Page 1

Glasilo dijakov Ĺ olskega centra Velenje letnik 27, ĹĄtevilka 1 | junij 2017


ŠPRIC - glasilo dijakov Šolskega centra Velenje letnik 27, številka 1 junij 2017 Uredniški odbor: Eva Hvalec, Ema Iki}, Pika Vr~kovnik Sodelavci: Amaris Djordjevi}, Mojca Kotnik, Timotej Kreft, Amadeja Oder, Jelka Oder, Žana Petek, Eva Preložnik, Alenka Šalej, Zlata Zevnik Glavna urednica: Ema Iki} Odgovorna urednica in lektorica: Polonca Glojek Fotografije: arhiv gimnazije, Mojca Kotnik, Pika Vr~kovnik, Zlata Zevnik Fotografija na naslovnici: Ra~unalniško oblikovanje: Mateja Klinc Naslov: ŠPRIC, Trg mladosti 3, 3320 Velenje

Vsebina Uvodnik Šolski radio Slovenski zajtrk na Gimnaziji Velenje Bloger – poklic prihodnosti? Portret: Luka Jevšenak Portret: Nejc Zajc Center mladosti: Ko je Velenje dihalo z mladimi (Foto)Vtisi z medpredmetne ekskurzije 3. letnikov Nizozemska skozi popotniške oči Baletni večer: Favn – Carmen – Bolero Violina mi pomeni vse Pija Lucija Kralj – mlada pisateljica Mi2: »Življenje je praznik« Kako gresta z roko v rokivrhunski šport in strojništvo? Janja Garnbret Teorija zarote in nelegitimnost Titanika Unikatni zvezek Mojce Kotnik Moda Kaj moramo jesti v vročih dneh? Poletni horoskop 2017 Sudoku

Elektronska pošta: spric.scvelenje@gmail.com

32

40 ti

Ne pusti se zatre

Beri2 in piši za Špric ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

14

44

24

36

3 4 6 8 10 11 14 20 24 28 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 53


Uvodnik Bolje pozno kot nikoli Pa smo ga končali. Malo pozno, a bolje kot nikoli, se strinjate? Špric 2017 – spletna različica … vse je enkrat prvič. Tako je tudi Špric prvič v barvah – še ena novost. Ni bilo lahko, a nam je uspelo. Na to sem neizmerno ponosna. Vesela sem, da imam razumevajočo mentorico, poleg nje bi se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri izdelavi našega glasila, ogromno pa mi je pomagala tudi moja Evica. Ampak dovolj o nastanku letošnjega Šprica. Verjetno vas zanima, kaj boste brali letos? Letos smo se osredotočili na izjemne ljudi. Seveda nismo mogli vključiti vseh izjemnih na ŠCV. Kdo se je znašel v letošnji številki, pa poglej v kazalu. Poleg tega bomo brali še potopise, recept, vtise z ekskurzij in še veliiiko več. Imeli smo veliko sestankov, idej, različnih mnenj, material pa smo pridno nabirali skozi vse leto. Ob tej priložnosti bi povabila vse, ki imate vsaj malo veselja do pisanja ali ustvarjanja, da se pridružite naši ekipi. Nove ideje in novi ljudje so zmeraj dobrodošli. Želimo si, da bi Špric zaživel na tak način, kot je živel včasih, ko je izšel večkrat na leto, ko so ga ustvarjali zato, ker je bil kul, ker je ustvarjanje Šprica pomenilo zabavo in druženje z ostalimi. In ker je to tradicija. Naj tudi ostane tako. Naj se ta tradicija prenaša iz letnika v letnik, naj ostanejo naši spomini zabeleženi. Čas za ustvarjanje se najde. Zmeraj. Kljub vsem testom, ustnim ocenjevanjem in predstavitvam, ki jih imamo. Upamo, da vam bo všeč. In upamo, da boste nadaljevali tradicijo glasila ŠPRIC. Verjamem, da ‚se beremo‘ tudi prihodnje leto. Ema Ikić

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

33


dogaja

Šolski

radio Žana Petek Kaj vaju je pripeljalo do odločitve, da se začneta ukvarjati s poročanjem po šolskem radiu? Erik: Že od nekdaj zelo rad predstavljam in vodim razne prireditve. Že v osnovni šoli sem se vedno prvi javil za govor po radiu in ko je v srednji šoli prišel predlog za oddaje po radiu, v katerih bi izobraževali dijake o preteklih dogodkih in osebah, sem se prvi javil, saj me zelo zanima tudi zgodovina.

“Dan, v katerem se ne nau~iš ni~ novega, je izgubljen.”

4

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Maja: Podobno kot Erik sem tudi jaz v osnovni šoli predstavljala del radijske ekipe, kjer smo imeli razna obvestila, »porabili« so me tudi za razne prireditve na šoli kot voditeljico.

Že v prvem letniku srednje šole sem imela željo biti del radijske ekipe, vendar je niso imeli. Poskušali smo oživeti radio, pri čemer sem delala sama, a se ni izšlo. Gospa Zevnik pa je sedaj to zagnala in najprej dobila Erika, nato pa še mene po naključju med eno izmed oddaj, za katere sem jaz pripravljala glasbo. Kaj vaju pri tem najbolj veseli? Erik: Da razsvetljujem svoje sošolce, ki zagotovo nimajo tolikšnega znanja o vseh teh dogodkih in obeležjih, kot bi si ga želeli. Maja: Osebno me javno nastopanje že na splošno veseli, govorjenje je


dogaja

S

redi decembra sem govorila z dijakoma 3. a-razreda Erikom in Majo, ki sta se z začetkom šolskega leta 2016/17 odločila, da bosta sodelovala pri branju obvestil in člankov po šolskem radiu. Branja potekajo v času pouka enkrat na mesec ob praznikih in obletnicah pomembnih dogodkov in osebnosti. Čeprav nam vzame nekaj minut pouka, so dijaki s tem bolje seznanjeni s slovenskimi in svetovnimi prazniki.

tudi eden izmed mojih redkih talentov. Res je pomembno, da dijaki in tudi učitelji izvedo kaj o praznikih, ki jih imamo, in zato se tudi jaz poleg njih izobražujem preko teh oddaj, za katere upam, da jih poslušajo. Katera od oddaj vama je bila najbolj všeč oz. vama je najbolj ostala v spominu? Maja: Meni je bila najbolj všeč tista na dan učiteljev, ker je bila zabavna. Erik: Najbolj mi je v spominu ostala prva, ki je bila popolna polomija, nič se ni izteklo po načrtih, glasba se ni v redu vrtela, jaz nisem najbolje bral, besedilo je bilo predolgo in vsi so imeli pripombe. Iz tega sem izvedel, kaj je potrebno popraviti in nato smo to izboljšali. Kdaj in kako potekajo vaje za šolski radio? Maja: Gospa Zevnik nama večinoma sporoči datum oddaje in o čem bo vsebina, nato pa navadno v prostem času ali v glavnem odmoru v njenem

kabinetu z Erikom prebereva tekst enkrat ali dvakrat kakšen teden pred oddajo. Skupaj izbiramo pesmi in merimo čas oddaje, na katerega vedno pazimo, da ne bi dijaki postali nemirni in da ne bi vzeli preveč časa od ur pouka. Kdo izbira teme, glasbo in kdo pripravlja besedilo? Erik: Teme so že izbrane na koledarju, izmed teh pa gospa Zevnik izbere pomembnejše, ki jih bova predstavila. Glasbo izberemo skupaj in nato jo Maja zbere na telefonu, kasneje pa predvaja med oddajami. Maje morda sploh ne bi bilo zraven, če jaz ne bi imel pokvarjenega telefona (smeh). Besedila pripravim včasih jaz, saj imam veselje za to, večinoma pa gospa Zevnik. Ali vaju kaj moti pri pripravah oz. branju po radiu? (In če, bosta kaj spreminjala.) Maja: Problematično je, da je mikrofon za radio v ravnateljevi pisarni, ki je zelo zaposlen in sprejma veliko klicev. Pri zadnji oddaji je prišlo do problema, da ga je nekdo obsesivno klical med našo oddajo, zato sem se jaz zelo profesionalno med branjem obrnila in izključila stacionarni telefon iz vtičnice.

branjem po radiu izražaš zraven tudi čustva in občutja tistega dne in do tistega dogodka. Pride tudi do raznih avantur, kot tista s telefonom. Kakšen učinek je po vajinem mnenju na dijake in učitelje? Maja: Midva iskreno upava, da poslušajo, saj je to namen najinih oddaj. Poskušava vplivati na splošno znanje dijakov, da bi bili bolj izobraženi. Najin cilj je, da dijaki ob pogledu na koledar vedo, zakaj je takrat praznik. Tudi če vedo, za kaj je tisti praznik, je pomembno, da znanje o njem osvežijo in morda slišijo še kaj novega. Imata v načrtu ostati obveščevalca na šolskem radiu? Skupno: Da! Maja: Še misel za konec, ki jo uporabljata moja starša: “Dan, v katerem se ne naučiš nič novega, je izgubljen.”

Erik: Skratka zelo profesionalno od moje sovoditeljice. (smeh) Maja: Predlog bi bil, da ustvarimo posebno sobo za predvajanje oddaj po radiu. Erik: Moti naju tudi, da v ravnateljevi pisarni ni zvočnikov in tako nikoli ne veva, ali govoriva preglasno ali pretiho, na srečo nama gospa Zevnik daje napotke s poslušanjem oddaje na šolskem hodniku. Bi imela raje govorno oddajo v živo ali da bi se oddaja prej posnela? Erik: Zagotovo v živo, saj imava tako stik s poslušalci in oddaje ne zvenijo tako monotono, so bolj človeške. Z

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

5


dogaja

i k s n e v o l S

zajtrk na

Gimnaziji Velenje Ema Iki}

Foto: Staš Zupanc

K

aj za mlade pomeni prehrana? Za nekatere dijake je hrana le nuja, za druge je kuharska umetnost. Med tednom jedo naši dijaki v šolski menzi, v bližnji pekarni ali pa si hrano nosijo s seboj – vsak ima drugačen odnos do hrane. S čim pa najbolj kakovostno in zdravo začeti dan? Z zajtrkom! A nanj žal vsi skupaj, tako dijaki kot odrasli, prevečkrat pozabimo. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk poteka v Republiki Sloveniji že od leta 2011. Tradicionalni slovenski zajtrk je v petek, 18. 11. 2016, izvedla tudi Dijaška skupnost Gimnazije Velenje na ŠCV, in sicer zato, da bi izboljšali zavedanje o pomenu in razlogih za lokalno samooskrbo, domačo pridelavo in predelavo hrane. Tradicionalnega zajtrka so se udeležili vsi dijaki tretjih letnikov ter gostje: podžupan MO Velenje Peter Dermol, pomočnica direktorja Zdravstvenega doma Velenje Tanja Kontič in pomočnik direktorja za marketing in tržno

6

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

komuniciranje Gorenje Gostinstvo gospod Vlado Verdnik. V jedilnici Gaudeamus je ob 8.00 vse čakal obilen zdrav zajtrk: kruh, maslo, slovenski med, mleko ter jabolko. Pri zajtrku smo uživali v dobri družbi in glasbi. Po zajtrku so se predstavniki razredov odpravili v predavalnico gimnazije, kjer je potekala okrogla miza v obliki intervjuja, ki sta ga vodila dijaka Borut Mohorko in Živa Bračič s pomočjo mag. Karmen Grabant. Gostje in dijak gimnazije Erik Glinšek so aktivno sodelovali v razpravi. Dotaknili so se naslednjih tem: pomen zajtrka in ostalih obrokov na razvoj dijaka mladostnika, prehranske navade dijakov, kako ponudnik prehrane za dijake sestavi uravnotežen jedilnik, ali Šaleška dolina omogoča ekološko kmetovanje, imamo dovolj pitne vode … Vsebina je bila zelo zanimiva ter poučna, vzdušje je bilo izjemno prijetno. Dijaki so podali mnenje o šolski prehrani in predlagali nove ideje.

Najpomembnejši pa je bil zaključek, da smo se zavedeli, kako pomemben je zajtrk za zdrav začetek dneva. Okroglo mizo smo zaključili z mislijo: »Da postane zajtrk vsakodnevna vstopnica v uspešen dan!« Ta dan so s pomočjo Gorenja Gostinstvo organizirali dijaki 2. Š-oddelka pod mentorstvom mag. Karmen Grabant.


dogaja

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

7


ko bom velik

BLOG (vzeto iz SNB): blôg -a in blóg -a m (ô; ộ) spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; spletni dnevnik: ­pisanje bloga; Moral bo raziskovati otok, veliko plavati in se potapljati ter o vsem tem pisati v blogu E <− agl. blog, skrajšano iz weblog iz web‚ mreža, splet‘ + log v pomenu ‚dnevnik‘.

Bloger - poklic prihodnosti? Ema Ikić

N

a socialnih omrežjih lahko zasledimo in preberemo vse več blogov, bodisi so blogi o modi, hrani, vsakdanjem življenju, kozmetiki, potovanjih ... Čisto vse, kar se nam zgodi, lahko zapišemo v svoj blog, poleg tega pa dodamo še fotografije in ga po svoje oblikujemo, zato je blog način umetnosti. Seveda je težko začeti, a se lahko hitro povzpneš po lestvici popularnosti navzgor ter z blogom ustvariš dobiček. Pogovarjali smo se s Cindy Sabolčec, ki je v svojih srednješolskih dneh pi-

8

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

sala članke za Špric, danes pa uspe­ šno študira ter piše svoj blog. Cindy, kje si prvič slišala za blog? Začetki mojega bloganja segajo že več kot tri leta nazaj. Za blog sem prvič slišala na internetu, ker sem kot najstnica preživela ogromno časa na YouTubu in gledala DIY (do it yourself - naredi si sam) videe. Kdo je vzpodbudil odločitev, da ga tudi sama začneš pisati?


