanstveniki in strokovni sodelavci.
Repertoar Šentjakobskega gledališča Ljubljana v jubilejnem gledališkem letu je zasnovan z mislijo na dramska besedila velikanov slovenske, evropske in ameriške dramatike. Šentjakobski oder, Krekov trg 2, Ljubljana August Strindberg
August Strindberg: PELIKAN, igra o ljudeh; režija Mare Bulc Prva uprizoritev Pelikana je bila na odru ŠG 9. junija 1921, v jubilejni sezoni pa mu bosta novo besedilno in scensko uprizoritveno podobo z mlado, talentirano igralsko zasedbo Šentjakobskega gledališča vdahnila režiser Mare Bulc in dramaturg Nebojša Pop Tasić. Slavnostna premiera ob stoletnici gledališča je bila 9. junija 2021. Še vedno aktualno besedilo z novim branjem ustvarjalcev uprizoritve za vse generacije obiskovalcev gledališča je sodobno naravnana igra, ki je v izvirnem prevodu Juša Kozaka pred sto leti kot prva uprizoritev na odru Šentjakobskega gledališča vdahnila temu ljubemu gledališču življenje. Vsa dramska besedila Augusta Strindberga so postala klasična dramska literatura, ki s svojo vznemirljivo snovjo vsakič znova ponudi izhodišče za najrazličnejša umetniška snovanja v slovenskih in številnih evropskih gledališčih. Saša Pavček: NA VALOVIH, tragikomedija; režija Aleš Valič
Na valovih je igra o slavni operni pevki in radijskem novinarskemu mladcu, igra, ki s humornostjo in pridihom tragikomičnih odtenkov minljivosti življenjske kariere omogoča dvema igralcema, mlademu novinarju - prekarcu in operni pevki v zatonu kariere, luščiti plasti mnogoterih mask in lažnih identitet, igra, ki govori o umetnosti, ustvarjalnosti in vojnih ter povojnih letih v bližnji preteklosti. Humoren in provokativen pogovor med operno divo in novinarjem odpira vprašanja o odgovornosti umetnika v današnjem svetu vojn, nasilja, ksenofobije in nacionalizma. Na dan privrejo prikrite strasti,
strah, bes, maščevanje, sovraštvo in tudi hrepenenje po empatiji. Saša Pavček, igralka in dobitnica številnih igralskih nagrad, predvsem pa prejemnica najvišjega slovenskega igralskega priznanja Borštnikovega prstana in nagrade Prešernovega sklada, se je v našem kulturnem prostoru že dodobra uveljavila kot pesnica intimnih izpovednih razsežnosti osebno doživete poezije in kot dramatičarka. Vsa njena dramska besedila so bila uvrščena v izbor slovenske dramatike najboljših del na Tednu slovenske drame v Kranju. Kot nekdanja članica Šentjakobskega gledališča, kjer je začela svojo igralsko pot, je Saša Pavček v analih slovenskega gledališča zapisana med vélika imena igralk in igralcev naše odrske umetnosti. In zagotovo je ob stoletnici Šentjakobskega gledališča prav, da njegovo živost poudarimo tudi z vsestransko ustvarjalnostjo njegovih nekdanjih članov. Režijo Sašinega besedila Na valovih je prevzel njen kolega, izjemni igralec Aleš Valič, ki je v svoji karieri sodeloval na vseh slovenskih gledaliških odrih, za svoje delo pa prejel več Borštnikovih nagrad, Severjevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih; režija Gojmir Lešnjak Gojc Dramatika Ivana Cankarja je bila v vseh sto letih d lovanja Šentjakobskega gledališča repertoarna stalnica, in sicer od režij Milana Skrbinška do uprizoritev v zadnjih sezonah. Šentjakob je v svoji zgodovinski pomembnosti odigral še eno veliko vlogo - na njegovem odru je nastopil tudi velikan slovenske poezije Srečko Kosovel s svojim pomenljivim nagovorom o pomembnih dejanjih na šentjakobskih deskah. Ivan Cankar in Srečko Kosovel sta imeni, ki sta povezani z vrhunsko literaturo, vselej aktualno v polju širših ustvarjalnih razsežnosti, prepleteno s slovenstvom in družbeno klimo, ki v času, ko je naša država v Evropski skupnosti, presega regionalne meje. Gojmir Lešnjak je že vrsto let zelo uspešen režiser uprizoritev na odru ŠG, s svojimi koncepti navdušuje občinstvo in več kot očitno
je, da igralski ansambel z njim rad in naklonjeno sodeluje. O tem pričajo in prepričajo sijajna ansambelska igra, odrsko vzdušje in uprizoritveno sporočilo. Vsekakor menimo, da bo prav tako uspešno kot vselej doslej zrežiral ter predvsem (tako kot z ovacijami in številnimi priznanji nagrajeno predstavo Petelinji zajtrk po besedilu Ferija Lainščka) odrsko uresničil Cankarjevo besedilo Za narodov blagor v polju slovenske gledališke uprizoritvene omike in našel nove vsebinske in sporočilne poudarke, s čimer se bo Šentjakob vnovič podal na pot svoje Cankarjane. Vsako obdobje v slovenskem gledališču se vedno znova vrača k uprizarjanju Cankarjeve dramatike, ker je vselej odmevna v času. Vsaka nova uprizoritev je drugačna od prejšnje, ker prinaša nove poudarke, saj dramske osebe »delujejo v imenu naroda« in gledališča. Ob nastanku drame (1900) je Ivan Cankar Borisu Kraigherju napisal, »da je stvar naperjena proti tistim veljakom slovenskim, ki imajo v svojih rokah narodov 'blagor' /…/ proti tistim ljudem namreč, ki mislijo, da so narod, a niso drugega kot svinje«.
