Page 1

Center za razgradnjo vozil

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 23. december 2013, številka 146, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

latnik

Jubilej ajdovskega rokometa

D

vorana na Policah je bila v soboto, 21. decembra, spet enkrat lepo zapolnjena, saj je potekal dvojni tekmovalni program, vse skupaj pa je predstavljalo okvir za slavje ob 55. obletnici tako moškega kot ženskega rokometnega kluba. Na hodniku pred dvorano je o začetkih in po-

tem tudi zlatih časih ajdovskega rokometa pričala obsežna in poučna razstava dokumentov, zapisov, povednih fotografij, pa seveda pokalov in rekvizitov. Postavila sta jo Pavel Picinini in Drago Brecelj in je nedvomno pomemben dokument časa, ki priča o razcvetu tega športa, primernega tudi za manjše mesto - tudi po zaslugi rokometu

Rt dobrega upanja

naklonjenih športnih pedagogov in nesebičnih zanesenjakov ter zvestih podpornikov. V prvi tekmi se je v moškem obračunu Ajdovščine z Arcontom iz Radgone ponovil že stokrat viden scenarij – drama, ki je izžarela v minimalno domačo zmago (24 : 23). V drugi tekmi elitnega ženskega razreda pa gostje iz Zagorja niso pokazale nobenega spoštovanja do obletnice ŽRK Mlinotesta in že v prvem polčasu trdno zakoličile pot do končne zmage. Je pa gledalcem kljub temu ostal sladek okus v ustih, saj so poleg prostega vstopa na vhodu gratis prejeli Mlinotestov krof. Oba kluba sta ob visokih jubilejih prejela tudi priznanji ajdovske športne zveze – prevzela sta jih predsednika Tomo Čermelj za moški in Ivan Vodopivec za ženski klub. Klubski priznanji sta prejela še predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj za podporo mladim športnicah tudi v teh težkih časih, Jože Rebek pa je priznanje dobil za dolgoletno in predano delo v klubu. rl, foto Špela Greif

Poklon Verdiju v Lokavcu Čeprav se je neumorni Lokavčan Zdravko Perger uradno upokojil kot solist ljubljanske operne hiše, mu organizacijska (in pevska) žilica ne da miru, zato se je odločil glasbeno sprejemljivemu občinstvu na Vipavskem ponuditi čar opernih arij.

I

zbor programa v bistvu ni bil težak – Verdi velja za eno največjih opernih imen, povrhu pa svet obhaja 200. letnico njegovega rojstva. Perger pa je imel namen vse vloge nameniti izključno domačim pevcev – čeprav trije zaradi drugih obveznosti v Lokavcu niso mogli

nastopiti, pa je nabor vseeno dokazal, kako izjemno pevsko zaledje premore zgornja Vipavska dolina. Na nedeljo, 15. decembra, je bila dvorana Edmunda Čibeja spet napolnjena z glasbenimi zanesenjaki, pa ne samo domačini, tudi od

Ve se – šef gostilne je Tomaž

V

ipavska dolina se ne ponaša zgolj z izjemnimi pevci, ki so si na glasbenih odrih že ustvarili prepoznavno ime ali ga šele oblikujejo, pač pa je odslej v slovenskem prostoru prepoznavna po svojih kuharjih, kuharju in kuharici, če smo natančni. Zelo gledan resničnostni šov Gostilna išče šefa je namreč lani v medijsko orbito izstrelil Julijano Krapež, ki se ji je zmaga izmuznila v finalu, Tomažu Lisjaku Škvarču iz Vipave pa letos ne, saj je, vsaj videti je bilo tako, suvereno zmagal in osvojil denarno nagrado (za razliko od lani, ko se z znameni-

to gostilno očitno ni dalo kaj veliko zaslužiti). Kako bo zmago (in z njo slavo) unovčil Tomaž, za zdaj še ne ve, saj se mora po 12 stresnih tednih najprej nekoliko sprostiti v krogu družine. Tomaž, ki je že od začetka veljal za favorita, je imel vseskozi tudi veliko podporo v spletnih medijih, saj je njegovo skupino na facebooku všečkalo več kot pet tisoč ljudi. Tomaževa poklicna kolegica, Mlinotestova kuharica in predmejska pesnica Lojzka Bratina, mu je na facebooku spesnila pravo odo (in poklicu kuharja tudi). rl, foto arhiv Latnika

drugod so prišli. Na odru so se zvrstila tako že uveljavljena imena, kot tudi mladi pevci, ki si šele utirajo pota na glasbene odre.  Sopranistka Pia Brodnik Slokar je Ajdovka, mezzosopranistka Barbara Sorč vleče korenine iz Stomaža, tenorist Matej Volk je z Goč, baritonist Rok Bavčar iz Sela, basist Silvo Škvarč iz Ajdovščine (oz. Podkraja), baritonist Robert Vrčon izvira iz   Dobravelj, tenorist Blaž Gantar iz Vipave, tenorist Aljaž Žgavec pa iz Dolge Poljane. Zdravko Perger pa si ni mogel kaj, da ne bi, ob vseh organizacijskih nitih, stopil na oder in zapel s svojo hčerko, sopranistko Katarino Perger Vodnjov. Le orkester si je Zdravko ‘sposodil’ v Verdijevi domovini - orkester Filharmonije Veneto iz Benetk pod vodstvom dirigenta Riccarda Boeretta.   Organizator je bil z dogodkom samim in odzivom publike zadovoljen in že načrtuje, da bi predstavo ponudil tudi drugim okoljem, tudi sladokuscem iz Verdijeve dežele.    rl, foto Opera in Piazza