Internet oz. Youtube me je vzpodbudil, da sem tudi sama začela pisati svoj blog. Sprva sem pisala lifestyle objave, torej objave o dogodkih iz življenja, kasneje pa sem se preu­smerila na pisanje objav o DIY-projektih. Kje si dobila idejo za ime bloga All things artsy? Od tod tudi ideja za ime bloga, iz mojih DIY projektov, All Things A ­ rtsy. Zanj sem se odločila, ker sem zelo ustvarjalen človek in v vsaki stvari vidim nekaj posebnega in navdi­ hujočega. Zelo sem rada kreativna in rada izdelujem unikatne projekte, ki jih kasneje uporabim za dekoracijo v sobi. Kakšne poste najdemo na tvojem blogu? Na mojem blogu se najde marsikaj, večinoma pišem o kozmetiki, in sicer preizkušam kozmetiko ter potem o tem napišem svoje mnenje v blog objavi. Veliko se najde tudi ustvarjalnih DIY-projektov in tu in tam kakšna objava o hrani (čokoladah, kavi ...). Od kod ‚sveže‘ ideje za poste, kje najdeš motivacijo? Ideje za objave dobim večinoma kar iz glave ali pa najdem navdih na spletnih straneh, kot sta Pinterest in We Heart It. Motivacijo za pisanje objav je v zelo tempiranem in napornem vsak­ danjiku težko najti, predvsem zaradi študija. Vendar si vedno poskušam vzeti vsaj nekaj časa na teden za pisanje kakovostnih objav. Kako je s poklicom blogerja v Sloveniji? Je zaslužek dober? Se je mogoče preživljati z blogom? V Sloveniji blogerstvo ni tako cenjeno, čeprav so razna podjetja odkrila, da se da blogerstvo izkoristiti za poceni promocijo njihovih izdelkov. To so začela izkoriščati. Tudi s plačilom za objave je problem, najprej zaradi tega, ker za plačilo blogerka potrebuje s. p. ali pa avtorski honorar. Drugi problem je, da kot ne preveč uvelja­ vljena blogerka od velikega podjetja ne moreš zahtevati plačila za

promocijo izdelka, saj je vsak teden več in več novih blogerjev, ki bodo takšno stvar naredile brezplačno. S temi dejanji smo blogerji, ki smo že nekaj časa na blogerski sceni, precej za­senčeni. Na žalost je to tako. Se pa vseeno da zaslužiti z oglasi, ki se pojavljajo na spletni strani, vendar so ti zneski skoraj zanemarljivi. Je biti blogerka nekaj, kar bi počela celo življenje? Če bi se dalo od tega «poklica» lepo živeti, bi bilo to nekaj, kar bi definitivno želela početi vse življenje. Vzdrževati blog, od katerega nimaš nobene dodane vrednosti, je precej težko. Jaz moj blog jemljem kot nekakšen prostor, kjer sem lahko ustvarjalna in izražam svoje mnenje ter s tem pomagam nekomu, ki se odloča o nakupu določenega izdelka. Trenutno je blog moj najljubši hobi in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Kakšen je proces nastajanja enega blog posta? Proces nastajanja bloga se sliši enostavno, vendar je za tem ogromno dela. Najprej, če govorimo o objavi ocene izdelka, se, preden se izdelek uporabi, naredi nekaj fotografij. Potem se izdelek nekaj časa uporablja, da se dobi občutek, kako deluje na koži. V tem času se napiše objava za blog. V profesionalnih programih se fotografija obdela in se skupaj z besedilom objavi na blogu ter se deli na socialnih omrežjih. Nekatere objave vzamejo veliko časa in organizacije, ostale so lahko napisane v rekordnem času. Koliko časa ti vzame pisanje bloga? Jaz za eno objavo potrebujem približno pol dneva, včasih tudi več, včasih manj, odvisno od tipa objave. Katera je tvoja najljubša blogerka? V resnici ne berem veliko ostalih blogov, zato ravno nimam najljubšega bloga, pa vendar rada tu in tam preberem tuj blog z imenom HeyClaire. Kaj svetuješ tistim, ki želijo pričeti s

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

9


KO ZORIJO JAGODE pisanjem lastnega bloga? Vsem, ki želijo pisati svoj blog, bi sveto­vala, da se najprej vprašajo, kaj želijo od bloga. To je pomembno vprašanje, ker je ogromno takih, ki pišejo blog samo zaradi brezplačnih izdelkov, ki jih dobiš, ali pa zaradi poznanstva. Blog je veliko več od tega. Druga pomembna stvar je, da se odločiš, kakšno vsebino boš pisala in kdo bo tvoja ciljna publika. To so prva tri najpomembnejša vprašanja. Ostalo so finese, ki pridejo kasneje. Defini­ tivno pa bi rekla, da če si nekdo želi pisati blog, naj to vsekakor naredi, saj bo to najlepša izkušnja v življenju. Verjamemo, da bo bivši avtorici člankov za Špric Cindy z blogom res uspelo! Če pa si želite sami začeti s svojim blogom, kar pogumno! Zberite ideje, bodite kreativni. Walt Disney je rekel: „All our dreams can come true if we have the courage to pursue them.‘‘ Veliko sreče!

Portret:

»Če to sploh ni t‘k težko, pa logično je ...«

Luka Jevšenak Eva Hvalec

»K

o sta starša na popravnih, jaz kuham.«

Na vprašanje, kako bi se predstavil s tremi besedami, Luka odgovori skoraj pričakovano: Luka Jevšenak, lo-geek. Izjemno talentiran sogovornik s številnimi dosežki s področja matematike, fizike, logike in računalništva o sebi skromno začenja, da se s posebnimi talenti in znanji ne hvali rad in prizna, da je pri tekmovanjih potrebna poleg znanja tudi sreča. Za ta področja je navdušen že od malega. Poleg mame, ki je profesorica matematike, očeta fizika ter strica programerja in sorodnika doktorja kemije nas njegov talent pravzaprav ne preseneča. Menda jabolko ne pade daleč od drevesa. Na vprašanje, kaj od našteta ima

10

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

sam najraje, Luka odgovori: »Matematika je taka ... enolična. Fizika ima lepše probleme!« A eden izmed njegovih pomembnih ciljev za prihodnje leto temelji na tistem prvem: »Naslednje leto upam na olimpijado!« ponosno pove. Pogovor nadaljujeva z rušenjem mitov o naravoslovnih »geekih«. Saj ne, da kateri od njih zanje ne drži, samo Luka ne sodi mednje. Kot vi sem se tudi sama spraševala, če sploh ima prosti čas oz. če ga preživi kako drugače kot z reševanjem znanstvenih problemov. In ko sem izvedela, da ima mlajšo sestrico, brata, s katerim se zelo rad igra, polno omaro namiznih iger, proti koncu šolskega leta vsak dan skuhano kosilo in negativno iz nemških nepravilnih glagolov, poleg tega pa je še ljubitelj metal glasbe, me je prepričal. Matematika, fizika, logika in računalništvo so res samo hobi in Luka je veliko več


KO ZORIJO JAGODE kot njegovi dosežki. Na popoln oblačen popoldan bi Luka »bil noter, sam bi mel okno odprto«, v hladilniku bi imel polno sadja, za večerjo gotovo nekaj z mletim mesom, postelja bi bila razmetana še od prejšnjega dne, ker »kdo ma čas za to«, preostanek hiše pa pospravljen kot iz škatlice. Na televiziji bi se na Discovery Channel predvajala neka zgodovinska oddaja, sam pa se gotovo ne bi več obremenjeval s tem, kako neumni smo njegovi sošolci, ker dopoldan nismo imeli pojma, o čem nam govori, ko nam je predstavljal svojo raziskovalno nalogo. »Če to sploh ni t'k težko, pa logično je ...« Za zaključek najinega prijetnega pogovora mi zaupa, da bo letošnji, tisti malo manj produktivni, uživaški del počitnic preživel na vodi: »Tam sem rajši kot v vodi.« V prihodnjem šolskem letu za Luka vsekakor držimo pesti, se veselimo njegovih uspehov in mu želimo ogromno znanja z malo sreče.

Portret:

»Moje razmišljanje je naravoslovno usmerjeno in zato teče v smeri vzrok– posledica«

Nejc Zajc Dijaki 3. A

»M

oje razmišljanje je naravoslovno usmerjeno in zato teče v smeri vzrok–posledica«. Nejca Zajca, dijaka 3. letnika splošne gimnazije, ki niza uspeh za uspehom na matematičnem področju in se odpravlja na matematično olimpijado v Brazlijo, so zasliševali sošolci. Kdaj se je začelo tvoje veselje do matematike? Že od malega sem imel matematiko rad, tisto pristno veselje in zanimanje zanjo pa se je začelo v sedmem razredu osnovne šole. Učiteljica Zlata Kališnik mi je za pripravo na regijsko in kasneje državno tekmovanje pripravila veliko nalog. Kot se spomnim, mislim, da je bilo nalog vsaj za 50 let nazaj in jaz sem rešil vse. Če pomislim, sem

se matematike takrat prvič resneje lotil in bilo mi je zelo všeč. Ali so tudi ostali člani v tvoji družini dobri v matematiki? Ali se počutiš zelo pametnejšega od ostalih? In če, zakaj? Moja mama uči matematiko na Šoli za storitvene dejavnosti na ŠCV, torej lahko rečemo, da mi je nekaj matematike prirojene. Drugače pa je o takšnih stvareh težko govoriti. Vsak človek je na nekem področju uspešen in »dober« ter mu druga ne ustrezajo. Meni je matematika všeč, zato poglabljam svoje znanje in s tem, ob dovolj trdem delu, pridejo tudi dosežki. Zavedam se, da imam več znanja pri matematiki, a tudi tega, da me to ne naredi pametnejšega od ostalih. Ni mi težko deliti svojega znanja in nočem biti aroganten ali samovšečen, če vidim, da kdo potrebuje pomoč. Enako velja za družino, ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

11


ko zorijo jagode Rad greš tudi na kako umetniško predstavo – kot je na primer balet. Ali ga gledaš tudi skozi »matematične« ali »fizikalne oči«? Rekel bi, da ne. Umetnosti se najraje le prepustim in tako me sama vodi skozi predstavo. Omogoča mi sprostitev in pravi užitek. Morda sam pozoren na drugačne stari kot kdo drug, npr. na postavitve, poteze in podobno, a umetnost zame ni »matematično zaporedje«, ampak nekaj lepega. Ali vključuješ matematiko tudi v druge predmete iz področja življenja? Kako? moje znanje je specifično in zato pogosto ni tako uporabno ter splošno. Če pa sodimo po dosežkih, lahko rečem, da sem najuspešnejši v družini. Kje najdeš čas in motivacijo za vse učenje, ki je potrebno za redni pouk? Čas se ob pravi organizaciji vedno najde. Dobra stvar pri celoletnih pripravah pa je tudi to, da si lahko čas dela poljubno razporedim in delam, kolikor hočem in kolikor mi urnik tedna dovoli. Motivacija prav tako niha skozi leto, najlažje pa jo najdem v sami matematiki ter seveda v nagradi – to je izlet v Brazilijo, kjer je letos olimpijada. Koliko časa na dan porabiš za matematiko? Zelo odvisno. Med letom sem za dodatno matematiko porabil kakšno ur na teden, da sem rešil domače naloge in ponovil snov s predavanj. Pred tekmovanji in testi lahko nekaj tednov po šoli vsak dan za matematiko porabim še nekaj dodatnih ur. Nekaj dni pred samimi izbirnimi testi pa sem ostal doma in res cele dneve porabil za reševanje nalog. To pomeni, da sem tako dopoldne kot popoldne po 3–4 ure sedel za svojo mizo. Tak urnik pa je vseeno zelo zahteven in ga lahko zdržim le nekaj dni zapored.

12

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Koliko časa porabiš za učenje obveznih šolskih predmetov? Zdi se mi, da v uspešnost v šoli ni treba vložiti zelo veliko časa. Sam izkoristim tistih 6 ur, ki jih v vsakem primeru moram preživeti v šoli za to, da sem pri urah aktiven, si zapisujem in mislim na to, kar pišem, tako si že med samim poukom večino zapomnim in nato pred testi snov le ponovim. Tako porabim nekaj ur, da sproti ponovim snovi, ki se mi zdijo potrebne, in nato kakšno uro zbranega učenja pred testi. Kaj poleg reševanj matematičnih ugank čez dan počneš? Ali imaš kaj časa za hobije? Kaj počneš v prostem času? Vsak dan mi ostane nekaj časa za sprostitev in hobije. Spomladi in poleti včasih sedem na kolo in kolesarim ali tečem okoli jezera. Vseeno pa bi sam želel, da bi pogosteje našel voljo za to. Najpogosteje ostanem doma in igram računalniške igrice. Te bi lahko označil za svoj hobi. V njih se sprostim in brez težav odmislim težke matematične probleme. V primeru, da koga zanima, najraje igram igre, kjer nadziraš heroje in se z njimi boriš proti nasprotnikom, kot sta League of Legends in Heroes of the Storm. S tem prav tako razvijam svojo koordinacijo in reflekse, vseeno pa, če najdemo čas, raje z družino odigram kakšno družabno igro (Risk, Monopoly).