Ken Ludwig: LJUBEZEN, STRAST IN GRDI PULOVERJI, komedija; režija Jaša Jamnik Režiser Jaša Jamnik je v Šentjakobskem gledališču v preteklih sezonah že zelo uspešno režiral nekaj izvrstnih uprizoritev; posveča se komediji, satiri in humorju s kritičnimi ostmi, tokrat pa se je odločil za komedijsko besedilo sodobnega dramatika svetovnega slovesa Kena Ludwiga Ljubezen, strast in grdi puloverji, ga prevedel, priredil za uprizoritev in ga bo tudi režiral. Zgodba se odvija v manjšem rekreativnem golf klubu, kjer se vneto pripravljajo na vsakoletno tekmo proti rivalskemu klubu. Stvari se zapletejo, ko najboljši igralec domačih prestopi v klub nasprotnikov: stare zamere med tekmeci se na novo razplamtijo in predsednika klubov skleneta stavo z visokim vložkom; ne gre več samo za šport, ampak za čast, za dostojanstvo, za maščevanje … In ko se že zdi, da je tekma dobljena, se zgodi preobrat … Golf, spletke, uživaštvo, grdi puloverji, nove zaljubljenosti, stare ljubezni, izgubljeni zaročni prstani, pogrete strasti in – ogromno
humorja. Ken Ludwig, rojen 1950 leta v New Yorku, je ameriški dramatik in gledališki režiser, njegovih 28 iger in muzikalov je bilo izvedenih v več kot 30 državah sveta v več kot 20 jezikih. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad in priznanj (tony, oliver idr.), nagrado edgar, nagrado Edwina Foresta za zasluge v ameriškem gledališču, nagrado guvernerja Pensilvanije za odličnost v umetnosti, francosko nagrado samuel in častni doktorat Univerze York . Diplomiral je na Harvardu in Cambridgeu ter je pogost gost v različnih skupinah, kot so Oxford-Cambridge Society, The Jane Austen Society of North America, The Folger Shakespeare Library ter The Baker Street Irregulars.
Igra za mlade Dramolet po motivih Josipa Ribičiča: KOKOŠJI ROD, dramatizacija in priredba besedila Žiga Sedmak in Mirjam Sedmak, krstna uprizoritev; režija Žiga Sedmak Žiga in Mirjam Sedmak sta se odločila, da za otroško občinstvo priredita prozna besedila Josipa Ribičiča. Izbrala sta zgodbe Kokot, Kikiriki in Kukeriki, Gospa krasnokrila in Umetnik ter jih povezala v poučno dramsko priredbo, ki v uresničitvi omogoča humorno predstavo s prepletanjem dialoga, petja in plesa, torej kolaž imenitnih zgodb, ki jih je za otroke ustvarjal mladinski pisatelj Josip Ribičič. Napisal je več mladinskih iger, povesti, satir in humoresk, otrokom pa se je vtisnil v spomin z Miškolinom, Mihcem in Jakcem in drugimi zgodbami v Kokošjem rodu. Njegovo delo odlikujejo domišljija, pravljičnost, živalski svet in ljudje. Novi dramolet Kokošji rod je prirejen in napisan prav za Šentjakobsko gledališče in bo zagotovo odgovoril na mnogo vprašanj o kokošjem rodu, vrednotah umetniške duše in o kokodajsanju v družbi. Žiga Sedmak se po nekaj letih znova vrača k režiji v gledališču, kjer je že uspešno režiral Zlato ptico in Dvornega norčka Ferdinanda, pred tem pa je nastopal v različnih igralskih vlogah.
Mala scena ŠGL, Vodnikov trg 5. Ljubljana
Večer slovenskih veselo-žalostnih enodejank, gledaliških humoresk in monologov ŽENSKE PODOBE; režija Sara Lucu To je splet igralskih izpovedi v izvedbi Lili Bačer Kermavner, ki praznuje 40 let igralske kariere na odru Šentjakobskega gledališča. Ob premišljevanjih, kako bi se ob stoletnici gledališča lahko tudi na Mali sceni posvetili članom igralske družine ŠG, smo igralki Lili Bačer Kermavner predlagali, naj pripravi izbor monologov in dialogov iz del, ki so blizu njenemu karakternemu igralskemu izrazu in so lahko vznemirljivo scensko uprizoritveno dejanje. Lili je tudi prejemnica nekaterih najvišjih igralskih priznanj, ki jih lahko dobijo igralci v ljubiteljskem gledališču - od Severjevega odličja, Linhartovih priznanj do Matička in Harlekina. Z režiserko Saro Lucu, nekdanjo članico Šentjakobskega gledališča, ki se je posvetila študiju režije in diplomirala na AGRFT, bosta s prepletom najimenitnejših odlomkov iz znanih dramskih besedil zagotovo ustvarili nov, svež gledališki dogodek. Napovedujemo: Andrej Rozman Roza: LINHART, režija Juš Zidar Pavel Lužan: ŽIVELO ŽIVLJENJE LUKE DE, režija Iztok Tory
Izbor ponovitev v sezoni 2021/2022 iz preteklih sezon Shelagh Stephenson
Spomin vode
Primož Ekart
Enrico Luttmann
Sen
Nataša Barbara Gračner
Neil Simon
Jetnik druge avenije
Gorazd Žilavec
Friedrich Dürrenmatt
Obisk stare gospe