Ko je bil svet še velik in ladje lesene, je posadka Bartolomeja Diaza na željo in strošek portugalskega kralja Ivana II., odplula iskat bližnjico iz Evrope do Indije. Po sedemmesečni plovbi ob zahodni obali Afrike (vmes so se seveda ustavili po vodo, sadje in kakšno žival), so 29. maja 1488 končno začeli zavijati proti severu, kar je pomenilo, da so obšli skrajno južno točko Afrike. Bartolomej je rtu dal ime po nevihtah (Cabo das tormendas), a ga je kasneje portugalski kralj prerekel: »Kaj če bit en rt neviht? To bo rt dobrega upanja!« (Cabo da boa esperanza). Ivan II. je seveda upal na dobrine daljnega vzhoda in na unovčenje dejstva, da se bo zaradi takratnim časom izjemnega pomorskega znanja, njegovim podanikom (in njemu) še dolgo lepo godilo. A na tej poti do Indije je na barkači, kmalu zatem, ko so, kot rečeno prečili afriški jug, prišlo do upora posadke: »Neviht imamo dovolj. Gremo domov!« Takrat je kapetan Diaz mornarjem popustil in se čez pet mesecev vrnil na portugalski dvor, kjer je povedal, da pot je. Točno čez dvanajst let, leta 1500, pa se je kot navigator štiri barkovne ekspedicije, star 59 let, potopil z vsemi ladjami vred, ravno tam – v nevihti pri Rtu dobrega upanja. Nikoli ni prišel do konca, tako rekoč – tja čez. Zapisi in novice o poti pa so obstali, živijo še danes in dokler bo ta zemlja kolovratila kamorkoli že, bomo Evropejci prišli v Koromadjijo tudi po spodnji poti. Ta romantična zgodba, ki nam je dala eno najlepših zemljepisnih imen vseh časov, naj bo moje voščilo dragim bralkam in bralcem. Četudi so nevihte, ne obupajmo. Obstaja namreč Rt dobrega upanja. Tudi tam smo doma. Mitja Tripković


DOGODKI

2

Latnik 146, 23. december 2013

100 % soku Fructal Natura Vipavska breskev se je pridružil še nektar Fructal Superior Vipavska breskev v kartonski embalaži

Novosti iz Fructala

S

ciljem doseganja lokalne proizvodnje breskev je letos Fructal uvedel na trg novo blagovno znamko: Vipavska breskev,

sprva s 100 % sokom Fructal Natura Vipavska breskev v stekleni embalaži. V novembru je Fructal razširil blagovno znamko še z nektarjem iz vipavskih breskev v kartonski embalaži. Oba izdelka odlikuje značilen design in ciljna komunikacija za promocijo vipavske breskve. Prodaja teh dveh izdelkov namreč vpliva na odkupno ceno breskev. Na ta način imajo potrošniki priložnost, da z nakupom sokov iz vipavskih breskev tudi dejansko sami podpirajo pridelavo breskev v Vipavski dolini. Fructal Superior nektar iz Vipavskih breskev je namreč izdelan iz breskev iz sončne Vipavske doline, ki je del Sredozemlja. Sveže, sočne in slastne vipavske breskve so

sad narave, v kateri uspevajo. Da bi tako ostalo tudi v bodoče, se Fructal s predstavniki lokalne skupnosti trudi z novo blagovno znamko in izdelki promovirati domačo breskev, kakor tudi samo Vipavsko dolino ter na ta način podpirati domačo pridelovalno industrijo. Fructal predano dela na ohranjanju tradicije pridelave najboljšega sadja za naše sokove. S sokovi iz Vipavske breskve želimo ohraniti delček narave v vsakem kozarcu sadnega soka. V sodelovanju z naravo. PR

Oživitev vrednot slovenske osamosvojitve ...

... pravi odgovor na današnje izzive V Vipavi je bil na pobudo občanov v dvorcu Lantieri ustanovljen Območni odbor VSO (Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve) Ajdovščina – Vipava, katerega predsednik je postal Milan Poljšak.