Redko, saj pogosto ni mogoče. Moje razmišljanje je naravoslovno usmerjeno in zato teče v smeri vzrok–posledica, a na splošno je matematiko težko vključiti v specifične dogodke. Kako vzdržuješ koncentracijo med reševanjem nalog doma in pod pritiskom, pod katerim boš v Braziliji? Zdi se mi, da velik del koncentracije predstavlja izključitev dejavnikov okolja in motenj. Ko rešujem naloge, poskušam čim bolj zapreti svoje misli za okolje in jih usmeriti v nalogo samo. Doma to večinoma ni tako uspešno in zahteva več truda ter pogosto prazno sobo (odvisno od resnosti dela), na tekmovanju pa trema pomaga, dokler je ni preveč, in koncentracija pride sama. Ali imaš tremo pred velikim tekmovanjem? Kako se sprostiš? Strah in trema sta nekaj povsem naravnega in seveda ju pogosto občutim. Trema je najmočnejša večer pred tekmovanjem in zjutraj. V tem času imam veliko energije in sem pogosto malo zmeden. Ko nato odidem od doma, se na poti na tekmovanje umirim, na tem mestu lahko omenim, da v avtu/kombiju/avtobusu pogosto zadremam. Ob času tekmovanja pomislim na to, da sem storil vse, kar sem lahko, in da sem pripravljen na naloge, ki sledijo, kar se bo zgodilo pa se bo zgodilo, sam se bom le na vso


KO ZORIJO JAGODE moč potrudil. Ta misel stori največ in mislim, da lahko pomaga vsem, ki imajo težave s tremo. Julija greš v Brazilijo, kaj pričakuješ in ali te bomo dobili nazaj? Seveda se nameravam vrniti in prinesti s sabo veliko vtisov, fotografij in spominov. Upam, da bom na olimpijadi dosegel pohvalo, za katero moraš popolnoma pravilno rešiti eno izmed skupnih šestih nalog. Kako se lotiš matematičnih problemov, ki jih rešuješ? Imaš kakšen določen postopek ali se ta razlikuje od naloge do naloge? Pri tekmovalni matematiki rešujemo naloge iz 4 glavnih področij: geometrije, teorije števil, algebre in kombinatorike. Vsa so prisotna na tekmovanjih in zahtevajo različne pristope. Če se znajdem v položaju, ko ne vem, kako naprej, se obrnem h geometrijski nalogi, sam tam najhitreje na skici najdem kakšno novo lastnost. Na splošno se vsaka naloga razlikuje od druge in potrebno je celovito znanje izrekov in lastnosti, ki jih nato povezuješ in uporabljaš na načine, za katere marsi-

kdaj sploh nisi vedel, da obstajajo. Ko pa enostavno ne najdem energije in zagona za nadaljevanje reševanja, si vzamem premor. Včasih je to le hoja po stanovanju, lahko pa tudi nekajdnevni premor od matematike. Ko nato znova sedem k nalogam, imam novo energijo in ideje lažje stečejo. Bo motivacija ostala tudi v času, ko boš na faksu? Upam, da. Na faksu bo situacija popolnoma drugačna, a zdi se mi, da mi bo matematika ostala ljuba in da bom našel voljo do reševanja problemov. Ali si želiš študirati v tujini? Prvi del študija bom preživel v Ljubljani, po treh letih pa bom najbrž odšel v tujino. Zdi se mi, da je takšna izkušnja v tujini pomembna za življenje, prav tako pridobiš veliko znanja, ki ga morda v Sloveniji ne bi, hkrati pa je diploma iz tujine pogosteje vredna več kot naša. Kaj si želiš biti po poklicu? Matematični raziskovalec, lahko pa tudi kak drug poklic v zvezi z matematiko. Ne vem še točno, kaj bi najraje počel, a skoraj zagotovo bo nekaj, povezano z matematiko. Kje se vidiš čez približno 10–20 let? Upam, da bom uspešno zaposlen in že imel svojo družino. Težko pa je to napovedati, saj se časi hitro spreminjajo in okolje bo že jutri drugačno, kot je danes. Predvsem si želim, da me bo moja zaposlitev veselila in jo bom uspešno opravljal.

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

13


fotoreportaža: center mladosti | ko je velenje dihalo z mladimi

Center mladost

i:

Ko je Velenje dihalo z mladimi Foto: Staš Zupanc

14

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

15


fotoreportaža: center mladosti | ko je velenje dihalo z mladimi

16

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

17


fotoreportaža: center mladosti | ko je velenje dihalo z mladimi

18

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

19


preko mure

: la a t s o o b m a n Tale

(Foto)Vtisi z medpredmetne ekskurzije 3. letnikov Eva Hvalec in Ema Ikić

20

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


preko mure

Č

e so šolske ekskurzije zmeraj veljale za naporne in dolgočasne, lahko letos trdim, da smo (vsaj mi, dijaki tretjih letnikov) ta mit ovrgli. In če smo se v Posočje odpravljali nejevoljni in utrujeni, smo nazaj prišli v veliko boljšem stanju. Ne, res je blo 'fajn'! Zanimivo, poučno, prijetno naporno 3-dnevno popotovanje, s katerega smo prinesli veliko vtisov (in fotografij). Ne boste verjeli, ampak letos smo na ekskurziji MORALI delati selfije oz. se na kakršenkoli način fotografirati – to je bil pravzaprav del izziva, za katerega smo bili skupinsko ocenjeni. Bli smo produktivni, krepili smo medsebojno sodelovanje in timski duh, raziskovanje čarobno skrivnostnega simpatičnega mesteca Čedad in iskanje ciljnih objektov, poleg katerih smo se morali fotkati, je blo itak cela čaga, pa

še nastalo je kar precej dobrih fotk za Instagram. S podobnim izzivom smo nadaljevali tudi naslednji dan, le da so bili ciljni objekti spominske plošče, ki smo jih iskali v Idriji pri 32 °C. Da smo našli več kavarn in slaščičarn kot spominskih plošč, najbrž ni treba preveč poudarjati, kajne? Vseeno smo bili pridni, spremljevalne profesorice so nas pohvalile. Mi pa njih. Tudi one so bile fajn. Take … sproščene ... Lepo se je z njimi družiti še v kakšnem drugem okolju. Posebna zahvala pa gre ge. Zlati Zevnik, ki je bila glavna organizatorka naše medpredmetne ekskurzije: »Vsa čast, gospa profesor, tale nam bo ostala!«

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

21


preko mure

22

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


preko mure

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

23


preko mure

Nizozemska

i ~ o e k iš n t o p o p i skoz Pika Vrčkovnik | Foto: Pika Vrčkovnik

»Odpotujte dovolj dale~, da sre~ate samega sebe.«

24

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


preko mure

K

o kdo omeni Nizozemsko, je prva asociacija, ki jo večina dobi, Amsterdam. Amsterdam v zelenkastem odtenku prosto prodajane marihuane … z a nekatere sanjska dežela, dežela zabave in brezskrbnosti. Pa vendar je Nizozemska mnogo več kot le to, kar nam prikazujejo mediji. Razlogov za obisk Nizozemske je neskončno – od razprostirajočih se polj barvitih tulipanov do starih ter mogočnih mlinov na veter, čudovitih rečnih kanalov, napolnjenih z ladjicami, majhnih obrtnih delavnic cokljev, modrega porcelana, nizozemskih vafljev in izvrstnega sira … To je le peščica stvari, ki ti popestrijo vsak korak na nizozemski poti. A kaj je res tisto, kar te požene na takšno pot? Ko prestopiš nizozemsko mejo, te žene volja po odkrivanju novih, še nepoznanih stvari in čudovitih razgledov. Ne zavedaš pa se, da z odkrivanjem novega, zate povsem tujega sveta, odkrivaš tudi samega sebe. Zato sem že nekaj časa nazaj opustila vsa pretirano turistična potovanja in se namesto številnih ogledov najbolj slavnih znamenitosti (katerih je tako ali tako poln internet) raje posvetila spoznavanju dežele. To vključuje naravo, utrip mest, njihovo kulturo … Zanimal me je razvoj mest ter njihovo vsakodnevno življenje. Kaj so bistvene razlike med našim in njihovim življenjem? Ali je življenje tam kaj boljše? Najprej sem obiskala veliko manjših

mest, ki so v primerjavi z Amsterdamom prave vasice. Najbolj me je navdušil miren tok mestnega življenja; glasen avtomobilski promet so nadomeščali poniji – pa ne konjički, temveč kolesa. Teh je bilo polno, kamorkoli si se obrnil. Sloneli so ob hišnih zidovih, zaklenjeni so bili na ulične svetilke, počivali so ob mestnih ograjah, veliko pa se jih je lahkotno vozilo okrog pod nadzorom svojih nasmejanih lastnikov. Naslednja stvar, ki je name naredila vtis, pa so bili vrtovi. Mesta so bila polna skrbno urejenega zelenja – rož, tulipanov, grmičevja ter dreves. Opečnate, večinoma vrstne hiške (močno značilne za Nizozemsko), so imele vsaka svoj vrtiček, kot bi bili vsi Nizozemci izvrstni poklicni vrtnarji. V nekaterih vasicah so stali še

zmeraj delujoči mlini na veter, ki so se mogočno dvigali nad prikupnimi rečnimi kanali. V teh so se sem ter tja vozili čolnički in manjše ladjice in dajali živahen pridih mirnemu mestno-podeželskemu življenju. Moje navdušenje je preraslo v iskrice v očeh, ko smo prispeli v Edam, deželo sira. Pač obožujem sir, no judge. Mestna vasica je polna majhnih izdelovalnic in trgovinic s siri, ki žarijo v svoji vaški skromnosti. Nasmejane trgovke ti ponujajo pokušanje vseh mogočih vrst sira, pri čemer se tvoje brbončice kar razživijo ob zanimivih okusih različno staranih kozjih, ovčjih ter kravjih sirov. To pa še ni vse. Ko že misliš, da si poskusil vse sire na svetu, te presenetijo še s tistimi najboljšimi

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

25


preko mure

»Volendam s svojim pomorskim ~arom in ogromnimi starimi ladjami se je v preteklosti razvilo iz pristaniš~a, ki je služilo izvažanju sira iz Edama«. – siri vseh mogočih okusov. Kdo se lahko upre kokosovemu siru, pa tistemu z dodatkom finega šampanjca, zeliščnemu, rdečemu, z dodatkom rdečega pesta, pa še tistemu s tartufi in začimbami in še in še. Na poti od Edama do Amsterdama so me navdušila še tri mesteca: Volendam s svojim pomorskim čarom in ogromnimi starimi ladjami se je v preteklosti razvilo iz pristanišča, ki je služilo izvažanju sira iz Edama. Monickendam s svojimi prikupnimi obrtnimi delavnicami znamenitih nizozemskih cokljev ter skušnjavo sveže pečenih vafljev z vsemi mogočimi posipi in prelivi. In Zaanse Schans s svojimi ljubkimi lesenimi hiškami, magičnimi vrtovi in mlini na veter, ki so svojo lepoto zrcalili v zraven ležečih rečnih kanalih. Od mirnih mestec, pa do tistih večjih, mogočnejših in bolj obremenjenih s stresom vsakdanjega življenja Ko sem tistega hladnega nizozemskega jutra stopila z vlaka in prvič

26

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

vdihnila amsterdamski zrak, sem obstala sredi množice. Tukaj je za razliko od prejšnjih mestec življenje teklo z veliko večjo hitrostjo in včasih si moral prav paziti, da ti ne bi ušlo. Tako si ga lovil skozi mestne ulice in gledal njegov odsev v rečnih kanalih, dokler se nisi utrudil in si odpočil v eni izmed mnogih čudovitih nizozemskih kavarn. Zaradi svojih številnih rečnih kanalov, ki skupaj merijo dobrih sto tisoč kilometrov, so mesto poimenovali kar severne Benetke. Velik čar pa daje Amsterdamu tudi njegova umetnost, ki še predobro upraviči njegov naziv kulturnega središča Nizozemske. Od presunljivih del Vincenta van Gogha, Rembrandta van Rjina pa vse do Johannesa Vermeerja, katerega glas je v svet poneslo Dekle z bisernim uhanom. Poleg Amsterdama igra pomembno vlogo v Nizozemskem svetu tudi Haag, kjer se nahaja sedež vlade, parlamenta ter Palača miru – mednarodno haaško sodišče. V spomin se mi je vtisnil večni ogenj, ki je veličastno gorel pred palačo, obdan z imeni 196 držav. Vsako od njih je sim-

boliziral tudi zanjo značilen kamen in s ponosom sem med njimi našla naš pohorski tonalit. Po kratkem sprehodu skozi mesto sem ugotovila, da je Haag kljub svoji pomembnosti dokaj zaspano mesto in manjkalo mi je živahnosti, ki me je v prejšnjih krajih navdajala s pozitivno energijo. Mogoče pa je bila to le slutnja, da se moje potovanje bliža koncu. Sonce se je za kratek čas spet prikazalo izza oblakov in Haagova obalna lega me je kljub slabemu vremenu premamila, da sem skočila v kopalke ter se po peščeni obali zagnala v razburkane valove Severnega morja. Tako sem svoje potovanje končala polna zanimivih doživetji ter spoznanj, ki so mi odprla nov pogled na življenje. Sama sebi sem ponovno dokazala, da so najboljše izkušnje, ki jih pridobiš v življenju, ravno tiste, ki se zgodijo izven (tvojega comfort zona in) domačega, že poznanega teritorija. Za vse, ki vsaj malo tako kot jaz hrepenite po odkrivanju novega, pa bi povzela misel esejista Davida Mitchella: »Odpotujte dovolj daleč, da srečate samega sebe.«


preko mure

»Monickendam s svojimi prikupnimi obrtnimi delavnicami znamenitih nizozemskih cokljev ter skušnjavo sveže pečenih vafljev z vsemi mogočimi posipi in prelivi«.