Gojmir Lešnjak Gojc
Eric Chappell
O mrtvih samo dobro
Jaša Jamnik
Andrej Jus in igralska ekipa
Besne basni
Andrej Jus
Julka Arh Marjanca Štor Slavka Markič Rajko Ogrin Drago Mohorč Marža Petrič Modest Sancin Metka Ha Franjo Blaž Darinka Debelak Stanko Podreberšek Minka Weber Vinko Košak Pero Škerlj Drago Pogorelc K Danilo Cerar Neffat Martin Ivanuša Ervina Wrischer Petrovčič Branimir Petrovčič Janko Moser Jože Čuk Albin Kukman Ferdinand Hanžič Boris Koman Frida Grum Ivan Zalaznik Ana Grgurevič Lombar Marjan Lombar A Tone Bokal Štefka Černič Lado Česnik Heda Matul Dore Matul Vinko Podgoršek Jože Urbič Silvo Mehora Battelino Bogo Jere Leon Jere Janez Kos Bogo Križnar Stane Luznar Ladislav Rakovec Bojan Savnik Ivo Kardelj Marijan Glavnik Fanči Japelj Potokar Slavo Plevelj Bogo Svete Jože Daneu Meta Pugelj Vasja Oc Berlot Boris Grgurevič Majda Štrukelj Habbe Tugomer Tory Franci Prus Lado Demšar Janez Lavrih Lojze Sa Milena Simončič Hren Vera Sagadin Prus Marko Maher Marjana Maher Albreht Stana Mlakar Nežka Gorjup Kalan Dušan Maher Tomo Majce Gina Šušteršič Vera Pantič Vilijem Vrhovec Franc Penko Peter Pleško M Matko Majce Franc Jeršin Barbka Petrovčič Franc Gale Gabrijela Rotter Vera Rotter Ravnikar Rudi Kosmač Ljubo Medvešček Aleksander Sapač Milena Tomc Franc Božič Ivan Hribar Janko Vrhovec Boža Ovsec Pete Miholič Marija Mlakar Vera Detela Kržišnik Zdenka Bevc Bogoslav Hiter Srečko Erjavec Stane Pleško Peter Korbar Jaka Kapelj Ida Marinčič Albin Bergant Bojan Strelec Toni Tršar Lojzka Špacapan Kristina Remšk Kramar Stanka Grm Burnik Anica Merlak Janko Bešter Drago Razboršek Olga Gnjezda Božo Štefančič J Tatjana Čumak Klas Lesjak Marija Maher France Kvaternik Alenka Debelak Ruža Ambrožič Vladimir Meglič Gostiša Simo Zurunić Edo Elesini Branko Samar Franc Drolc Metka Penko Živic Veronika Bizjan Marinka H Miljutin Negode Bojan Kapelj Albin Matoh Ivan Škulj Silvo Berglez Franc Cizerle Tomaž Fidler Pavel Ritma Kocjančič Mitja Adili Peter Militarov Janko Pinosa Tjaša Pirc Dušan Šmalc Iva Šuster Joža Dolinar Andre Simonič Nada Turk Zdenko Hudeček Bojan Jaklič Lenka Razboršek Jelka Božič Boris Fartelj Anica Jamni Šmon Tatjana Novinec Marjan Novinec Mojca Novinec Janez Kern Danica Luznar Marijan Pavlin Meta Skub Leopoldina Hrastar Jože Jamnik Pavel Jazbec Magda Mazej Skok Marinka Kastelic Viktor Černe Rudolf Wa Stane Kirm Milan Marinič Nada Erklavec Iva Tesner Tomislav Skubic Zvone Kokelj Danica Černič Marjeta D Kostevc Mirko Kovač Edo Krišnjak Zora Krofič Dušanka Stražar Vladimir Zavodnik Ana Stopar Jože Kadunc Kapelj Mira Turk Nada Zalar Frančiška Zupančič Ana Vahčič Janez Mejač Franc Morela Kajetan Bajt Des Zupančič Beba Robnik Vojka Šterk Tone Brentin Peter Teichmeister Jana Simončič Miha Zrimšek Matjaž Š Pavel Jerebič Lidija Kernc Zlatko Lipej Jože Logar Jože Mahne Draško Šubic Marica Pompe Mirko Kobal Učakar Nevenka Zavrl Jadranka Luštrek Pelan Dea Baričevič Mojca Sešek Dana Zver Maja Gerden Wernig Zaletelj Maja Badovinac Sašo Djurišić Tomo Glažar Gregor Jovan Violeta Mordej Breda Pavlin Manca Pe Možina Andreja Lavrič Darja Izlakar Matjaž Korenčan Andrej Šubic Vesna Velkovrh Bukilica Lilijana Bačer K Pogorelec Alenka Vidrih Lara Capparotto Ernestina Dolinar Ernesta Drole Erika Kmet Janez Vlaj Marja Berglez Radič Aleš Poredoš Marjeta Cedilnik Urša Baričevič Kajetan More Primož Ranik Alenka Vidmar A Kač Silvija Jovanović Nataša Barbara Gračner David Kladnik Andrej Auersperg Jože Divjak Ignac Dolinar Klančnik Simona Zorc Ramovš Tonka Černilogar Gregor Usenik Tamara Dev Darja Janežič Janez Kocjan Tjaša Mravlje Kuret Aleš Erčulj Barbara Cerar Alojzij Demšar Veronika Leskovšek Alenka Loncnar Lucija Zajc Jozelj Matej Škorjak Andrej Feuš Jelena Gečev Rachell Khawaja Špela Leskovic Ana Potisk Matjaž Šircek Valentin Kropivšek Nika Stražišar Saša Vodnik Zinka Zavrl Mojca Korbar Hočevar Bojan Vister Irena Mrak Alen Jelen Ksenija Hlebec Švalj Branko Miklavc Metod Rosman Miča Udir Robert Jeraj Vojka Gregorin Kat Tina Fink Nina Scortegagna Kavčnik Matjaž Horvat Tina Obid Mirjam Pirnat Sedmak Franc Murgelj Vanja Me Čepirlo Brigita Tripković Anica Horvat Jure Zrnec Mojca Krapež Dejan Raj Matjaž Šincek Damjan Trbovc Borovec Damjan Jermančič Marko Juvan Boštjan Krapež Anže Okorn Romana Pahor Jure Podkrižnik Žar Simona Vodopivec Primož Zanoškar Jure Zrim Andraž