Predstavitev zbornika

E

den glavnih ciljev VSO je ohranitev vrednot osamosvojitve, ki jih je na plebiscitu zastavil slovenski narod, krepitev domoljubja in narodne zavesti in združuje vse, ki so sodelovali pri ustvarjanju političnih, gospodarskih, kulturnih temeljev osamosvojitve ali sodelovali v procesih osamosvojitve in vojni za Slovenijo, ne glede na današnjo strankarsko pripadnost. Dobrodošli v združenje vsi, ki jim domovina nekaj pomeni. V posmeh trditvi, da 11 krat ponovljena laž postane resnica, je medobčinski odbor pripravil tudi predstavitev zbornika “Bela knjiga slovenske osamosvojitve - nasprotovanja, ovire, izdaja” v Vipavi. Zbornik je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil Janez Janša.   Zbornik predvsem predstavlja uradne dokumente, ki de facto dokazujejo, kdo in kateri so za samostojno Slovenijo v resnici delovali in kdo je takrat deloval tudi proti lastni državi. Mnogi, ki današnje stanje obsojamo, smo tudi prepričani, da je za to kriva ugrabitev države s strani slednjih v sredini 90 let, ko so stolčke ponovno zasedli ljudje, ki jim domovina pomeni samo lahko priložnost za okoriščanje na tuj račun. Predstavitve zbornika so se v nabito polni dvorani udeležili tudi po-

slanka SD Eva Irgl, župan občine Vipava mag. Ivan Prices, predsednik združenja Aleš Hojs, generalni sekretar dr. Božo Predalič, predsednik Pokrajinskega odbora Peter Lemut ter bivši poslanec Rado Likar. VSO je v Kočevski reki 14. decembra obeležila tudi obletnico prvega postroja enote TO, ki je bila le nekaj dni pred plebiscitom 17. decembra 1990 in je pomenil jasen signal takratni JA, da smo svojo samostojnost pripravljeni braniti tudi z orožjem.

Kočevska Reka

Takratnega prvega postroja enote TO se niso hoteli udeležiti nekateri najvišji predstavniki takratne Slovenije in tudi letošnje obletnice so se udeležili predvsem navadni ljudje iz vse države. Teh, ki jim v raznih lepih službah država reže debele kose belega kruha in bi morali najbolj spoštovati čas, »ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski«, med udeleženci slovesnosti žal skoraj ni bilo. P. Lemut


Latnik 146, 23. december 2013

MLADI

3

Ajdovci gradimo mladim prijazne občine po vsej Sloveniji O zaskrbljujočem položaju mladih v družbi pričajo številke. V Sloveniji je 30.801 brezposelnih mladih; starost ženske ob rojstvu prvega otroka 28,9 let; starost, ko se mladi osamosvojijo od staršev je 31,5 leta pri moških in 29,6 leta pri ženskah; vse višja starost ob zaključku študija ...

Ž

al ne gre zgolj za številke, gre za stanje v družbi: apatičnost, nizka stopnja participacije, vse kasnejše osamosvajanje mladih in ustvarjanje lastne družine niso zgolj besede ali številke – so opis položaja, v katerem se je znašla današnja mladina. In družba. Mladim je potrebno dati priložnost, da zgrabijo usodo v svoje roke in si z lastnim trudom zagotovijo dostojno življenje, kar je edina podlaga za svetlo prihodnost posameznika in družbe kot celote. Certifikat Mladim prijazna občina nudi mladim in lokalnim skupnostim prav to – priložnost, da skupaj z mladimi ustvarijo okolje, v katerem bodo mladi odraščali v odgovorne posameznike. Certifikat ni zgolj priznanje samoupravnim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik, ampak s svojim podpornim programom občinam in mladinskim organizacijam ter mladim predstavlja konkretno usmeritev, kako izboljšati stanje na področju lokalnih mladinskih politik in spodbuja lokalne oblasti k nadaljevanju dela na tem pogosto zapostavljenem področju.

Ideja o certifikatu izhaja iz prepričanja, da imajo v življenju mladih in njihovem razvoju lokalne oblasti, ki so mladim najbližje, pomembno vlogo. Kot prednostna področja pri osamosvajanju mladih, na katera se mora lokalna skupnost še posebej osredotočiti, izpostavlja certifikat Mladim prijazna občina politiki izobraževanja in zapo-

slovanja, stanovanjsko politiko ter politike informiranja mladih, participacije, mladinskega organiziranja in mobilnosti. Ukrepi torej odgovarjajo na potrebe, s katerimi se posamezniki v različnih obdobjih svoje mladosti srečajo in zadovoljitev katerih vodi mlade do aktivnega odraščanja. V letu 2013 je certifikat Mladim prijazna občina prejelo 6 občin: Občina Ajdovščina, Občina Črna na Koroškem, Občina Ravne na Koroškem, Občina Sevnica, Občina Šentjur in Občina Žalec. Slavnostna podelitev, katere so se udeležili tudi predstavniki ajdovske občine, je potekala 20. novembra v Mariboru (na fotografiji). Častno pokroviteljstvo certifikata, ki ga v partnerstvu izdajata Mladinski svet Ajdovščina in Skupnost občin Slovenije, je v letu 2013 prevzel predsednik RS Borut Pahor. Posebna zahvala za podporo programu gre letos tudi ajdovskemu podjetju Petrič d.o.o. Rozana Mužica, Inštitut za mladinsko politiko Ajdovščina