»Zaanse Schans s svojimi ljubkimi lesenimi hiškami, magičnimi vrtovi in mlini na veter, ki so svojo lepoto zrcalili v zraven ležečih re~nih kanalih«.

»Monickendam s svojimi prikupnimi obrtnimi delavnicami znamenitih nizozemskih cokljev ter skušnjavo sveže pečenih vafljev z vsemi mogočimi posipi in prelivi«. ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

27


dogaja

Baletni ve~er:

Favn – Carmen – Bolero Eva Preložnik | Foto: Tiberiu Marta

Glasba nima omejitev oz. pravil, tako kot ples ne. To sta med drugimi dokazala tudi skladatelj Maurice Ravel in koreograf John Inger.

28

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

B

istvo Gimnazije Velenje ni samo pridobivati odlično znanje in dosežke dijakov na različnih področjih, ampak tudi širjenje obzorij in spoznavanje z umetnostjo. In prav balet je ena od t. i. viškov umetnosti, ki združuje glasbo, ples, igro in estetsko (likovno) podobo nekega dela. Tako smo se 9. marca zopet odpravili v Operno hišo Maribor, kjer smo si pod vodstvom ge. Šalej (mentorico obiskov v drugih gledaliških

hišah) ogledali baletni spektakel treh priznanih koreografov: Edwarda Cluga, Valentine Turcu in Johna švedskega gostujočega koreografa Johana Ingerja. Kot vse pretekle letošnje predstave (Stabat Mater, Pomladno obredje, Jevgenij Onjegin) je bila tudi ta nepozabljiva in dih jemajoča. Ta baletni večer je bil triptih (3-delen) treh koreografov, povezan v smiselno plesno in vsebinsko celoto.


dogaja Z dvigom zavese se je gledalcem počasi odprl prizor prvega baletnega dela - Favna, ki ga je koreografiral 'poslovenjeni' in v Evropi dobro poznani Edward Clug. S svojim značilnim stilom, lepo izdelanimi kostumi in glasbo C. Debussyja je koreograf na odru pričaral sliko moškega, ki lovi sanjsko nimfo. Skrivnostna podoba predramljenega bitja skupaj s pristno scenografsko podobo zvezdnate noči nas je popeljala v fantazijski svet. Osamljen Favn s svojimi mehkimi gibi sledi nežni, umirjeni glasbi, v kateri ima glavno melodijo le flavta. Tako, kot se k flavti priključujejo ostali inštrumenti, se hkrati tudi stopnjujejo plesni gibi favna. Po kratki glasbeni pavzi se gibanje ustavi in vsa pozornost se preusmeri v nimfo, ki se v ozadju nepričakovano odlepi iz skale in z elegantnimi gibi prevzame oder. Sledi pogovor med dvema mitološkima bitjema: ta je sprva deloval zelo zadržano, skrivnostno in previdno, nato pa je skupaj z glasbo naraščal do viška skladbe. Po tem nastopi bolj poskočna, igriva melodija, ki je ponazarjala lov moškega za žensko. Uprizorjena igra dveh nasprotnih si teles se je kmalu spremenila v dokončno predanost nimfe. Ta se je zvesto zlila z vsakim premikom favnovega telesa in mu sledila z rahlimi, čutnimi gibi. Glasba se počasi umiri in znova se ponovi glavna melodija flavte, tokrat bolj otožno, umirjeno. Telesi sta se začeli oddaljevati. Nimfa se počasi odmakne in vrne do skale, v kateri tudi izgine. Favn spet ostane sam. Zavleče se na vrh nimfine skale in njegova podoba skupaj z melanholično melodijo flavte polagoma izginja v temi. Zvonci Ščedrinove suite so oznanili začetek drugega dela baletnega večera – vsem znano zgodbo o tragični spogledljivki Carmen. Zopet nas je koreografinja Valentina Turcu presenetila z izvirnostjo, saj je celotno tragično operno zgodbo spremenila v krajše baletno delo, po katerem smo ostali brez besed. Scena je bila preprosta, vendar nas je z vsakim prizorom peljala v nov prostor dogajanja. Cel oder je bil v vpadljivih,

gorečih rdečih barvah, ki izražajo živahno in strastno življenje zapeljivke Carmen. Že z začetnim prizorom je glavna plesalka očarala publiko in držala pozornost na sebi do zadnjega diha. Mlada ciganka je s svojo lepoto zavedla prav vsakega moškega, eden med njimi je bil tudi postavni stražar Jose. Z manipuliranjem in zapeljevanjem se je rešila iz zapora, njeno mesto pa je hitro zamenjal izpusta obtoženi stražar. Carmen si brez težav najde novega ljubimca, vendar se vse zaplete po vrnitvi Joseja. Ta ji izpove svojo ljubezen in zahteva, da zapusti novega ljubimca. Zaradi zavrnitve in takšne prešuštnosti jo Jose v zadnjem prizoru zabode. Plesalci so to klasično zgodbo odlično zaigrano odplesali, tako da je lahko tudi vsak nevešči gledalec brez težav sledil vsebini. V vsakem njihovem gibu je bilo možno zaznati strast in energijo, ki je še posebej značilna za tako temperamentno temo. Vsem dramatičnim preobratom v Ščedrinovi skladbi so plesalci zvesto sledili in na oder prenesli špansko vzdušje. Posebno vlogo, poleg estetskega učinka, so imeli tudi scenski dodatki – rdeče vrtnice, posute na sprednjem delu odra. Vsakič, ko se je Carmen počutila krivo zaradi svoje prešuštnosti, je zagrabila cvetje in se »očiščevala« z njim, hkrati pa ga je uporabljala za zapeljevanje ogledanih moških. V zadnjem prizoru tako ironično obleži pod kupom teh rdečih vrtnic. Glasba nima omejitev oz. pravil, tako kot ples ne. To sta med drugimi dokazala tudi skladatelj Maurice Ravel in koreograf John Inger. Ena od mnogih značilnosti virtuoza Ravela je eksperimentiranje z neobičajnimi kombinacijami, ki jih je Inger spretno prestavil na baletni oder. S preprostimi kostumi in sceno je na odru prikazal obarvano vzdušje, ki se je večkrat spremenilo iz dura v mol in obratno. Pri tem baletnem delu gre predvsem za izmenjavanje realnega in imaginarnega sveta, slednji je uprizorjen kot različne emocije in mišljenja v človeški glavi, ki se nagibajo k no-

rosti. Celotna skladba je velik crescendo, kar je pri plesu upošteval tudi koreograf. Sprva oder zavzame le en par, ki se prebija skozi manj prijetno plat razmerja. Hitro prizor preskoči na notranje mišljenje mlade ženske. Ob bolj igrivi glasbi so pozornost prevzeli palčki. Tako, kot se je skladatelj igral z različnimi kombinacijami inštrumentov, se je koreograf poigraval z nagajivim plesom veselih norčkov, ki so v vsakemu vzbudili nekaj sreče in smeha. Hitro se je razpoloženje obrnilo. Glasba je za trenutek utihnila, oder se je stemnil in nastopila je stiska. Luč je osvetlila le mlado plesalko v kotu, ki je z vsakim gibom in z mimiko obraza kazala neugodje, strah, stisko in žalost. Postopno so k plesalki hodili drugi, ji želeli pomagati ali ji še bolj škodovati. Naenkrat si je več moških podajalo mlado plesalko, ki je lahkotno lebdela na njihovih rokah. Skupaj s crescendom skladbe se je na odru prikazovalo vedno več plesalcev in postopoma so uprizorili nastanek zmede. Proti koncu je bilo že težje ločiti realni svet od izmišljenega. Naenkrat je vsak par plesalcev (v svoji barvi) predstavljal eno emocijo, vendar ob nekem določenem času so vsi plesali enako koreografijo in skupaj tvorili kaos v glavi mlade ženske. Z mogočnim koncem je koreograf pokazal, kako lahko notranji nemir nekomu zruši svet. Po končani skladbi je vso pozornost znova prevzel mladi par v realnem svetu. Ženska se je zaradi pritiska v glavi zgrudila na tla, moški pa jo je po dolgem prerekanju tudi zapustil. Prizor se je zaključil s plesalko, ki je z mrtvim pogledom strmela v jakno svojega dragega, dokler ni končala objeta v temi. Dogodek je bil magičen – in očarani smo se tudi vračali v svet realnega Velenja …

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

29


dogaja

Dogodek je bil magi~en – in o~arani smo se tudi vračali v svet realnega Velenja …

Tako, kot se je skladatelj igral z različnimi kombinacijami inštrumentov, se je koreograf poigraval z nagajivim plesom veselih nor~kov, ki so v vsakemu vzbudili nekaj sre~e in smeha. Skrivnostna podoba predramljenega bitja skupaj s pristno scenografsko podobo zvezdnate no~i nas je popeljala v fantazijski svet.

30

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


Vir fotografij: http://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/carmen--favn--bolero/

dogaja

Ĺ PRIC glasilo dijakov Ĺ C Velenje

31


KO ZORIJO JAGODE

Nina Oder:

»Violina mi pomeni vse. Ko igram, uživam in si hkrati ustvarjam prihodnost.«

Violina mi pomeni vse Jelka Oder, razredni~arka

O

b drugem recitalu Nine Oder, dijakinje 2. letnika umetniške gimnazije Velenje

V četrtek, 15. 6. 2017, je v Orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje dijakinja 2. letnika umetniške gimnazije Velenje Nina Oder že drugič v času svojega gimna­ zijskega šolanja pripravila enourni recital, kjer je pokazala svoje izjemne glasbene sposobnosti. V času svoje 20-letne učiteljske poti do sedaj še nisem spoznala nobenega dijaka glasbenika, ki bi že v 1. in nato spet v 2. letniku gimnazije na svojem recitalu odigral eno uro zahtevnega programa in to večinoma

32

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

na pamet. Nina Oder pa je kljub svoji mladosti dokazala, da je to ob trdem delu in neverjetnem talentu še kako mogoče. Tjaša Srotič: »Sošolci smo jo prišli poslušat, saj vemo, koliko vaje je potrebne za takšen podvig, zato smo ji želeli biti v spodbudo. Kljub temu da nismo vsi glasbeniki, smo lahko začutili energijo, ki jo je oddajala med igranjem, in njeno povezanost z vsako noto posebej. Zelo smo ponosni, da imamo tako uspešno sošolko, v prihodnosti pa ji želimo še čim več uspehov na področju glasbe.« Nina Oder: »Glasbeno šolo sem pričela obiskovati s sedmimi leti na zasebni glasbeni šoli Melodija Muta pri

profesorici Danici Koren, ki me poučuje še danes. Lani jo je zaradi bolezni nadomeščala profesorica Barbara Fanedl. V preteklih letih sem se udeleževala tekmovanj po Sloveniji in v tujini. Tekmovanja TEMSIG – tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov Republike Slovenije sem se v teh desetih letih solistično udeležila trikrat in se uvrstila na državno tekmovanje, kjer sem vsakič dosegla srebrno plaketo. Poleg solističnega tekmovanja sem se tekmovanja TEMSIG udeležila trikrat tudi s komorno skupino z godali in klavirjem, kjer smo v šolskem letu 2013/2014 v II. kategoriji do 19 let prejeli zlato plaketo in 2. nagrado. Poleg tekmovanj v Sloveniji sem se udeležila in prejela visoke nagrade tudi na tekmovanju ARS NOVA v Trstu, tekmovanja RUDOLF MATZ v Čakovcu, tekmovanja Antonio Salieri v Legnagu, kjer sem prejela zlato priznanje in posebno nagrado, ter tekmovanja Societa Jupiter v Varese Ligure v Italiji, kjer sem prav tako prejela zlato priznanje in posebno nagrado. V preteklih letih sem bila tudi članica simfoničnega in godalnega orkestra glasbene šole Velenje, kjer sem se udeleževala revij godalnih orkestrov, božičnih koncertov, spomladanskih letnih koncertov ter vsakoletnih štirih abonmajskih koncertov za srednje šole. Z godalnim orkestrom Velenje smo posneli in izdali delo Benjamina Ipavca na priložnostni zgoščenki ob 60-letnici glasbene šole Velenje. Omenjeno delo smo predstavili na devetih koncertih po Sloveniji, med drugim tudi v Slovenski filharmoniji. Violina mi pomeni vse. Ko igram, uživam in si hkrati ustvarjam prihodnost. Seveda pa moram tudi včasih potrpeti, saj mora vsak glasbenik veliko

Njeni rezultati so že sami po sebi dokaz, da je zares delovna in talentirana, kar pa danes ni tako lahko, saj je konkurenca zelo velika.