Zupančič Enver Melkić Miha Golob Aleš Erjavec D Kranjec Maša Leštan Peter Lozar Mitja Mihelič Saša Peršl Matjaž Štrus Iza Tajnšek Bojan Trampuš Živ Janez Trontelj Helena Zagoršak Anže Kreč Sašo Hribernik Primož Forte Jasna Glas Matej Kralj Andreja Šu Simšič Nino Kozlevčar Bojana Babič Maja Lozič Katarina Oblak Tamara Sernec Marko Ujc Marcel Štefa Vončina Iva Grobin Gorazd Breskvar Ivan Grivec Tina Hozjan Petra Trobec Sonja Janež Joca Prebil Zin Živa Plavc Anja Podgornik Tjaša Ravnikar Anže Sitar Anže Zevnik Slava Brzin Breza Žižovič Klemen Cediln Jazbinšek Maja Gantar Ana Špik Andrej Golinar Milena Grubač Nina Knaus Manja Matko Tanja Mojzer J Pavlina Keše Katja Kravanja Fajdiga Ana Vlaj Boris Car Ana Kržišnik Blažica Dejan Sraka Katja Ogrin Pika Anja Pelan Luka Cimprič Vesna Vivian Hauschild Mina Bergant Herič Mario Dragojević Ela Šegina Petra Šab Caserman Hana Souček Morača Martinc Jernej Čampelj Ana Lavrinc Lampret Jaša Koceli Melita Kontrec Matošič David Morgan Gašper Peršl Benjamin Pirnat Joži Šalej Miomira Šegina Irena Podlipec Izak Aleš Bri Katarina Mozetič Maja Ferkulj Barbara Jug Golob Pija Povirk Živa Kermavner Tina Drobež Mik Lampret M Kuklec Gregor Budal Damir Igličar Loz Louwrens Jordaan Samo Kozlevčar Matevž Műller Katarina Šentinc Ostrovršnik Uršula Ana Mrežar Tamara Polanc Maša Prešern Ana Arh Miha Ložar Rok Gombač Max Borštn Matic Titovšek Andreja Žumer Rok Bohinc Neja Brglez Marko Cirman Sara Jerebic Maša Kavčič Maša Pa Dolamič Aljaž Godec Matej Golob Jure Goričar Sanja Gregorčič Svetlana Jandrić Andreja Janilović Bran Mlakar Eva Ogrin Andreja Pogačar Darja Pristovnik Leopold Pungerčar Dragan Remškar Jasna Simončič Dejan Vunjak Tina Vunjak Gašper Tič Vesna Arhar Štih Jure Florjančič Ina Hodnik Štefka Kučan Predrag Denis Dobraš Blaž Dolenc Urška Koželj Žana Močnik Kaja Pečnik Denis Tatar Jaka Žilavec Damijan Per Matic Valič Matej Zemljič Eva Stražar Urban Kuntarič Nika Vidic Jasmina Bejtovič Lenka Blejec Simon Cirku Filip Klančnik Silvija Pavčič David Peterca Rok Pirnat Valentina Plaskan Patrik Rozman Zala Simčič Mih Andrej Orel Tanja Pečenko Tajda Perne Asja Potisek Maša Tiselj Aljaž Novak Elias Rudolf Pija Svetec Maks Šerbec Jan Zgonc Matej Čujovič Urška Klajn Žiga Medvešek Vahid Mehičić Luka Beljan Domen Blatnik
ahm Bučar Josip Rebek Ivan Cesar Danilo Bučar Viktor Markič Ante Gnidovec Slavo Švajger Lojze Kovač Karel Brihta Albert Lavrenčič Savo Klemenčič Danilo Gorinšek Milan Košak Drago Košak Monči Petrič Mira na Gorjup Rudolf Binter Iva Koščak Novak Vanda Baran Gita Pirc Zabukovec Franjo Skalar Ivan Keber Bogomir Ančka Levar Mele Brecelj Silva Danilo Julij Vizjak Milo Gornik Gvido Vitek Frane Milčinski Ježek Ernest Eypper Vera Šubic Murko Stane Sever Ivan Jamar Danica Klavora Štefka Klinc Franc Gajeta Mirko Drašlar Bronislav Romih Rado Kogoj Franc Kurent Cveto Novak Tonja Rojc Ponebšek Danilo Weber Stane Raztresen Janez cvirk Stane Starc Alojzij Ajdišek Pavle Jeršin Lado Starc Mija Vidic Angelca Sancin Dujec Zaccaria Avgust adar Marija Lavrih Gašperšič Rudi Kovačič Ana Sadar Jugo Kastrin Sašo Gornik Minka Nered Mimi Zupančič Jože Zakrajšek Ludvik Šerjak Karel Vidic Maks Baraga Jože Zalar Ksenija Kramaršič Anica Šinkovec Milan Mirko Mahnič Djurdja Flere Irma Marinčič Stanko Kozel Vili Jager Janez Majce Drago Majce Dušan Mlakar č Dare Bernot Vera Per Eržen Cenka Pirc Kvaternik Mitja Žitnik Mira Ižanc Učak Stane Fabjan Bogo Majce er Ovsec Erna Usenik Repina Mile Hlebec Marko Herman Bojan Burnik Milan Mlakar Maks Gruden Maruša Golob Stane Potočnik Fedor Zajec Janez Keber Mihaela Šarič Vardjan Štefan Leben Franc Skodlar France kar Marina Assejev Ciril Hren Fanči Hribar Alojzij Tome Karel Verovšek Lado Drapal Sonja Pavčič Erika Janez Usenik Lojze Gerden Vera Klarić Vesna Marinčič Manja Vuković Poljšak Marjeta Kramar Milan Burnik Nada Pretnar Janez Zalaznik Dušan Skok Marjan Kukovec Janez Pust Elza Rituper Ana Tomšič Tatjana Hozjan Lucija Drolc Katjuša Žužek Fani Makovec Frane Goljevšček Tatjana Prezelj Marijan Pišl Dora Popek anič Boris Rutar Melanija Šter Ravnikar Ciril Tomc Danilo Gostiša Gita Drenovec Kuhar Peter Žigon Vlado ej Trupej Tatjana Rebolj Cvetko Maja Usenik Gornik Marjan Trobec Ojča Arko Franc Pirc Saša Rotter Anica k Ante Kotar Drago Marušič Justina Smolčič Janez Zorman Miha Kavčič Breda Kapelj Filip