Naj bo leto 2014, leto vseh nas mladih Naj vam ob prihajajočem letu 2014 voščim predvsem srečo in uspeh. Kaj je to sreča in kaj je to uspeh ve vsak posameznik sam, morda je to uspešno zaključeno šolanje, morda služba, družina, prijatelji, prostovoljstvo ali druge aktivnosti. Naj bo leto 2014 polno vsega naštetega, naj bo skupek uspešno uresničenih ciljev in premaganih izzivov, ki si jih boste zastavili. Naj bo tako leto 2014, leto polno kreativnosti in pozitivne energije. Bodite aktivni, prodorni, kreativni in naj vam vse to prinese srečo in uspeh.

Srečno 2014, vam želi Mladinski svet Ajdovščina

Razstava ‘Od hobija do poklica’ V torek, 17. decembra 2013, smo v galeriji Fernaža postavili na ogled razstavo fotografij in glinenih izdelkov udeležencev enega od naših izobraževalnih programov.

L

etošnjo jesen smo na Ljudksi univerzi Ajdovščina pilotno izvedli program spodbujanja neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo ponovno vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo. Program smo slavnostno zaključili z odprtjem razstave fotografij in glinenih izdelkov, ki so jih izdelali udeleženci programa pod mentorstvom fotografa Petra Mrharja in kiparke Nike Šimac. Obiskovalce je uvodoma pozdravila v.d. direktorice Boža Bolčina. Zahvalila se je Zavodu RS za zaposlovanje in Centru za socialno delo Nova Gorica, ki sta omogočila izvedbo programa in vsem sodelujočim mentorjem, ki so program izvajali. Pohvalila je udeležence za njihov

trud in odlično pripravljeno razstavo. Koordinatorka delovnega področja pri ZRSZ Patricija Koren je spregovorila nekaj besed o programu in izrazila zadovoljstvo ob uspešni izvedbi programa. Dogodek je povezovala Alenka Magajne, vodja programa na Ljudski univerzi Ajdovščina. Predstavila je potek programa in način dela v programu. Udeleženci so aktivno sodelovali pri organizaciji in izvedbi dogodka. Poskrbeli so za pogostitev, glasbeno obarvali dogodek in se pomešali med obiskovalce. Prijetno druženje se je zaključilo z ogledom razstave in s pogostitvijo. Razstava bo na ogled do začetka januarja 2014. Vabljeni. Eva Mermolja


4

PUM v Ajdovščini tudi v letu 2014 in čez …

ŠOLSKA

Papir, pisalo, lepilo, bleščice … kreativnost, smeh in dobra volja. Vsega tega ni manjkalo v delavnicah za mlade v letošnjem decembru. Predpraznični dnevi so bili namenjeni druženju, medsebojnemu spoznavanju in ustvarjanju. Delavnica izdelovanja novoletnih voščilnic je pričarala prijetno praznično vzdušje. Izmenjava voščil, želja in pričakovanj v novem letu, pa je udeležence še bolj povezala.

N

a Ljudski univerzi Ajdovščina program Projektno učenje za mlajše odrasle ali PUM izvajamo že od leta 2001 in kljub temu, da program od avgusta dalje ni bil financiran, smo ves čas izvajali različne aktivnosti za mlade pod skupnim imenom MAXI šola za mlade. Prav teh dneh pa smo se razveselili nove pogodbe za nadaljevanje programa PUM in sicer za čas od 1. januarja 2014 do 30. junija 2015. Po štirimesečnem premoru bo program Projektno učenje za mlajše odrasle torej znova začel delovati 2. januarja 2014, tokrat pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavoda RS za zaposlovanje. V novi preobleki, s pozitivnimi preteklimi izkušnjami, program mladim spet ponuja možnost, da izkoristijo priložnost in dosežejo zastavljene cilje. V program se lahko vpiše vsak, ki je star od 15. do 25. let, ki nima dokončane osnovne ali srednje šole in je brezposeln. Brezposelne osebe podpišejo pogodbo z Zavodom RS za zaposlovanje in koristijo vse ugodnosti, ki jim skladno s pogodbo pripadajo. Dijaki, ki še hodijo v srednjo šolo in imajo težave pri posameznih predmetih ter potrebujejo učno pomoč, se prav tako lahko vključijo v program in obenem ohranijo svoj status dijaka.   PUM je zanimiv program, ki mladim omogoča, da aktivno preživijo