KO ZORIJO JAGODE

»Vsa umetnost uspeha je le v tem, da vse mo~i naenkrat usmerimo v eno, najpomembnejšo to~ko.« (Ferdinand Lassalle) vaditi, da pride do znanja. Brezhibnega nastopa še nisem doživela, saj tega ni moč doseči, vedno se najde kakšna stvar, ki jo lahko zaigraš še bolje in bolj doživeto, bolj popolno in tehnično bolj dovršeno. Najraje se spoprimem s težkimi, harmonično polnimi skladbami. Zagotovo je zanje potrebne več vaje, a končni rezultat ti da zadovoljstvo, da si s trudom uspel doseči tako visok nivo. Vsako tekmovanje je poseben izziv. S tekmovalci se večinoma poznamo, saj se že leta srečujemo na tekmovanjih. Vsi se borimo za čim boljše uvrstitve. Prisotna je trema pred sotekmovalci, komisijo, poslušalci … Želiš se čim bolje odrezati. Ko sem za dobro odigrano skladbo nagrajena, sem seveda vesela in zadovoljna. Slabše je, če vem, da sem odigrala dobro, a je komisija menila drugače. Razočaranje je veliko; solze, jeza, kar pa se kmalu poleže. Takrat bi violino najraje postavila v kot, vendar je ljubezen do nje premočna. Vzamem jo v roke in začnem vaditi. Po povprečno treh urah vaje na dan sem spet dobre volje. Pred posameznimi tekmovanji dnevno vadim še več. Vem, da me čaka še dolga pot do izpolnitve mojih želja – izkušene vio-

»Najraje se spoprimem s težkimi, harmoni~no polnimi skladbami. Zagotovo je zanje potrebne ve~ vaje, a kon~ni rezultat ti da zadovoljstvo, da si s trudom uspel dose~i tako visok nivo. Vsako tekmovanje je poseben izziv.«

linistke oziroma koncertnega mojstra v orkestru. A s trudom mi bo tudi to uspelo.« Barbara Fanedl, Ninina lanska profesorica violine: »Nine se spomnim kot petletne deklice, ki je hkrati s starejši sestro Špelo pričela obiskovati ure violine pri moji mami, tudi moji profesorici violine, Danici Koren. Obe deklici sta že od začetka kazali talent kljub zelo različnima značajema. Špela bolj resna, sramežljiva, zadržana in pridna, Nina pa bolj nagajiva, živahna, vedno nasmejana … Oder zanju že od začetka ni bil problem; mislim, da imata kar pravi priimek. Obe sta skozi leta učenja violine dneve pred tekmovanji intenzivno preživljali tudi pri nas, saj profesorica Danica Koren vsakega izmed svojih učencev vzame kot svojega in mu približa glasbo kot nekaj

veselje in hrana za dušo. Enako čutim tudi pri Nini, tako glasba kot violina postajata del nje in zagotovo lahko rečem, da jo čaka lepa glasbena pot, na kateri pa ji s profesorico Danico Koren želiva veliko uspeha in glasbenih užitkov.« Kot razredničarka že tretje generacije umetnikov se dobro zavedam, da je za uspeh poleg talenta treba neverjetno veliko garati in se odrekati. Nina vse to zagotovo ima, zato bomo v prihodnosti zagotovo še veliko slišali o njenih uspehih. »Vsa umetnost uspeha je le v tem, da vse moči naenkrat usmerimo v eno, najpomembnejšo točko.« (Ferdinand Lassalle)

»Vem, da me ~aka še dolga pot do izpolnitve mojih želja – izkušene violinistke oziroma koncertnega mojstra v orkestru. A s trudom mi bo tudi to uspelo.« najlepšega … Nina je že od začetka kazala pravi karakter odrskega glasbenika, saj problemov s tremo nikoli ni imela. Zanjo je bil in je vsak nastop nekaj vsakdanjega in občutek imam, da poslušalcem z veseljem pokaže, kaj zna in česa je sposobna. Sprva pouka violine ni jemala tako resno, saj je bila navsezadnje še otrok. Vedno bolj je skozi tekmovanja kazala svoje sposobnosti in talent, končno pa je zares poprijela za violino in trdo delo jo že nekaj časa dviguje po lestvici znanja. Njeni rezultati so že sami po sebi dokaz, da je zares delovna in talentirana, kar pa danes ni tako lahko, saj je konkurenca zelo velika. Vendar pa zanjo vem, da ji bo s pridnostjo uspelo doseči svoje sanje. Tudi zame je glasba pomembna, saj z njo živim in se z njo izražam vsak dan, mi je v neizmerno

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

33


KO ZORIJO JAGODE

– lj a r K a ij c u L Pija

mlada pisateljica

17. 11. 2016 se je s svojim drugim romanom Julija v galeriji Velenje predstavila Pia Lucija Kralj. Pia in ilustratorka Saša Šižgorič sta roman predstavili skozi sproščen pogovor, ki je spominjal na kramljanje med dvema dobrima prijateljicama, kar je ustvarilo sproščeno vzdušje med gledalci.

Nina Smrekar

G

alerija je bila polna – izdajo Julije so prišli podpirati mnogi Pijini prijatelji in profesorji, bivši osnovnošolski učitelji in družinski člani. Za glasbene vložke so poskrbeli dijaki Gimnazije Velenje, Doris Čosič, Din Čevjanović, ter Nina Kreča, ki so se s komadi Boba Dylana in njihovim izjemnim nastopom dotaknili src vseh prisotnih. Nastopala sta tudi Timotej Klinc in Žiga Verk, ki sta recitirala odlomke iz Pijinega romana. Še zlasti ganljiv pa je bil odlomek, ki je avtorico ob branju spravil do solz. Roman je poln osebnih doživetji, poln bolečin, ki jih lahko razume vsak najstnik – vsak človek, pravzaprav, saj roman govori o globokih čustvenih problemih, s katerimi se sooča vsak posameznik vsaj enkrat v življenju. Kdo je Pija Lucija Kralj? V treh besedah se opiši. Pravzaprav nerada označujem sebe ali kogarkoli drugega. Lahko pa se vam predstavim kot zelo čutna oseba, ki marsikatero stvar občuti intenzivnejše kot ostali. Rada sem v družbi prijateljev, sošolcev in pa seveda v domačem krogu. Življenje pisatelja je polno umetniških vzponov in padcev. Kaj narediš, ko se besede v glavi preprosto ne izlijejo na papir? Včasih preprosto besede v glavi izginejo oziroma so misli nejasne in jih s težavo spravim na papir. Takšna ob-

34

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

dobja sem imela, jih imam in jih bom zagotovo še imela. Tako imenovana 'neustvarjalna' obdobja lahko trajajo en teden, dva, lahko pa tudi po nekaj mesecev. Najvažneje se mi zdi, da ne obupamo, da počakamo in inspiracija se bo vrnila – mi jo samo moramo sprejeti. Kdaj si prišla do spoznanja, da želiš postati pisateljica? Mislim, da že od nekdaj rada berem, spoštujem literaturo in avtorje romanov, novel, pesniških zbirk. Verjetno sem tudi zaradi tega prišla do zaključka napisati svojo knjigo – zmeraj sem z občudovanjem gledala na knjigo, njene platnice, njene misli, ki jih je lahko pisec delil z bralci. Ko pa sem v osmem razredu ugotovila, da je moja želja lahko uresničljiva, je to zame pomenilo le zagon, s katerim sem stvar tudi realizirala. Kje iščeš inspiracijo za pisanje? Svojo inspiracijo iščem v sebi, v svojih občutenjih, veliko pa tudi iz okolice. Tako se mi zdi, da so moja dela najbolj iskrena, kar se vsaj meni zdi najpomembnejše. Že tako je resnica zamolčana v pogovorih, zakaj bi bila še v knjigah? Opiši Julijo v eni povedi. Mladinski roman, namenjen vsem mladostnikov, ki se spopadajo z odraščanjem, ki ga zaradi družbe občutijo še intenzivnejše.

Zakaj si se odločila, da boš napisala Julijo? Roman sem napisala z razlogom pomagati drugim. V knjigi se namreč najbolj posvečam mladostnikom in

»V življenju se vedno menjavata žalost in veselje, kakor se menjavata no~ in dan, svetloba in tema. To mora biti tako, kajti tisti, ki ne ob~uti žalosti, ne ob~uti niti veselja in kdor ni bil v temi, ne zna ceniti lu~i …«


KO ZORIJO JAGODE

»Pravzaprav nerada ozna~ujem sebe ali kogarkoli drugega. Lahko pa se vam predstavim kot zelo ~utna oseba, ki marsikatero stvar ob~uti intenzivnejše kot ostali. Rada sem v družbi prijateljev, sošolcev in pa seveda v doma~em krogu.« njihovim težavam (depresija, zavrnitev, anoreksija, želja po vključitvi, ločitev ipd.), ki prepogosto ostajajo tabu. Tudi sama sem namreč prešla skozi takšno obdobje, vendar takrat nisem vedela, na koga se obrniti. Mladim s knjigo tako želim dati vedenje, da jih nekdo razume. Katero je bilo najbolj presenetljivo spoznanje, ki si ga imela med pisanjem Julije? Mislim, da bi bilo največje spoznanje to, da je vsaka težava lahko rešljiva. To, ali jo lahko rešimo sami ali ne, pa je odvisno od problema. Pri težavah, ki jih sami ne znamo oziroma jih ne moremo rešiti, nas ne sme biti strah, sram prositi za pomoč. Najtežji trenutek med pisanjem Julije je bil …

koncu barve obarvale v živahnejše. Največ srečnih trenutkov sem zapisala v ljubezensko zgodbo Julije in glavnega junaka Tomaža, zato sem ta del tudi najraje dopolnjevala. Ali o tvoji knjigi kroži kakšna govorica, ki te je pretresla, presenetila, nasmejala …? Sicer o knjigi ni nastajalo veliko govoric, ki bi bile nesramne ali bi me prizadele. Najbolj pa so me nasmejale te, ki so ugibale, komu je knjiga posvečena; torej, kdo je fant z rdečo kapuco. Kdo je oseba, ki te je najbolj navdihovala ali podpirala med pisanjem?

»Kot se mi zdi, da imajo vsi pisatelji, imam tudi jaz svojo muzo. Zame je to moj dober prijatelj, ki mi je s svojo pozitivno energijo pomagal napisati tudi Julijo. Tukaj ne gre toliko za ljubezen kot za navdih, ki sem ga iskala v njem. Lahko pa sem mu zelo hvaležna, saj sta prav zaradi njega nastala, vsaj meni, najljubša dela.«

Kot se mi zdi, da imajo vsi pisatelji, imam tudi jaz svojo muzo. Zame je to moj dober prijatelj, ki mi je s svojo pozitivno energijo pomagal napisati tudi Julijo. Tukaj ne gre toliko za ljubezen kot za navdih, ki sem ga iskala v njem. Lahko pa sem mu zelo hvaležna, saj sta prav zaradi njega nastala, vsaj meni, najljubša dela. Tvoj moto … V življenju se vedno menjavata žalost in veselje, kakor se menjavata noč in dan, svetloba in tema. To mora biti tako, kajti tisti, ki ne občuti žalosti, ne občuti niti veselja in kdor ni bil v temi, ne zna ceniti luči …

Najtežje je bilo napisati konec. Konca pravzaprav nisem mogla napisati, konec mi je bil skoraj neznan. Nisem vedela, kako bi si želela 'zaključiti' zgodbe junakov, ko pa sem imela občutek, da se zgodba šele začenja. Prav zaradi tega je konec odprt in omogoča bralcem prosto domišljijo in razmišljanje o predvidenem zaključku. Najbolj zadovoljiv/vesel trenutek med pisanjem Julije … Mislim, da sem skozi pisanje cele knjige uživala. Bili so deli, ki mogoče niso bili najbolj svetli, a vseeno so se na ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

35


in se vrti

Mi2:

»Življenje je praznik« Pika Vrčkovnik

»Š

alalali, Šalalala, življenje je praznik (praznik, praznik, praznik …)!« je odmevalo po velenjski promenadi. V življenju moramo vedno znova iskati razloge za praznovanje in tokrat smo ga našli na najbolj nenavadnem mestu – v šoli. Ob 50. obletnici Gimnazije Velenje smo kljub še vedno natrpanim šolskim urnikom zgrabili priložnost in šolske klopi zamenjali za sproščen dopoldan z delavnicami v parku pred gimnazijo. Višek dneva je dosegel večer, ko nas je na odru zabavala pevska skupina Mi2, katere popularnost se je v zadnjem času med mladimi zelo razširila.

Zasedba

on~ T Tone Kregar (besedila pesmi, vokal) 36 ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Mi2 so na glasbeni sceni že kar dolgo časa, lansko leto so namreč praznovali svojo 20. obletnico v Tivoliju. Svoj prvi album Črtica so izdali leta 1997, za tem pa se jih je zvrstilo še kar šest. V vrh slovenske glasbe jih je ponesel njihov zadnji album z istoimensko pesmijo Čista jeba, ki se je v sunku povzpela na vrh slovenskih lestvic. Kljub svoji starosti pa dečki iz Sotle ohranjajo svojo energičnost ter smisel za humor tako na odru kot tudi v zaodrju, kamor smo pokukali mi. Približeval se je večer in s tem že težko pričakovani koncert Mi2. Promenada je kar mrgolela od obiskovalcev in priprave na večerni dogodek so bile v polnem teku, bend pa se je nahajal v DK-ju, kjer so ravnokar napolnili svoje želodce

in si priskrbeli dovolj energije za svoj (kot vedno) odštekan nastop. Našli smo jih na terasi restavracije, zatopljene v živahen pogovor. »Oo, paparazzi so prišli!« nas je nasmejano pozdravil bend. »Pravkar sem vprašal, kaj pa intervju, pa ste prišle. Kako bi se v latinščini reklo temu reku, ko o nekom govoriš in se nato prikaže …« je začel pogovor Tonč. »Lupus in fabula!« sem, še preden bi lahko dokončal svoj stavek, ustrelila iz glave. Na njegovem obrazu se je prikazal velik zadovoljen nasmeh. »Oo, bodoče intelektualke … čestitam!« »Kaj pa pomeni lupus?« je spet vprašal. »Tisto, ko se lupiš od sonca …« se je iz ozadja oglasil Dimek. »Lupus je volk. Lupus in fabula pa volk v zgodbi,« smo odgovorile in s tem je bila njegova preizkušnja gimnazijskega znanja opravljena. Po uvodni lekciji latinščine smo začeli naš intervju, razdeljen na tri tipe vprašanj.