Klun Danijel bic Milan Zupančič Roman Žun Darko Kavšek Stanko Lužar Polde Blatnik Metka Podkrajšek Janko Brezovar and Jože Pavšič Andrej Bočkovec Igor Derčar Stanko Hribar Fanika Šircelj Peter Bergant Rozalija Daničič Dežman Bojan Erjavec Viljenka Fabčič Marko Gabrijelčič Milan Gregorc Helena Ipavec Jožica Kolar France c Franc Pestotnik Damjana Voglar Sernec Marjan Epšek Karel Banfi Robert Kavčič Barbara Gabrijelčič Boris sa Muck Valerija Čampa Rudi Kofol Rajka Veldin Bogomil Velikonja Mileva Sovdat Draga Potočnjak Vlado Škerjanc Saša Pavček Ruža Čukelj Olga Debevc Darja Dolenc Zdravko Erjavec Peter Gorišek Tomaž Jakelj l Mitja Pretnar Rok Glavan Lea Deželak Milena Drk Ljubica Kobal Pavlina Novak Nataša Vengust Janez Marko Boben Martin Kajba Alenka Kolšek Irena Pezdir Taja Vetrovec Katarina Djurišić Bhoopal Jasmina erko Polona Strnad Gregor Zamljen Veronika Pečnik Marjan Gabrijelčič Edita Prašnikar Eva Prašnikar Mia Kermavner Renato Horvat Miha Kralj Slavica Petkovšek Maja Kobal Končar Zoran More Darja Skrt Janez an Kuret Srečko Kermavner Janez Križaj Marjeta Smolnikar Dragica Petrovčič Mojca Brezar Lavrič Renata Anastazija Babič Helena Dolinar Suzana Marin Vlasta Slak Anton Bertoncelj Zoran Močnik David But Keti Silvana Đurdej Lidija Keber Robin Makuc David Tozon Tea Tozon Jože Vunšek Stanislav Zdešar Saša Milena Kolmanič Saša Krasnov Valerija Kuštor Ljubo Pišlar Gorazd Skrbinšek Bojan Žmavc Rastko Tepina Bibijana Uršič Metka Žagar Barbara Lečnik Spaić Mateja Rozman Lara Jankovič Simona Vrhunec Barbara Božo Okorn Ivan Kostanjevec Tomaž Benedik Vlasta Slapar Marko Hribar Gordana Đurđić Robert Golob Kranjc Valter Svetičič Jasmina Pečar Fras Martin Marion Barbara Obersnel Blaž Štrukelj Katarina Batagelj tja Lukič Damjan Spaić Staša Orlando Cetinski Klemen Dobrota Anja Garbajs Tadej Čepeljnik Ana Ambrožič ehle Krmelj Saša Flegar Strnad Jan Bučar Katja Muhelj Marina Dornig Luka Vasle Andreja Križanec Marija Barbara Zupan Tanja Skrbinšek Stanislav Erjavec Boris Milanko Anamarija Štukelj Cusma Boris Kragelj Sašo rko Prinčič Katja Šantl Hugo Šekoranja Maja Šušnjara Marko Šuštar Rok Tomažin Marko Tosič Ana Velepič Dejan Spasić Kristina Oberžan Matevž Avbelj Lina Hasovič Ana Janjevak Anton Klančnik Alja Klopčič Peter va Vomer Robi Žavbi Branka Bezeljak Glazer Marija Kolar Tanja Pajk Žontar Žiga Sedmak Mija Langerholz ubelj Ana Magajna Andrej Murenc Samo Jakoš Saša Hodnik Nataša Topič Polona Fabič Nika Šajn Nejc ančič Suzana Mulec Aleš Kočevar Carmen Breznikar Dejan Karba Samo Ravnikar Kristijan Guček Vesna nja Hegedüš Marko Kmetič Edi Gril Nika Per Ana Bradeško Neža Bradeško Ana Pepelnik Valentina Pernek nik Luka Kočevar Boštjan Mur Slavica Gačić Saška Rakef Urška Palčnik Marko Kumer Nejc Ropret Sonja ernej Osim Kristina Rodošek Tines Špik Zdenka Bregant Muha Miha Lampič Milka Dimitrovski Tatjana Žagar a Mihelič Kadunc Tarik Khalil Nuša Podvornik Miha Vlaj Karin Zakrajšek Nina Rotner Maja Martina Merljak bič Sara Lucu Rebeka Hrastnik Bračič Julija Gongina Peter Cusma Tadeja Bučar Damjan Kolovrat Tomaž Nina Cijan Lea Sobočan Maša Ogrin Zala Vidali Maja Eržen Jaklin Katarina Lukšič Nina Franko Nikola icelj Elena Volpi Primož Vrhovec Grega Rogelj Grega Močivnik Meta Černe Blaž Setnikar Tjaša Valentinčič Marko Skok Goran Završnik Dejan Ornig Saša Alič Robi Bilođerić Marko Bratuš Marko Brdnik Maja Breznik Rok Šinkovec Marko Valant Tina Vrhovec Andrić Laura Zafred Nives Mikulin Mateja Zelič Jerica Majerhold nar Tomislav Mlinarič Juca Bonaca Mitja Dragolič Žiga Fabbro Anita Ferčak Aleš Lorenčič Jutra Škamperle avoković Maja Perec Petra Pintar Ada Stare Saša Stare Ana Urbanc Tomaž Urgl Danilo Veteršek David nko Jovanovič Vunjak Nuša Komplet Peperko Nina Kovačič Tilen Kožamelj Mišo Mićić Dijana Mikić Simon Tina Skulj Željka Smičibrada Sara Špelec Luka Markus Štajer Maša Tkavc Orel Jurij Torkar Slavko Trivković g Mitrović Jure Orel Gašper Pavc Luka Valenčak Gaja Višnar Urša Vrbančič Goran Lorencin Eva Breznik rne Iča Marija Putrih Tina Tavčar Borut Zakovšek Mira Hudobivnik Petra Likovič Jasna Kuljaj David Čeh ulan Tomaž Cvar Ivan Čanžek Gregor Hlupič Sara Horžen Nina Igrutinovič Kaja Jordan Anja Lotte Kastelic ha Srdinšek David Vazzaz Pličanič Vesna Vrabelj Luka Bokšan Ana Grasselli Žigan Kranjčan Gašper Oblak Matevž Štular Laura Ivančič Luka Marcen Anja Glušič Maks Lesar Jaša Levstik Maša Medved Urh Props k Aleksandra Damjanić Gašper Marinič Mariša Milovanović Gaja Sorč Vladimir Frantar Mojca Kreft Milan Golob