čas. Vključitev v program je dobra odločitev za mladostnika, ki želi biti aktiven, se naučiti veliko novega, razviti nove kompetence in znanja, ki mu bodo pomagala pri oblikovanju osebne in poklicne kari-

ere. Skozi projektno delo, učenje in interesne delavnice udeleženci pridobivajo znanja, ki jim omogočajo, da lažje konkurirajo na trgu dela. Kljub nekaterim spremembam pa program ostaja za udeležence brezplačen, saj ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Zanimivosti in podrobnosti o programu si lahko ogledate na naši spletni strani www.lu-ajdovscina.si. Najdete nas tudi na FB Ljudske univerze Ajdovščina. Za vprašanja nas lahko pokličete na telefon 05 366 47 50 ali nam pišete na e pošto info@ lu-ajdovscina.si. Mladi, izkoristite priložnost in se pametno odločite o svoji prihodnosti. Ne ostajajte doma, pohitite v PUM, čakamo vas. E. M.

in ožnjo v o n Var no novo sreč 2014! OB NAKUPU 4 ZIMSKIH PNEVMATIK K leto VAM PODARIMO HRAMBO LETNIH PNEVMATIK

Latnik 146, 23. december 2013

Novoletna prireditev v Podkraju V petek, 20. decembra 2013, smo učenci podkrajske šole povabili medse svoje stare starše. Z veseljem so se odzvali našemu vabilu in prišli na prireditev, ki smo jo pripravili v prazničnem vzdušju.

Z

apeli smo jim pesmice, zastavili uganke, zaigrali igrico in odplesali nekaj plesov. Učenci, ki igrajo instrumente, so zaigrali vsak svojo skladbo. Po nastopu smo

jih povabili v učilnice, kjer smo šivali novoletne smrečice. Bilo nam je prijetno in lepo. Druženje smo zaključili z željo, da se kmalu spet vidimo. Katja Turk Medvešček

ZBADEK

C

esta od Ceste do Stomaža je v bolj slabem stanju, še posebej ob dežju, saj nima urejenega odvodnjavanja, bankin, pojavljajo se stopnice na stiku z asfaltom, luže, ponekod deževnica prebije asfalt in se razliva po cestišču. To zna biti pozimi zelo nevarno, ko voda pomrzne. Pred časom so položili sicer nekaj flik asfalta, toda odločno premalo. Poleg tega bralci pogrešajo ekološki otok, javno razsvetljavo … Obljube so, vendar odgovornost prelagajo z enih ramen na druge (občina, komunala, KS), premakne pa se ne …

Prizadete vaščane naj potolažimo z dejstvom, da bodo že prihodnje leto lokalne volitve in v bitki za glasove bo zagotovo na vrsti tudi Stomaž.


Latnik 146, 23. december 2013

ŠOLSKA

5

Tradicionalni slovenski zajtrk tudi v vrtcu Otroci iz Vrtca Ajdovščina so 15. novembra 2013 zajtrkovali na tradicionalen način. Zajtrk je bil samo pika na i, kajti vzgojiteljice posameznih skupin so o Tradicionalnem slovenskem zajtrku in dnevu slovenske hrane, otroke podučile na različne načine.

D

ejavnosti so potekale po posameznih enotah in skupinah. Poleg raznovrstnih delavnic so otroci izdelovali plakate, se pogovarjali o zdravi prehrani, pomenu zajtrka, o pomenu raznolikosti hrane, itd. Nikakor niso pozabili niti na gibanje in počitek. V oddelku v Vipavi so v skupino povabili čebelarja, ki je otroke seznanil z življenjem čebel. Predstavil jim je čebelje izdelke. Ogledali so si manjši panj s satovjem in različne pripomočke. Preizkusili so tudi zaščitno obleko in pokrivalo čebelarja. Spoznavali so tudi, kje dobimo različna hranila, kako pridemo od žita do kruha in si sami spekli kruh.

z jablano, jedmi iz jabolk. Uživali so jabolka pripravljena na različne načine. Pečko jabolka so tudi zasadili v cvetlični lonec. Na dan tradicionalnega zajtrka so si sami pripravili in poskusili domače maslo iz smetane. Otroci so ga z mazanjem na kruh z medom z užitkom pojedli. Otroci enote Ribnik so se lotili dela nekoliko drugače. Po skupinah so si razdelili teme: med, maslo, kruh, jabolko. Zelene pike so se pogovarjale o pridelovanju medu, o čebelah in čebelarstvu. Skupaj so izdelali čebelnjak in čebelice na njem. Rdeče pike so izdelovale plakat na temo jabolka. Pogovarjali so se o

Pobirali so še zadnje dozorele ajde iz šolskega eko vrta, si jih natančno ogledali in si shranili semena za spomladansko setev. Obiskala jih je tudi dipl. medicinska sestra Damijana Marc v zvezi z zobno preventivo in jih s seznanila s pomenom zdrave prehrane ter jim priporočila uživanje jabolk pri vsakodnevnih obrokih. Seznanili so se

jablani, kdaj in kako dozorijo jabolka. Poudarek je bil na eko pridelavi sadja. Posvetili so se tudi eko kmetijstvu. Modre pike so obravnavale temo o nastajanju kruha. Omenjali so različne vrste moke iz katerih kruh lahko spečemo. Ogledali so si DVD z naslovom Kruhovo leto, nato pa so še ličkali koruzo. Za skupni plakat