IMEK D Jernej Dirnbek (besedila pesmi, kitara, vokal)

srajca

Egon Herman (kitara)


IN SE VRTI TONČ: Glede tega smo bili kar resni; od začetka mogoče naš bobnar Igor, ki je 10 let mlajši od nas. Ko smo mi to fazo nezrelosti že dali čez, je bil on ravno v njej …

Špela: Bi raje ustavili čas ali leteli?

Vskoči ROBI: Pred dvema letoma, ko je Tonč prišel na vajo … niti peti ni mogel …

Špela: Bi raje živeli eno življenje, ki bi trajalo 1000 let, ali 10 življenj, ki bi trajala 100 let?

TONČ: Ja, ampak šprical pa nisem! Samo grlo me je bolelo …

TONČ: 10 življenj, ki bi trajala 100 let, saj je že to veliko časa.

Pika: Najljubša pesem iz 90-ih?

Pika: Katero pesem si najraje pojete pod tušem?

Špela: Bi raje imeli zmaja ali bili zmaj?

TONČ: Lou Reed – Perfect Day.

TONČ: Purple Rain.

Pika: Če bi lahko bili katerakoli žival, kaj bi bili?

Pika: Če bi lahko odpotovali nazaj v čas, da bi sami sebi nekaj povedali ali svetovali, kaj bi si rekli?

TONČ: Sem velik oboževalec serije Game of Thrones, tako da bi zelo rad imel zmaja.

INTERVJU Pika: Če bi morali v tem trenutku napisati pesem, kako bi ji dali naslov? TONČ: Lupus in fabula! Pika: Najljubši verz iz katerekoli od vaših pesmi? TONČ: Življenje je praznik (ampak zdaj, ko vas takole gledam, bi rekel »sladka kot med«).

TONČ: Volk! Pika: Kakšni ste bili v osnovni šoli – piflar, roker, metalec …? TONČ: Podeželski roker, ki je sicer vestno opravljal svoje šolske obveznosti, tako da nisem bil nič kaj ekstremno naravnan niti v negativno niti v pozitivno smer. Pika: če bi lahko igrali s katerim koli bendom ali pevcem, kakšna bi bila vaša izbira? TONČ: Foo Fighters. Pika: Kdo od vas je največkrat šprical vaje?

mali

TONČ: Sine moj, pojdi študirat pravo pa pusti zgodovino in rock'n'roll!

WOULD YOU RAHTER Špela: Bi raje spoznali vesoljca ali potovali v vesolje? TONČ: Spoznal vesoljca. Špela: Bi raje celo življenje samo šepetali ali samo kričali? TONČ: Če šepetaš, verjetno živiš dlje. Ampak če kričiš, se te za časa življenja bolje sliši. Torej bi raje kričal.

Igor Peter Orač (bobni)

TONČ: Starejši kot smo, bi verjetno raje ustavili čas. Čeprav je izkušnja letenja seveda večna človeška želja.

NEVER HAVE I EVER V igri so Dimek, Robi in Igor; ob zastavljeni trditvi se morajo igralci prijeti za nos (označeno z x), če trditev zanje ne drži – torej so to že naredili. Eva: Nikoli še nisem rekel, da je dojenček luštkan, čeprav je bil grd. MALI (x) FLIKA (x) DIMEK (x) Eva: Nikoli še nisem bil aretiran. MALI (x)

flika

Robi Novak (bas ŠPRIC kitara) glasilo dijakov ŠC Velenje

37


in se vrti

ŠPORTNIK NAJ BO

FLIKA (kaj to šteje, če me žena vklene?) DIMEK Eva: Nikoli še nisem česa ukradel. MALI (x) FLIKA (ja, župniku ...) x DIMEK (doma avto) x Eva: Nikoli še nisem imel one night stand. MALI (x) FLIKA (prime Igorja za nos) DIMEK (To je, da prespiš nekje?) Eva: Nikoli še nisem bil v razmerju s prijateljevo bivšo. MALI (prime Robija za nos) FLIKA (x) DIMEK Eva: Nikoli še nisem lagal policistu. MALI (x) FLIKA (x) DIMEK (x) Eva: Nikoli se še nisem zbudil v postelji tujca/tujke. MALI (more bit črnka?) FLIKA DIMEK (potem najbrž zjutraj nisi več tujec?) Eva: Nikoli še nisem bil izgnan iz bara. MALI (x) FLIKA (x) DIMEK (x) Zadnje vprašanje: A lahko naredimo selfie? Mi2:

i k i n t r o p š i k i Strojn

Kako gresta z roko v roki vrhunski šport in strojništvo? Timotej Kreft

V

V letošnjem šolskem letu imamo na Strojni šoli v zaključnih letnikih programa Strojni tehnik vrhunske športnike, ki so hkrati tudi izjemno uspešni dijaki. Kako jim uspeva, smo zaslišali košarkarja Domna Omladiča, teniškega igralca Maksa Meha in plezalca Nejca Dvorška. 1. Kdo si in kaj počneš? Domen: Prihajam iz Žalca. Aktivno igram košarko pri KD Hopsi Polzela, s katerimi tekmujemo v Ligi Nova KBM in 1. slovenski mladinski košarkarski ligi. Bil sem član pionirske in kadetske reprezentance Slovenije. Za največji uspeh si štejem osvojitev 3. mesta med kadeti v Sloveniji s KK Elektra, kjer sem bil izbran v najboljšo peterko prvenstva. Maks: Sem Maks Meh, tenis igram že od petega leta. Za ta šport me je navdušil oče, ki je tudi sam dosegel nekaj solidnih uspehov. Kot osnovnošolec sem poleg tenisa treniral še košarko, ampak sem se kot srednješolec odločil, da bom s tenisom začel resneje. Nejc: Treniram športno plezanje in sodelujem z mladinsko reprezentanco športnega plezanja. Živim v Velenju, kjer sem tudi začel svojo plezalno kariero pred šestimi leti.

38

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Plezanje res ni najpopularnejši šport, ampak adrenalin in neprestano premagovanje novih problemov v steni sta me prevzela. 2. Koliko treniraš, koliko časa ostane za šolo ? Kako te pri tem razumejo učitelji? Kakšno vlogo imajo starši? Domen: Šolo in šport mi uspeva usklajevati z veliko načrtovanja, želje in odrekanja. Veliko pa je prilagajanja iz dneva v dan, saj se mi urnik vsakodnevno spreminja. Treniram vsak dan popoldan, dan pred tekmo pa tudi zjutraj. Brez pomoči družine bi bilo seveda vse drugače. V veliko oporo so mi tudi na šoli. Maks: Počasi je s trdimi treningi prihajal tudi dober uspeh. V kategoriji do 16 let sem se po lestvici TZS dvignil do 9. mesta, v kategoriji do 18 let pa sem zasedel 3. mesto. Letošnja sezona je bila zame najuspešnejša (osvojil sem dve odprti prvenstvi v Sloveniji posamezno in eno v dvojicah). V članski kategoriji je letošnji najboljši uspeh med posamezniki 2. mesto. Šola ni bila nikoli ovira. Brez staršev seveda tudi ne bi zmogel. Nejc: Na teden imam pet treningov po 2-3 ure. Večinoma so takoj po šoli, včasih grem na trening v Ljubljano oz. Maribor. Po treningu naredim vse potrebno za šolo, preostanek časa, ki ga ni veliko, pa je moj prosti čas. Seveda večino stvari za šolo najraje


športnik naj bo naredim med tednom, da lahko grem med vikendom plezat v naravo. Tudi učitelji v šoli sprejemajo moj šport in mi pomagajo, če je to potrebno. Brez staršev, njihove moralne in finančne podpore ne bi šlo. 3.

Ali meniš, da je šola prijazna do dijaka-športnika?

Domen: Strojna šola v Velenju je pripravljena prisluhniti vsakemu dijaku, ki se resno ukvarja z izvenšolskimi dejavnostmi. Oporo nudi ne le športnikom, kulturnikom ter mladim raziskovalcem. Maks: Z vsemi učitelji se razumem in so mi ogromno pomagali, saj sem veliko manjkal; ocene sem lahko pridobil kasneje ali pa celo prej. Ravnatelj mi je omogočil tudi dopolnilni pouk pri predmetih, ki jih nisem dobro razumel. Zato mi je ta šola zelo všeč, učitelji so zelo razumevajoči do učencev športnikov, čeprav nimamo posebnega športnega oddelka.

Nejc Dvoršak

Nejc: Poleg statusa športnika mi na šoli nudijo veliko ugodnosti, imamo razumevajoče učitelje, ki vedo, kako sem zaposlen, zato mi z veseljem pomagajo. Kako gresta skupaj šport in strojništvo? Kaj bo prevladalo v prihodnosti? 4.

Domen Omladi~

Domen: Strojništvo se da povezati s športom, če si s srcem pri obeh stvareh hkrati. V prihodnosti še ne vem, s čim si bom služil kruh, vendar se trudim na obeh področjih, da bom imel več možnosti, ko bo prišlo do odločitve, da bo čim lažja. Nejc: Marsikateri šport ne bi obstajal brez strojništva. Že pri plezanju imamo različne vrste varovalnih pripomočkov (delo strojnikov), ki nam omogočajo plezanje v vedno težjih smereh. V prihodnosti bi rad ostal v strojništvu in se čim bolj izobrazil. Še naprej bom treniral plezanje, kolikor se bo le dalo, in predajal izkušnje mlajšim.

Maks Meh ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

39


ŠPORTNIK NAJ BO

Janja t e r b Garn

Ema Iki}

D

eklica, ki pleza po stenah že od svojega 7. leta in se lahko pohvali z nazivoma svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju in zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju – Janja Garnbret. Tekmovati je začela leta 2013 in se udeležila vseh mladinskih tekem, leta 2015 pa je začela tekmovati še pri članih. Ima tudi fanta Domna, ki je prav tako zelo uspešen plezalec. Ko

40

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

jo vprašam, katera tekma se ji je najbolj vtisnila v spomin, z žarom v očeh odgovori, da dve tekmi, in sicer ko je postala svetovna prvakinja ter tista, na kateri sta s fantom Domnom prvič zmagala skupaj. Ljubiteljica testenin vseh vrst na več načinov v prostem času rada zapravlja v trgovinah, si ogleda film v kinu, se preizkusi v različnih športih. Seveda pa veliko časa preživi s fantom Domnom. Posluša vse vrste glasbe, razen narodnozabavne. Želi si potovati v Avstralijo in


športnik naj bo

Ameriko. Če bi na potovanje lahko vzela le pet predmetov, bi to bile plezalke, magnezij, telefon, plezalni pas in potni list. V prihodnosti pa bomo zanjo držali pesti, da ponovi lanske rezultate v težavnostnem plezanju in da bo na stopničkah v skupnem seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju.

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

41


črna lukna

Teorija zarote in

nelegitimnost Titanika Amadeja Oder

V

moderni dobi prekomerne uporabe elektronskih naprav, v razmahu novih, drugačnih verstev, spreminjanju pomena pojma »normalnost« človeška domišljija praktično nima meja. V svetu, kjer je dovoljeno izražati svoje mnenje, in kjer se upošteva vsak posameznik in se debata ne konča s prevlado strani »za« ali strani »proti« nekemu argumentu, se skoraj za vsak dogodek v zgodovini človeštva najde neka nova resnica, ki kroži po internetu ali pa se prenaša med ljudmi ter buri njihovo domišljijo in jim povzroča dvom v človeštvo nasploh. Te resnice z drugim pojmom imenujemo teorije zarote. Za tiste, ki buljite v ta članek z začudenim obrazom in se sprašujete, kaj to sploh je, naj citiram dijakom še posebej priljubljeno stran: Wikipedija: »Teorija zarote je vrsta teorije, ki se močno ali popolnoma razlikuje od uradno priznane teorije. Ta vrsta teorije podaja alternativno razlago stvari ali dogodkov, uradno razlago pa obravnava kot manipulacijo in prikrivanje skrivnega delovanja ene ali več skrivnih oseb ali združb.« Te teorije ni težko postaviti, saj ima vsak človek drugačen pogled na svet in včasih se nam »resnica«, ki jo mediji posredujejo v javnost, preprosto zdi čudna. Nekako smo se privadili, da ko se začne govoriti o politiki ali show businessu, stvari nikoli niso takšne kot na prvi pogled. Če že pokukamo malce nazaj v zgodovino, specifično v sovjetski

42

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

režim pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej, ni bilo nič tako, kot se je zdelo na prvi pogled. Dejstvo je, da se da z navadnimi ljudmi najlažje manipulirati. Že naš vsakdanjik je velikokrat sestavljen iz laži in prevar, ki se jih morda sploh ne zavedamo. Ena takih je na primer že nedolžen nakup potrebščin za preživetje. Zato ni čudno, da smo ljudje kadarkoli dvomili v resničnost, ki nam je predstavljena skozi zgodovinske knjige in televizijske ekrane. Ko sem o tej temi povprašala svojo vedno energično mater, polno znanja iz vseh vetrov, mi je naprej navdušeno začela pripovedovati o tisti teoriji o Titaniku. Katera ženska pa si v 90-ih

ni ogledala tistega jokavega filma s Kate Winslet ter čednim Leonardom Di Capriem? Čeprav filma sama ne prebavljam, je teorija o dejanski ladji iz dvajsetih let 19. stoletja precej zanimiva. Torej, uradna zgodba o Titaniku pravi takole: Titanik je bil britanski potniški parnik, ki je bil leta 1912 znan kot največja ter najbolj razkošna potniška ladja na svetu (imela je celo bazen). Na žalost pa se je že na krstni vožnji v noči s 14. na 15. april 1912 zaletela v ledeno goro in potonila. Dogodek je bil ogromna tragedija, saj je umrlo več kot tisoč ljudi. Ampak tudi popolna priložnost, da so ta pripetljaj še podrobneje raziskali in ustvarili teorijo zarote. Poleg Titanika so leto prej izdelali zelo podoben parnik imenovan Olympic. Poleg navidezne podobnosti pa si je Olympic delil s Titanikom tudi njegovo nesrečo. Po 1911, ko so ga pripravili za plovbo, je doživel dva večja trka in poškodbe na parniku naj bi bile hujše, kot so jih predstavili v javnosti. Popravilo te ladje pa bi jih stalo milijone, ki pa jih že tako oslabljeno podjetje ladjevja White star line ni moglo poplačati. Zato naj bi po teoriji zarote zamenjali parnik Olympic z legendarnim novim parnikom Titanikom in Olympic je tako lahko mirno plul naprej, brez dodatnih predragih popravil. Kot že prej omenjeno, sta si bili ladji kot dvojčici, zato ta zamenjava ni bila neizvedljiva.