SPREMLJEVALNI PROGRAM Simpozij Znanstveni simpozij ob 100-letnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana 17. in 18. september 2021, Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, Ljubljana Šentjakobsko gledališče Ljubljana je že sto let del slovenske gledališke krajine. Je njen neizpodbiten del, valilnica talentov za različne umetniške poklice, dom romantičnih zaljubljencev v gledališče, osišče novih idej ljubiteljskega gledališča, tudi vadišče za režijske poizkuse, predvsem pa je polnokrvna gledališka institucija. Znanstveni simpozij, ki ga ŠGL pripravlja skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), sestavljajo prispevki vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev, v katerih bodo mislili in razčlenjevali tradicijo Šentjakobskega odra in slovenske uprizoritvene umetnosti nasploh. Okroglo obletnico si simpozij jemlje kot izhodišče, s katerega seže tako do začetkov (ljubiteljske) gledališke dejavnosti na Slovenskem kot do sodobnih uprizoritvenih in dramskih postopkov. Program simpozija oblikujejo: dr. Mladen Dolar, dr. Oto Luthar, dr. Milan Mađarev, dr. Luka Vidmar, dr. Monika Deželak Trojar, mag. Janja Korun, dr. Igor Žunkovič, mag. Franci Pivec, dr. Tomaž Simetinger, dr. Krištof Jacek Kozak, dr. Metoda Kokole, dr. Neža Zajc, dr. Alenka Koron, dr. Mateja Pezdirc Bartol, Jurij Kobe in dr. Rok Andres. Uredniški in pripravljalni odbor pa sestavljajo Mojca Kreft, dr. Oto Luthar in dr. Rok Andres. Dvodnevnemu simpozijskemu srečanju, ki bo obiskal tudi prenovljeni Šentjakobski oder, bo konec leta sledil natis zbornika razprav, ki bodo nedvomno obogatile zakladnico slovenske teatrologije in predstavile nove poglede na zgodovino slovenskega gledališča. SPOMINSKI RAZSTAVI Izkusi Šentjakobsko gledališče V zgodovinskem in steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani je od 25. avgusta do 19. septembra 2021 na ogled razstava Izkusi Šentjakobsko gledališče ob stoletnici njegovega delovanja.
Razstava ob stoletnici Šentjakobskega gledališča, ki so jo skupaj s sodelavci gledališča zasnovale dramaturginja in gledališka pedagoginja Ira Ratej, arhitektka in scenografka Barbara Matul Kalamar in arhitektka, scenografka ter kostumografka Katja Komljanec Koritnik, deluje kot poučna izkušnja za obiskovalce. Po eni strani želi predstaviti delčke iz obsežne zgodovine Šentjakobskega gledališča, po drugi pa jih seznaniti s posebnostmi gledališkega ustvarjalnega procesa. Razstave ne bo moč, kakor smo vajeni, zaobjeti z enim pogledom, ker je prostor razdeljen na več manjših postaj, kjer bo obiskovalec na svoji koži doživel gledališko transformacijo oziroma bo s svojim sodelovanjem vplival na način percepcije razstavljenih gradiv. Ena izmed posebnosti Šentjakobskega gledališča so igralske avdicije, bodisi pri sestavljanju ustrezne zasedbe bodisi pri sprejemanju novih članov. Prav avdicija je rdeča nit, ki bo obiskovalce vodila skozi različne prostore. V vsakem izmed prostorov so razstavljeni gledališki predmeti (od rekvizitov, besedil, plakatov, kostumov, scenskih osnutkov, pripomočkov za maskiranje, mask …). Gledališče pred vašim nosom V Šentjakobskem gledališču smo v sklopu praznovanja 100-letnice pripravili razstavo Gledališče pred vašim nosom avtorice projekta Saše Strnad. V času mirovanja smo se v gledališču posvetili skladiščem, pospravljanju in pripravam na čas, ko bo Šentjakobsko gledališče spet odprlo vrata za obiskovalce. Ugotovili smo, da je v fundusih veliko odvečnih kosov tekstila, oblek, ki so »odslužile« svoje, katerih nismo pripravili za odvoz na smetišče, temveč smo iz njih sešili nove kostume za drevesa. In tako je nastala enkratna romantična kulisa kot povorka članov do njihovega Šentjakobskega gledališča, povorka iz kostumov odpisanih predstav Truth story, Tičja kletka, Zaigraj še enkrat, Sam, Uscana vas, Balada o Karolini Žašler, Mali diktator, kostumov iz otroških predstav ali zgolj podarjenih oblek za fundus Šentjakobskega gledališča. Drevesa so odeta v oblačila, ki sta jih ustvarila Mateja Čibej in Bojan Vister s člani in igralci Šentjakobskega gledališča. Oblikovana so na poseben, izviren in edinstven način.