so izdelali koruzno klasje. Rumene pike so se pogovarjale o prehrani. Prebrali so zgodbo Kruhek je šel po svetu. Iz zgodbe so izpeljali likovno delavnico. Skupni plakat pa so dopolnili tako, da so naslikali kravo in kozo. Na dan tradicionalnega zajtrka so v skupinah podrobno predstavili vsa živila. Dogajanje so zaključili s skupinskim rajanjem. Pripravili so pravi čebelji ples. Skupini Zebre so se že cel teden veselile petkovega zajtrka. Izdelali so plakat. S pomočjo staršev so iskali zanimivosti o čebelah in medu, spoznavali njihov način življenja, zaščitno obleko čebelarja ter izdelke, ki jih čebele proizvedejo. Pripravili so si »čebelji pogrinjke«, ki so jih uporabili pri zajtrku. Zaključili so tudi s »čebeljim rajanjem«.

Tudi najmlajši so naredili plakat na temo Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Izvajali so različne dejavnosti  kot recimo gibalno uprizarjanje izdelave kruha, pridobivanja mleka, masla, nabiranja cvetnega prahu in jabolk, gibalno uprizarjanje leta čebelic, barvali so pobarvanke in se pogovarjali o zdravi prehrani in domačih izdelkih. Zajtrk je tisto jutro potekal nekoliko drugače. Kruh je bil na mizah v košarah, pri mizah so mazali maslo in med ter zajtrk postregli na papirnatih prtičkih.   V vrtcu Ob Hublju so v skupini Čebelice zaključili s tematskim sklopom Jesensko sadje, tako da so aktivnosti potekale čez cel mesec. Otroci so spoznavali, kako hrana pride na njihov krožnik s poudarkom na živilih kot so med, maslo, kruh, jabolko.  Spoznavali so, da je doma pridelana prehrana zelo pomembna za njihovo zdravje. Niti na gibanje in počitek niso pozabili. Zahvalili so se vsem, ki so pomagali

pridelati in jim omogočili uživanje zelo okusne hrane. Zaključek je bil zelo intenziven – z žogo. Zadovoljstvo otrok je bilo nepopisno. Medvedki prav v tem času sodelujejo v projektu Bodi eko, ohrani čebelo in smreko, tako je bil ta dan samo še dodatna motivacija pri njihovem ustvarjanju. Otroci so spoznavali življenje čebel in njihove izdelke. Izdelovali so plakat, ki so ga obesili v avli vrtca. Poudarek je bil na dobrih navadah čebelic kot so delavnost, pogum, vztrajnost, pomoč prijateljem … Otroci 2. trakta so skupaj s starši poiskali slikovni material s področja čebelarstva in ga prinesli v vrtec. S pridobljenim materialom so izdelali plakat.

Sledil je tradicionalen slovenski zajtrk, po njem pa predstavitev na temo Od čebele do medu. Otroci so radi prisluhnili vzgojiteljici, z zanimanjem so opazovali čebelarjeve pripomočke. Med oblačenjem čebelarjevih oblačil so vzgojiteljice prepevale pesmi o čebelah. Pogovor so zaključili z degustacijo medu ter pripravo čaja z medom, s katerim so se pogostili v čajanki. Ob pogrnjenih mizah in prižganih svečkah so otroci ‘na plesišču’ tudi zaplesali na glasbo Karla Novaka, Igorja Potočnika in Damijane Golavšek Medenka. Po obisku čajanke je vsak otrok prejel zgibanko ČZS Čebelica, moja prijateljica. Iris Lisjak


6

OBČINA VIPAVA

Predsednik Borut Predsednik SD Pahor obiskal dr. Igor Lukšič v Vipavi Univerzo v Novi Gorici

V četrtek, 12. decembra 2013, je prišel v Vipavo na obisk k članom in simpatizerjem Socialnih demokratov predsednik stranke dr. Igor Lukšič. Po kratki predstavitvi kraja in ogledu obnovljenega dela dvorca Lanthieri, je predsednik zbrane nagovoril v gostišču Podskala.

V petek, 6. decembra 2013, je rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik gostil predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Skupaj s prorektorjem prof. dr. Gvidom Bratino in županom Občine Vipava mag. Ivanom Princesom so ga v dopoldanskem času sprejeli v dvorcu Lanthieri v Vipavi.