To teorijo podpira tudi 7 dokaj oprijemljivih dokazov, in sicer: 1. Ladijske line

Titanik v resnici Olympic in da bo zagotovo potonil. Pomenljiv dokaz za to pa bi bilo lahko tudi veliko število odpovedi potnikov zadnji trenutek. 4. Odjave v zadnjih minutah

Preprosto: Olympic je imel 16 ladijskih lin, Titanik pa 14. Fotografije, ki so jih posneli v suhem doku, kažejo, da ima Titanik 14 lin, ko pa so posneli fotografije Titanika pred njegovo zadnjo odpravo, z njih jasno vidimo, da jih ima čarobnih 16. Torej, razen če botra vila ni pobegnila iz Pepelke, da bi Titaniku dodala še 2 lini pred odpravo, je bila ladja na odpravi skoraj gotovo Olympic.

Ker je bil Titanik najbolj prestižen parnik 20. stoletja in bi si s plovbo na njem pridobili velik ugled, so se na prijavah za plovbo znašla najbolj znana imena v tistem času. Eden teh je bil J. P. Morgan, lastnik ladjedelniškega podjetja White star, ki je imel veliko pod palcem. Ta je zadnji trenutek odpovedal, saj naj bi bil zbolel; kar pa je bila laž. Morgan je bil ujet v Franciji, kjer je užival s svojo ljubimko, medtem ko je tisoč ljudi prosilo za svoje življenje.

3. Govorice med posadko Medtem ko se je Titanik pripravljal na svojo prvo in tudi zadnje potovanje, je zaradi primanjkljaja premoga ogromno ljudi iskalo delo. Plovba na Titaniku bi bila zanje edinstvena priložnost, a brezposelni so se za vsako ceno upirali delu na tem parniku. Morda so se bali morske bolezni, morda piratov ali siren. Najbolj logična razlaga pa je, da je med delavci krožila govorica, da je

Razbitine ladje, ki so jih našli leta 1985, kažejo na nekaj značilnosti Olympica; npr. črki M in P, ki sta vidni na straneh ladje, vsaj za pismene ljudi ne sestavljata imena »TITANIC«.

6. Pomanjkanje podrobnega

pregleda medijev

Čeprav je danes težko verjetno, v tistih časih »mrhovinarji« niso toliko vohljali naokrog in zaradi tega so bile goljufije in prevare v finančnem svetu precej pogoste.

2. Nagnjenost parnika Po eni izmed Olympicovih nesreč se je ladja ob vsakem premikanju nagibala za dve stopinji. Titanik tega seveda ni imel, a kasneje je preživeli potnik pričal o tem, da naj bi se na legendarni plovbi Titanik res nagibal za dve stopinji. Potnik pa ni bil neki neumni bogataš, marveč Lawrence Beesley, ki je bil naravoslovni učitelj in je kasneje tudi napisal knjigo o tej katastrofi.

5. Potopljena ladja

5. Californian

Ob toliko dokazih za domnevno prevaro in morda resnično zamenjavo Titanika z Olympicom je seveda tudi mnogo dokazov proti tej teoriji. A v življenju sta pri vsaki stvari vedno dve plati zgodbe. Za vse, o čemer se pogovarjamo, ne moremo nikoli z gotovostjo trditi, da to res drži. Kaj je resnica, ne vemo. Lahko si belimo glavo s teorijami zarote in raziskujemo vsak aspekt vsakdanjega življenja. Ampak drži pa tudi naslednje: »Nevednost je ozdravljiva, neumnost pa je trajna.«

SS Californian je bila potniška ladja, ki se je obnašala precej čudaško tik pred Titanikovim odhodom. Ladjo so poslali na sredino Atlantika, kjer se je meni nič tebi nič ustavila. Njen edini tovor je bilo 3000 volnenih odej in puloverjev. Je bila poslana na sredino oceana, da bi oskrbela potnike po trčenju?

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

43


what a girl wants

i~evati Kako sem za~ela uresn ? svojo podjetniško idejo

Unikatni

zveMzojcee Kkotnik Mojca Kotnik

S

sem Mojca Kotnik, dijakinja 4. letnika programa Okoljevarstveni tehnik na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje. Če bi se morala označiti na hitro, bi dejala, da veliko ustvarjam, vedno nekaj počnem, rada spijem dobro kavo in veliko tečem. A najpomembneje – trudim se, da so moje misli pozitivne in vesele. Na šoli uživam, ko pripravljamo javne dogodke, v dobri družbi prijateljev in seveda tudi učiteljev. Pred začetkom letošnjega šolskega leta se je med počitnicami v moji glavi začela potikati ideja o malce nenavadnih, drugačnih zvezkih. To je bil le začetek niti, ki se je počasi tkala v barvito srajčko. Idejo sem najprej zaupala mami, saj mi njeno mnenje veliko pomeni. Predlagala mi je, da obiščem podjetniški inkubator v Velenju in se tam sestanem z ljudmi, ki me bodo znali pravilno usmeriti. In to je bila prelomnica, ko so ideje iz glave začele prehajati na papir. Z Ano Anžej in Islamom Mušićem smo dorekli stvari, začrtali cilje in čas je bil za oblikovanje. Če bi rekla, da je vse teklo kot po maslu, bi se zlagala, saj morate vedeti, da je bilo moje področje oblikovanja res na stopnji začetnika. Sama se rada nasmejim ob prvem izgledu zvezka. Potrebovala sem kar nekaj časa, novih in novih popravkov ter nadgradenj, da je

44

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

bil izdelek približno tak, kot sem si želela.

gča, da si stvari hitreje zapomnim in jih najdem v svojem zvezku.

Končna realizacija izdelka se je odvila z mamino pomočjo, saj je v mojo idejo verjela ravno toliko kot jaz, in se je odločila, da mi omogoči financiranje. V tiskarni so se začeli tiskati zvezki in stylish notebook je bil končno v fizični obliki. Sprva te napolni veselje in navdušenje, kasneje pa ugotoviš, da se tukaj pravo delo šele začne. V okviru Zavoda Slokva, s. p., sem svoje stylish notebooke začela predstavljati in prodajati. Ustvarila sem Facebook stran STYLISH NOTEBOOK, kjer lahko sledite novostim in tudi pozitivnim mislim, ki prihajajo izpod mojih rok.

Pripravljenih je več različnih kolekcij z različnimi tematikami in pozitivnimi mislimi.

No, in naj vam povem, zakaj je stylish notebook drugačen od ostalih zvezkov. Gre za zvezek z vzorčastimi robovi, ki omogočajo barvanje, sproščanje in krajšanje časa med poukom, med učenjem in prostimi urami. Sama sem kar precej vizualen tip in stylish notebook mi omo­

» Obarvajte svoje življenje in verjemite vase!«

Menim in upam, da so to le začetki moje podjetniške poti. Vsaka izkušnja, ki sem jo pridobila, mi bo koristila v življenju. Ob vsem delu in pripravi si včasih želim, da bi imel dan malce več ur, jaz pa nekaj več spanca. Obarvajte svoje življenje in verjemite vase!


what a girl wants

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

45


what a girl wants

46

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje


Oblikovala: Amaris Djordjević

what a girl wants

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

47


recept

Kaj moramo jesti v vro~ih dneh? Eva Hvalec

H

rana, ki jo zaužijemo v vročih dneh, mora biti lahka, osvežilna in bogata z vodo. Telesa tako ne obremenimo s prebavljanjem hrane, hkrati pa mu zagotovimo potrebne hranilne snovi in tekočino, ki jo v vročih dneh še kako potrebuje. Najboljša izbira v vročih dneh sta sveže  sadje  in  zelenjava, saj vsebujeta veliko vode ter  predstavljata odličen vir bioaktivnih in hranilnih snovi, ki jih telo potrebuje za ohranjanje zdravja. Poleg vitaminov in mineralov vsebujeta veliko antioksidantov, ki so za zdravje izredno pomembni, saj nevtralizirajo proste radikale, ki povzročajo okvaro celic. Antioksidanti tako na primer pomagajo koži, ki se poleti bori s poškodbami zaradi pretirane izpostavljenosti soncu, in preprečujejo nastanek rakavih obolenj ter upočasnijo staranje. Seveda to ne pomeni, da moramo v poletnih mesecih uživati zgolj sveže sadje in zelenjavo. Dovolj bo že, da poskrbimo, da se sveži sezonski pridelki čim pogosteje pojavijo na naših jedilnikih. Prehranski strokovnjaki še zlasti priporočajo  sveže  slive, borovnice, robide, češnje, jagode, maline, lubenice, melone, marelice, korenje, špinačo, blitvo, brokoli, koruzo, paradižnike in jajčevce. Iz  svežega sadja  si lahko pripravimo osvežilne sadne  solate,  sveže  stisnjene  sokove  ali  smoothije. Sadje lahko zmešamo z jogurtom ali dodamo kosmičem in ga tako zaužijemo že za zajtrk. Možnosti je resnično veliko, nekaj okusnih receptov pa vam ponujam tudi jaz.

48

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

z Kokosove pala~inke jogurtom in sadjem Za poletna jutra, ko imamo dejansko čas za pripravo zajtrka. SESTAVINE ZA 3 OSEBE: • 2 žlici kokosove moke • 2 žlici kokosove maščobe • 2 jajci • 1 žlica medu • ščepec soli • 1 vrečka vanilijevega sladkorja • pol vrečke pecilnega praška • 60 ml mleka • 200 g gostega grškega jogurta • 2 skodelici svežega sadja • 1 žlica kokosovega olja za namestitev ponve

1. V manjši kozici segrejemo kokosovo olje. V skledi z ročno metlico stepemo jajci. Dodamo med, vanilijev sladkor, pecilni prašek in sol ter vse skupaj dobro premešamo. Nato v jajčno zmes vmešamo kokosovo moko. Na koncu vmešamo še mleko.

2. Na kuhalnik pristavimo ponev in jo na srednji temperaturi dobro segrejemo. Ponev namastimo z malo kokosovega olja (pomagamo si s čopičem ali papirnato brisačko). Na segreto ponev vlijemo majhno zajemalko kokosove mase (približno 50 ml). Maso razlijemo po ponvi tako, da ni luknjic in je sloj testa čim bolj enakomerno debel. Palačinko spečemo na eni strani – lahko si pomagamo z leseno lopatko tako, da privzdignemo palačinko in preverimo, ali je pečena. Nato palačinko obrnemo in jo spečemo še na drugi strani. Pečene palačinke zlagamo na ogret krožnik. Postopek ponavljamo toliko časa, dokler ne spečemo dovolj palačink oz. porabimo vse mase. 3. Ko spečemo vse palačinke, jih serviramo na krožnike. Na krožnik položimo palačinko in jo premažemo z zvrhano žlico jogurta. Potresemo jo z malo svežega sadja in prekrijemo z drugo palačinko. Palačinko spet premažemo z jogurtom, potresemo s sadjem in prekrijemo s palačinko. Postopek še enkrat ponovimo. Palačinke z jogurtom postrežemo.


recept

Ideji za prigrizke, primerne za zabave eta

Sveža poletna brusk

preproslije in je nekaj čisto Ita iz a aj izh ki , ek radižniBrusketa je prigriz ložiš s češnjevim pa ob ga ki , uh kr n če nekaj sveže tega. Gre za pope ju in česnu, dodaš ol m ne jč ol na kom, popraženem ta je pripravljena. bazilike in bruske

Hrustljava solata s piš~ancem Za 4 osebe potrebujemo: • 160 g francoske štruce, narezane na kocke • 60 g sardelnih filejev • 200 g piščančjega fileja • 240 g paradižnika • 160 g kumar • 120 g zelene solate • 10 g sveže bazilike • 10 g česna • dve žlici oljčnega olja • dve žlici balzamičnega kisa

Piš~an~ja in ananaso va

nabodala

Obarvaj svojo vrtn o zabavo v tropsko vzdušje. Pripravi na s piščančjim mesom bodala in ananasom. Oboj e popečeš na žaru koščki lepo karam , da se elizirjo in okusi m ed seboj prijetno Super izbira lahke prepletejo. hrane za te vroče dn i.