Razstava, umeščena na prosto, pred gledališče, obenem opozarja: ŠE SMO TU, kljub izrednim razmeram – gledališče pred vašim nosom. V kostume, tkanja in pletenine preteklih predstav Šentjakobskega gledališča smo odeli 21 najbolj sramežljivih dreves na promenadi Plečnikove tržnice. Z oblečenimi drevesi želimo krepiti zavedanje o nujnosti ohranjanja kulturne dediščine in zelenih površin v mestu Ljubljani, saj bi vsako društvo in vsako drevo rado dočakalo 100 let, tako kot naše Šentjakobsko gledališče.
PRISPEVKA K ZGODOVINI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Napovedujemo izid dveh knjig, ki temeljno izpisujeta delovanje našega gledališča v kulturološkem, gledališko zgodovinskem in literarno izpovednem kontekstu, tudi s pogledom na ljubiteljsko kulturo. • Zbornik referatov Znanstvenega simpozija ob 100-letnici Šentjakobskega gledališča , izdajatelja ZRC SAZU in ŠGL • Fotomonografija – Obrazi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, izdajatelj ŠGL Obe publikaciji bomo predstavili ob izidu. Naše obiskovalke in obiskovalce bomo še posebej povabili na ta nadvse zanimiva dogodka.
Letošnja sezona prinaša kar nekaj novosti – prva med njimi je podaljšana abonmajska sezona 2020/2021 z dopolnitvijo repertoarja, saj za izvedbo kulturnih dogodkov veljajo posebna navodila NIJZ. Prijazno vas prosimo, da to sprejmete z razumevanjem.
Abonma Abonma je namenjen ljubiteljem gledališča in podjetjem, vsekakor pa je lahko tudi izvirno darilo. Imetnik kartice ima zagotovljen stalni sedež za ogled predstav iz svojega abonmaja. Abonenti iz sezone 2019/2020, ki se ne boste odločili za nakup abonmaja v sezoni 2021/2022, si boste na podlagi abonmajske izkaznice za sezono 2019/2020 zamujene predstave lahko ogledali v novi sezoni. Cena abonmaja za abonente iz sezone 2019/2020 je 25 eur. Lahko pa se odločite, da abonma za sezono 2021/2022 kupite po polni ceni, z razliko do polne cene pa podprete delovanje našega gledališča v jubilejni sezoni, ki je nesrečno sovpadla z epidemijo Covida - 19.
Abonma redni Abonma REDNI vključuje pet predstav: štiri predstave z repertoarjem na Šentjakobskem odru in eno predstavo ali dogodek po izbiri v naši produkciji. 5 predstav
35,00 EUR
PONEDELJEK ob 19.30 TOREK ob 19.30 SREDA ob 19.30 ČETRTEK ob 17.00 ČETRTEK VEČERNI ob 19.30 PETEK ob 19.30 SOBOTA ob 19.30
Abonma Abonma 100 je namenjen tistim gledalcem, ki si želite sami izbrati, katero predstavo v našem gledališču si boste ogledali in kdaj. Imetnik abonmajske kartice lahko sede na katerikoli prost sedež v dvorani ali si sedeže predhodno rezervira. 10 predstav
100,00 EUR
Kdaj, kje in kako vpišem abonma? Dosedanji abonenti lahko obnovijo sedeže od 13. do 20. septembra pri blagajni Šentjakobskega gledališča na Krekovem trgu 2, vsak delavnik med 11.00 in 13.00 ter med 17.00 in 18.00. Lahko pa pokličete tudi na upravo, v času uradnih ur, na telefon: 031 225 230 ali nam pišete na elektronski naslov: blagajna@sentjakobsko-gledalisce.si Vpis za nove abonente bo od 21. septembra do 15. oktobra vsak delavnik med 11.00 in 13.00 ter 17.00 in 18.00 pri blagajni Šentjakobskega gledališča na Krekovem trgu 2.
Prednosti abonmaja - stalni sedež - izbrani dan v tednu za obisk predstav - cenejši ogled predstav - ugodnosti pri nakupu vstopnic z abonentsko izkaznico - obveščanje o datumih abonmajskih predstav z mesečnim programom, ki ga pošiljamo brezplačno - obveščanje o morebitnih spremembah programa (odpoved abonmajske predstave zaradi bolezni ipd.) - dodatni dogodek po vaši izbiri
Preložitev ogleda predstave Če si katere od predstav ne morete ogledati v razpisanem terminu, to lahko storite kadarkoli do konca sezone 2021/2022 tako, da se z veljavno abonentsko izkaznico oglasite pri blagajnah Šentjakobskega gledališča, kjer vam bomo izdali brezplačno nadomestno vstopnico za ogled zamujene predstave v izbranem terminu. Prosimo, da naš redni mesečni spored spremljate na spletni strani http:// www.sentjakobsko-gledalisce.si/mesecni_spored_predstav, saj vas o terminih zamujenih abonmajskih predstav ne bomo posebej obveščali.