V

začetku obiska je rektor Univerze predsednika RS povabil na ogled prostorov univerze v dvorcu Lanthieri ter mu predstavil aktivnosti Centra za raziskave vina in Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo. Med sprehodom po dvorcu iz 17. stoletja je predsednik izrazil veliko občudovanje nad celotno obnovo objekta. V nadaljevanju obiska se je predsednik srečal tudi s študenti s Worcestrskega politehničnega inštituta iz ZDA, ki v Centru za biomedicinske znanosti in inženiring opravljajo sedemtedensko raziskovalno delo. Srečanje s študenti je potekalo v zelo sproščenem vzdušje, študentje pa so bili pred obiskom zelo vznemirjeni, saj v njihovi državi predsednika večina državljanov nikoli ne vidi v živo. Rektor Univerze v Novi Gorici je

ob koncu obiska dejal, da je za Univerzo v Novi Gorici vedno velika čast, da jo obišče predsednik države. Andreja Leban, Stiki z javnostmi

Č

lana občinskega sveta občine Vipava Jurij Furlan in Zorka Stegovec Vidmarsta prisotne seznanila z delom v svetu in nakazala probleme s katerimi se srečujeta v lokalni politiki. Predsednik stranke, dr. Igor Lukšič je govoril o zadnjih aktualnih temah pri delu vlade. Prisotni so ga seznanili s problemi s katerimi se pri svojem delu srečuje občina. V odgovorih na vprašanja je spregovoril o delu stranke. Spomnil je, da je predsedstvo stranke v novembru sprejelo več pravilnikov, med drugimi tudi o finančnem poslovanju stranke. Meni, da je stranka po programsko statutarnem kongresu, ki je bil letos, dobro pripravljena na volitve. Spomladi 2014 bodo najprej evropske volitve in nato jeseni še lokalne. Spregovoril je o pomenu utrditve socialnodem-

kratskih idej pri nas in v EU. Pogovor s predsednikom dr. Igorjem Lukšičem je tekel tudi o našem volilnem sistemu. Poudaril je, da je volilni sistem steber političnega sistema, ki mora biti volivcem dobro poznan. Menjavanje volilne-

ga sistema ni dobro za uspešno demokracijo. Naš problem ni volilni sistem, temveč strankarski sistem in volilna kultura. Dobre kandidate za volitve dobimo tako, da spodbudimo najboljše. Kandidati pa morajo biti pripravljeni delati za javno dobro. Predsednik se je na kratko dotaknil tudi programa dela vlade do konca mandata. Poudaril je, da potrebujemo nov industrijski program z novimi projekti.Vlada mora pripraviti načrt za iskanje tujih investitorjev, ki bodo želeli partnersko sodelovati s podjetji v Sloveniji. Za mlade je potrebno zagotoviti delovna mesta. Srečanje s predsednikom SD dr. Igorjem Lukšičem je bilo zaključeno z optimizmom. Socialni demokrati se moramo svojem okolju truditi za izboljšanje kvalitete življenja ljudi. zs


OBČINA VIPAVA

Valentin pri predsedniku

Srečanje gasilcev veteranov

Predsednik republike Borut Pahor je ob 60 letnici krvodajalstva RKS pripravil sprejem in izročil priznanja 24-im najbolj zaslužnim krvodajalcem, izjemnim posameznikom s posebnim čutom za stiske sočloveka.

P

riznanje je izročil tudi Valentinu Bratini iz Podrage, ki je svojo življenjsko tekočino daroval 110-krat. Krvi zaradi starostne omejitve sedaj ne more več darovati, kadar le more pa nagovarja mlade, naj tudi sami storijo ta korak in se pridružijo veliki družini krvodajalcev. Gospodu Bratini za njegova plemenita in človekoljubna dejanja v Rdečem križu Ajdovščina iskreno čestitamo! iž

Otroški zborček v Dolgi Poljani

P

ridni starši, pridni animatorki Klelija Božič in Lucija Praček ter seveda skupina otrok različnih starosti popestrijo marsikatero lokalno prireditev v Dolgi Poljani. Zborček se je začel oblikovati že pred leti, ko je v vasi začelo naraščati število otrok. V vas primoženi gospe sta takoj spoznali, da se da nadebudneže združiti tudi v kaj koristnega. Na novo obujeno športno kulturno društvo jima je ob pomoči KS to tudi omogočilo. Vztrajali sta, Klelija je sestavila zborček otrok, pa tudi mešani pesvki zbor, ki je deloval kakšna tri leta. Lucija je ubrala drugo pot in začela bolj z igro nekoliko starejših nadebudnežev. Pripravili sta že kar nekaj raznovrstnih programov, tako

za materinski dan, krajevni praznik, miklavževanje, kakšen krat pa še vmes. vse se je porajalo nekako sam po sebi umevno. Nekateri starši so 'pogruntali', da se njihovi nasledniki nagibajo tudi k drugim zvrstem glasbe in tako sta se lani pridružili dve instrumentalistki, Ana s harmoniko in Zoja s tamburico, letos pa še dve – na kitari Eva in na flavti Tinkara. Zborček se je v začetku šolskega leta takoj ujel z novimi instrumenti, ki sicer ne nastopajo prav pogosto v pevskem zboru in popestril veseli december v vasi. Krajši pogovor s Klelijo in Lucijo bomo objavili v naslednji številki. Emil Milan Fras

Srečno 2014!