Kocke kruha položimo na pekač in jih pečemo v pečici na 180 stopinjah Celzija približno 15 minut, da postane hrustljav. V mešalniku zmešamo kis, olje, baziliko, česen, sardele in poper, tako da dobimo preliv. Fileje piščanca spečemo, narežemo na kocke, dodamo kruhove kocke, na kocke narezano kumaro, prelijemo s prelivom in zmešamo. Ponudimo na listih zelene solate.

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

49


HOROSKOP

Dvojčka Eva Hvalec

Oven

21. 3.–20. 4. Postavljeni boste pred izziv, kako brzdati svojo silno energijo. S tovrstnim problemom se sicer ukvarjate zlasti, če ste rojeni v zadnji tretjini znamenja. To poletje vam bo ponudilo nekaj priložnosti, da se zaveste, da z glavo skozi zid ni prav pametno riniti. Pazite na svojo nepremišljenost. Za vami je precej težko obdobje, zato se boste v prihajajočih mesecih končno sprostili. Svoje misli in čustva boste uredili do te mere, da boste na svet gledali z veliko mero optimizma in komaj čakali na vse, kar vam življenje prinaša. Za ljubezen in zabavo vam bodo zvezde bolj naklonjene od druge polovice julija do prve polovice avgusta. Vezani boste le s težavo ostali zvesti svojemu partnerju, samski pa si boste zabavo poiskali med znanci. Misli bodo razvnete tako rekoč od jutra do večera.

50

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Bik

21. 4.–20. 5. Letos imate veliko sreče v življenju. Verjetno vam jo marsikdo zavida, saj se vse, kar počnete z dobrimi nameni, preobrazi v še več sreče in zadovoljstva. Ker se dobro počutite, se dobro počutijo tudi drugi v vaši bližini. Vsekakor bi bilo dobro izkoristiti ugodne vplive zvezd in utrditi svoj položaj v družbi. Obetajo se vam prijetna druženja in polno klepetov z ljudmi, ki jih imate radi. Če si boste vzeli nekaj časa za tiste, ki vam prekrižajo pot, lahko nekomu pomembno pomagate pri njegovih odločitvah. Obdarjeni s pozitivno energijo, pa kljub temu še vedno oboroženi z realnimi pogledi na svet in situacijo, lahko nekomu odlično svetujete. Bodite pozorni! Dogajanje, ki vpliva tudi na vaše počutje, bo vplivalo tudi na vaše ljubezensko življenje. Zlasti v avgustu boste imeli veliko sreče v ljubezni, zato se samski nikar ne izogibajte družbi. Letošnje poletje bo zagotovo najbolj aktivno do sedaj, zato nikar ne pozabite, da so počitnice namenjene tudi počitku!

21. 5.–21. 6.

Zadnji mesec kar pokate od energije, zato ste glavna zvezda zodiaka. V začetku julija se vam bo lahko zazdelo, da se ne počutite najbolje. Ne ustrašite se, saj je to le malce bolj umirjena energija, ki vas bo obdala in vam pomagala, da se osredotočite na pomembne dejavnike v svojem življenju, tudi na finance, ki vam trenutno ne kažejo najbolje. Zabava se takrat šele prične! Samski vsekakor pojdite med ljudi, ker se vam lahko nasmehne sreča v obliki romance, ki lahko traja, če se boste malce potrudili. Vsekakor pa vam zabava in spoznavanje nečesa novega ne uide. Kontrolirajte ljubosumnost.

Rak

22. 6.–21. 7. Poletje vam prinaša veliko lepega. Zdaj je za vas ugoden čas, da se bolje zavedate sebe in svojih sposobnosti. Čim bolj objektivno poglejte nanje. Začnite se ceniti takšni, kot ste, in pozabite na morebitne nesmiselne kritike okolice. S povečano samozavestjo boste dosegli veliko novih poznanstev.


HOROSKOP

Za ljubezen bo za vas ugodnejša prva polovica julija in nato druga polovica avgusta. V tem času si samski lahko obetate nov romantičen odnos. Vsekakor bodo iskrice letele na vse strani. Bolj kot boste izžarevali sebe, lažje boste k sebi pritegnili tisto pravo osebo. O sramežljivosti končno ne bo govora, obetajo se vam dolge in vroče ure ter noči. Zdaj se vam splača ukvarjati s seboj.

bi dali svoje življenje. Pazite, ker vam ta zaradi vaše nejasnosti počasi polzi iz rok. Naredite si uslugo in je ne izpustite, ker poti nazaj ne bo!

Tehtnica

23. 9.–22. 10.

Devica

23. 8.–22. 9.

Lev

22. 7.–22. 8. Mesec julij, zlasti prva polovica, vam ni pretirano naklonjen predvsem zato, ker se znate vračati v pretekle izkušnje, ki bi jih morali izpustiti iz rok, pa se še vedno nekje v vas porajajo in vam kradejo miren spanec. Ta čas vam priporočam, da se ne naprezate preveč. Vse boste lahko nadoknadili in začeli uživati v svojem zmagoslavju. K sreči bo tu hitro druga polovica julija in avgust, ko se lahko pripravite na srečnejše dneve in polno zabave. Pokažite se v vsej svoji veličini in poskrbite, da se boste dobro počutili. Ko boste vi sijali, bo sijalo vse okoli vas. Ljudje bodo kar iskali izgovore, da se vam večkrat približajo in uživajo v vaši velikodušnosti in sposobnosti spremeniti izzive v priložnosti. Zvezde vam pripravljajo tudi lepa presenečenja na ljubezenskem področju. Če ste še samski, se pripravite na novo poznanstvo, ki vam bo lahko povsem spremenilo življenje. Naj se zdite še tako avanturistične narave, globoko v sebi veste in hrepenite le po eni osebi – tisti posebni, za katero

Marsikdo v zodiaku vam zdaj zavida, čeprav se sami mogoče niti ne zavedate, koliko sreče imate. Prav lahko se vam dozdeva, da ste si ponovno naložili preveč dela in od vsega tega silnega razmetavanja časa in energije ni nobene koristi. Naj vam prišepnem. Še malo počakajte, pa se bodo pojavili sadovi vašega truda. Dobro prihaja! Lahko se pojavijo ljudje, ki vas bodo obtožili, da ste sitni in zlahka se pojavi nezadovoljstvo. Vedite, da je edino zdravilo »odklop«. Ugoden čas zanj je v prvi polovici julija in v avgustu, zato kar izberite svoj sanjski kraj in se odpravite na potep. Obiščite nekoga, ki ga že dolgo niste obiskali. Srečo v ljubezni boste najlažje našli v prvi polovici julija ter v drugi polovici avgusta. Če ste samski, si privoščite zabavo, saj vas nekdo željno pričakuje. Vsekakor se zavedajte, da ste si počitek zaslužili, zato pozabite na vse obveznosti. Vzemite si čas zase in uživajte, medtem ko si polnite baterije.

Tehtnicam zvezde prinašajo toliko izzivov, da zaradi obilja težav težko vidijo priložnosti in se prebijejo tja, kamor bi se morale. Lahko se vam sicer zdi, da se je vse breme tega sveta zgrnilo na vas, vendar nikar ne obupajte. Najtežje obdobje je za vami in končno ste dočakali zaslužen počitek. Bolj kot si boste prisluhnili in več časa si boste vzeli zase, hitreje se bodo vse nezaželene zadeve razrešile v vašo korist. Ne dajte se pregovoriti, da bi vas kdo na podlagi čustev speljal v kaj, kar bo že na prvi pogled katastrofa. To velja predvsem za področje ljubezni, čeprav boste v njej imeli veliko sreče, če se boste le sprostili in prepustili toku. Ljubljena oseba bo končno razčistila v glavi in svoja čustva postavila na svoje mesto, zato pričakujte usodni napredek. Zavedate se, da je vse, kar si želite, tako blizu, pa vendar tako daleč. Ne obupajte! Konec koncev imate še vedno vse možnosti, da izkoristite vzdušje poletnih noči in doživite nepozabne poletne romance ter z njimi malo odmislite osebo, s katero bi si sicer želeli bili v tistem trenutku.

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

51


HOROSKOP

Škorpijon 23. 10.–21. 11.

Letošnje poletje vam bo pisano na kožo! Prišli boste na svoj račun in uživali v obilju vode. Ja, okolje ob vodi je za vas zelo pomembno, da se znotraj prečistite in v sebi najdete najboljše, kar živi v vas. Poletje vam bo vsekakor naklonjeno na mnogih področjih, tako od dobrega počutja do romantike, pa tudi do možnosti, da ustvarjate nove prijateljske vezi. Bodite odprti za potrebe družinskih članov. Nekdo vas potrebuje. Čimprej obiščite nekoga od sorodnikov, s katerim se že dolgo časa niste videli. Bolj kot boste spontani in odprti za čustva, lažje boste v svoj svet pritegnili nekoga, ki vas bo čisto prevzel. Seveda govorim o ljubezni in sreči v dvoje, ki vas čaka pred vrati. Zlasti v prvi polovici julija in skozi glavnino avgusta se večkrat spomnite teh besed in pojdite na lov za vašim zakladom.

Strelec

22. 11.–20. 12.

Rojeni v sredini strelca imate še vedno občutek, da se pred vas postavljajo omejitve in se soočate z razoča-

52

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

ranji. Zdi se vam, da nič, kar storite, ni cenjeno in najraje bi zbežali v drug svet. Brez skrbi! Zdajšnji čas je le odsev tistega, kar se drugim dogaja veliko pogosteje. Posvetite se sebi, saj boste lahko samo tako našli srečo. Že od konca julija pa skozi glavnino avgusta boste imeli več energije in svet se bo zazdel ponovno poln priložnosti. Malce vztrajnosti še dodajte, pa jih boste lahko izkoristili. Uporabite še svoj naravni šarm. Premislite, naredite dober načrt in se nato podajte v nove pustolovščine. Sprostite se, vendar pri tem pazite, da ne prestopite mej. V ljubezni si lahko obetate najlepši čas od druge polovice julija. Spočit um, veliko prostega časa in pozitivna energija vas bodo pripeljali do pomembnega koraka na ljubezenskem področju. Upajte le, da pri tem ne boste prepozni.

Kozorog

21. 12.–19. 1.

Tudi vi si v poletnem času lahko oddahnete in končno napolnite baterije. Zadnja meseca sta bila stresna, zato je čas za popolno sprostitev. Sicer boste sprva potrebovali nekaj časa, da se navadite na, za vas kar preveč prostega časa, vendar se boste hitro vživeli in začeli uživati. V juliju se pripravite na zahteve družinskih članov, ki se vam bodo sprva zdele prezahtevne. Prisluhnite jim in se spomnite, da je sedaj čas, da nadoknadite vse, za kar med šolskim letom niste imeli časa. Bolj kot boste optimistični in sproščeni, bolje se boste razumeli in lažje boste opravili vse potrebno. Če iščete svojo veliko ljubezen, se nanjo

pripravite v drugi polovici avgusta, čeprav je najverjetneje ta že zdaj zelo blizu. Potrudite se in bodite bolj spontani, manj se obremenjujte in se prepustite toku ter si tako zagotovite uspeh. Ne dovolite si, da bi karkoli kasneje obžalovali!

Vodnar

20. 1.–18. 2.

Poletni meseci so za vas lahko malce bolj naporni, kot si želite, a nič ne de. Zdajšnji čas vas uči ravnotežja med lastnimi interesi in interesi drugih ljudi. Zlasti partner se zna pokazati kot zahteven. Priporočam vam, da se avgusta ne odločate glede pomembnih zadev v vašem življenju; lahko se namreč pojavi priložnost, ki se bo zdela dobra, v resnici pa ni tisto, kar se zdi. Malo počakajte. Jesen lahko prinese neka druga spoznanja – boljša za vas, seveda. Počakajte tudi s selitvijo ali odločanjem, kje boste živeli. Poletni čas ni najboljši za ljubezen, v partnerski odnos pa rad prinaša neznanke. Malce več ukvarjanja z obojim lahko obrodi sadove v drugi polovici julija in v začetku avgusta. Za vas bo veliko lepši čas jeseni, zato se zdaj ne obremenjujte z iskanjem resne zveze. Ostanite pri poletnih romancah, ki bodo letos še posebej zanimive.


sudoku

Sudoku Ribi

19. 2.–20. 3.

Poletni čas je za vas čudovit čas, ko se lahko pojavi veliko lepega. V bistvu imate veliko sreče in zvezde se vam pri vsem dogajanju le še prijazno nasmihajo. Rojeni v sredini rib, občutite nekaj več omejitev. Naj vas to ne spravi v slabo voljo. Tu so zato, ker se morate naučiti sprejeti odgovornost za svoja ravnanja. Vse bo dobro. Čas je ugoden, da se v poletnem času sprostite in uživate v mnogih zadevah, za katere skozi leto praviloma zmanjkuje časa ali volje. Lahko se pojavi utrujenost ali zaspanost. Najlažje ju boste premagali, če si boste privoščili počitnice. Najbolje nekje ob vodi. Pojdite na morje ali ob jezero vsaj za nekaj dni, še bolj za teden, dva. Najlepše možnosti za lepo ljubezensko zgodbo boste imeli v juliju. Pred vami je lepa vroča romanca z nekom, ki bo popolnoma osvojil vaše srce. Prepustite se sanjarjenju v dvoje in toplim objemom pod zvezdami. Malce manj sreče boste imeli v avgustu, zato si privoščite oddih in sprostitev prej, v juliju.

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

53


i t e r t a z e s i t s u

Ne p

c i r p Š a z i š i p n i eri

B

54

ŠPRIC glasilo dijakov ŠC Velenje

Spric  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you