Obveščanje o programu Program za naslednji mesec izide do 25. dne v tekočem mesecu. Na voljo je pri blagajni in na spletni strani http://www.sentjakobskogledalisce.si/ mesecni_spored_predstav, kjer se lahko tudi naročite na prejemanje mesečnega programa po elektronski pošti. O spremembah abon-
majskih predstav abonente obveščamo po telefonu, s sporočili SMS in po elektronski pošti. Zato vas vljudno prosimo, da nam ob vpisu zaupate naslednje podatke: ime in priimek, naslov, telefonsko številko, številko mobilnega telefona in naslov elektronske pošte. Pridržujemo si pravico do sprememb. Zavezujemo se, da bomo vse zbrane podatke obdelovali skladno z Uredbo (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov (GDPR).
Sprejemamo BON21 Novi interventni zakon (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covida - 19) od 15. julija prinaša nov način unovčitve bonov v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi (BON21). Vrednost bona za polnoletne državljane je 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov. Unovčite jih lahko tudi za nakup vstopnic in abonmajev v našem gledališču, in sicer do konca leta 2021.
Način plačila Abonma lahko plačate z gotovino v enkratnem znesku ali po povzetju z nakazilom na TRR št. SI56 0201 0001 7500 415. Prosimo, da se o tovrstnem plačilu predhodno dogovorite z upravo. Abonenti dobite abonmajsko izkaznico takoj ob vpisu, na vašo željo pa vam jo lahko pošljemo tudi po povzetju na dom. Nakup več kot 10ih abonmajev prinaša določene ugodnosti; več informacij v tajništvu uprave.
Kaj je dobro vedeti Da bi lahko celovito uprizorili zgodbo naše ljubezni in strasti do odrskih desk, vas prosimo, da na predstavo pridete pravočasno, saj vstop v dvorano po začetku zmoti tako igralce na odru kot tudi obiskovalce v dvorani, zato vas vljudno prosimo, da ne zamujate. Prosimo tudi, da pred začetkom predstave izključite prenosne telefone, zvočne ter svetlobne naprave in da dogodka brez vnaprejšnjega soglasja ne fotografirate ali snemate. Tudi z uživanjem napitkov in prigrizkov počakajte do odmora oz. do konca predstave. Dostop za ranljive skupine je omogočen. Za osebe, ki potrebujejo pomoč pri dostopu, prosimo za predhodno napoved obiska. V gledališču smo v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje poskrbeli vse potrebne varnostne ukrepe. Za vstop v dvorano potrebujete dokazilo, da izpolnjujete pogoj PCT.
Praznujemo
Šentjakobsko gledališče praznuje 100 let. V Evropi ni moč najti enakega ljubiteljskega gledališča - gledališča z več kot 140 člani, ki vsako sezono izvajajo repertoarni program. To pomembno obletnico želimo člani, igralke in igralci praznovati z vsemi, ki nas spremljate in sodelujete z nami. Postali smo eno izmed najstarejših ljubiteljskih repertoarnih gledališč z neprekinjenim delovanjem. Ljudje stoterih poklicev: pravniki, zdravniki, bolniške sestre, gospodinje, študentje, učitelji, taksisti, upokojenci, poslovneži, piloti … vabimo vas v stoletno zgodbo ljubezni, potrpljenja, odgovornosti, odrekanja, predanosti in strastí, ki jo živimo.
DEL DOHODNINE LAHKO NAMENITE KOT DONACIJO ŠENTJAKOBSKEMU GLEDALIŠČU LJUBLJANA. Družina Šentjakobskega gledališča je stara 100 let. Od takrat so igralci odigrali okrog 600 premier z 12.000 ponovitvami. Obstaja pa seveda še večja družina – vi, obiskovalci. Skoraj 2.000.000 ljudi si je ogledalo predstave našega gledališča. Zaradi vas in nas to gledališče zares živi. Podarite nam lahko 0,5 % dohodnine. Donacija za vas ne predstavlja stroškov, saj je to del dohodnine, ki sicer konča v državnem proračunu. Z donacijo nam pomagate pri izvajanju programa in pri uresničevanju našega poslanstva širjenja gledališke kulture ter podirate ljubiteljske gledališke ustvarjalce. PREDSTAVE BODO NA LOKACIJAH: •
Šentjakobski oder, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana, 1. nadstropje
•
Mala scena, Vodnikov trg 5, 1000 Ljubljana, 1. nadstropje
PRODAJA - BLAGAJNI ŠGL: V prostorih uprave na Vodnikovem trgu 5, 2. nadstropje, vsak delavnik med 11:00 in 13:00 uro; telefona: 01/231 28 60, 031 225 230 ali pišite na e-naslov: info@ sentjakobsko-gledalisce.si. Pri blagajni na Krekovem trgu 2 (vhod pri tunelu pod gradom) od ponedeljka do petka med 17:00 in 18:.00 uro; telefon: 01/433 30 12 ali pišite na e-naslov: blagajna@sentjakobsko-gledalisce.si. ISSN 1318-9093 Šentjakobsko gledališče Ljubljana Sezona 2021/2022 Izdajatelj: Šentjakobsko gledališče Za izdajatelja: Milan Golob Direktor: Milan Golob Umetniška vodja: Mojca Kreft Predsednik društva: Janez Vlaj Marketing in odnosi z javnostmi: Saša Strnad Organizator kulturnega programa: Srečko Kermavner
Lektor: Renato Horvat Fotografije: Jernej Čampelj, Peter Škrlep Zasnova celostne likovne podobe jubilejne sezone: Saša Strnad Grafično oblikovanje in priprava na tisk: Vangaro design Tisk: Present
Dejavnost sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS.
Prisrčno vabljeni v Šentjakobsko gledališče Ljubljana v jubilejni sezoni!