7

Ostanki cerkvice sv. Valentina na sabotinu

V

e se, kaj v današnjem času zajema delo gasilcev. Nič več ni v prvi vrsti rdeči petelin. Vse kaj drugega se morajo poklicni in prostovoljni gasilci danes lotevati in se soočati z zahtevnimi situacijami. Zato so tudi opremljeni za vsako reševalno akcijo, z najmodernejšimi dosežki tehnike. Vozila in oprema, vse je z očmi nas gasilcev veteranov videti kot nekoč iz ameriških filmov. Očarani smo nad usposobljenostjo današnjih gasilcev, reševalcev. Pa naj imajo še toliko dela in obveznosti, ne pozabijo na nas veterane. Enkrat letno nam posvetijo dan, ki nam ga s svojo domiselnostjo naredijo nepozabnega. PGD Podnanos, Vipava in Vrhpolje pod okriljem Gasilske zveze Vipava. Ravno za en avtobus se nas zbere, veteranov in predsednikov društev. Vsako leto gremo v drugi kraj. Lani so nas osrečili z ogledom Vojaškega muzeja v Pivki. Mislili smo, da bo letos malce manj zanimiv izlet, pa nas je resnično presenečenje čakalo tako zelo blizu. Imenuje se Sabotin. Pripeljali smo se pred stavbo vrh Sabotina, kjer je bila nekoč karavla JLA. Tam je zdaj mali muzej prve svetovne vojne, prijazna gostiteljica, ki postreže s hrano, in njen soprog Bogdan Potokar. Sprejel nas je v uniformi avstroogrskega oficirja. Deloval je tako prepričljivo, da ni bilo težko prestaviti svoje domišljije v čase vojne, ki je Sabotin in vojake na njem spremenila v pekel. Gospod Potokar nam je nesrečno goro predstavil tudi z znanjem poznav-

alca živalstva in rastlinstva na Sabotinu. Ko nam je izčrpno govoril o trpljenju in umiranju vojakov v kavernah, se je tudi za nas čas ustavil. Še in še bi ga poslušali, saj se v zgodovino prve svetovne vojne v šoli nismo posebej poglabljali. Vsak od nas se je te zgodovine lotil iz knjig ali pa tudi ne - kakor kdo.

’Kopalnica’ na Sabotinu

15 km rovov v živo skalo je izdolbenih samo na Sabotinu. Tam so živeli mladi fantje in umirali zaradi strelov, granat, infekcij, lakote, podgan in španske gripe, ki je ravno takrat kosila po Evropi. Ogledali smo si nekaj kavern, ki so izklesane skozi grič. Na vzhodni strani ti pogled poboža Sveta gora, na drugi strani te pričaka panorama Italije in morja kot na pladnju. Z žalostjo v srcu smo se spraševali - zakaj, čemu toliko napuha v glavah monarhov, da so poslali umret na milijone fantov v tej nesmiselni vojni. Čakalo nas je kosilo v Solkanu ob elektrarni. V oštariji Žogica. Zanimivo ime – verjetno zato, ker je ob igrišču za tenis. Tako so nas

okusno in bogato nasitili, da smo odhajali od tam siti kot žogice in se mi ime ni več zdelo smešno. Sledil je ogled elektrarne. Hvala fantom za izčrpno predstavitev, red in natančnost sta vidna vsepovsod po elektrarni. Na igrišču gasilske enote Nova Gorica so nas že pričakovali poklicni kolegi - gasilci in nekaj članov prostovoljnega gasilskega društva. Vsi z roko v roki v klicu - NA POMOČ! Razkazali so nam vse tisto, kar sem v začetku napisala. Avtomobile, ki se v trenutku spremenijo v prostor prve pomoči, reševalna orodja pri prometnih nesrečah, zaščito pri stiku s strupi, onesnaženosti vode ... Daj Bog,da bi vsa ta mašinerija čim več počivala v garažah. Posebno spoštovanje človek čuti in te prevzame ob pogledu na te mlade, vsega navajene fante. Na koncu dne, ko je našo Vipavsko dolino že zajela tema, smo se utrujeni od vsega doživetega vračali domov. V Vrhpolju nas je čakala še poslovilna zakuska. Naj se v imenu vseh veteranov zahvalim organizatorjem in predsednikom ter predsedniku Gasilske zveze Vipava Verotu Počkarju in seveda hvala članom komisije za veterane pri Gasilski zvezi Vipava. Sonja Groznik


8

Miklavževanje na Slapu

OBČINA VIPAVA

V četrtek, 5. decembra, je bilo na Slapu prav čarobno vzdušje. Otroci, mladina, starši in stari starši, vsi so v veselem pričakovanju prihajali v vaško cerkev k sveti maši. Po obredu nas je namreč obiskal sveti Miklavž z angeli.

P

arkelni si seveda v cerkev niso drznili, zato so počakali kar pred vrati. Otroci so vznemirjeno pričakovali, da jih sveti mož pokliče k sebi in jih obdari z majhno pozornostjo. Sveti Miklavž s spremstvom je letos še prav posebej sijal, saj je bil predstavljen v povsem novi obleki. Krajevna skupnost je na placu postavila smreko. Tako smo si z Miklavžem ogledali še prižig lučk, otroci pa so na smreko obesili okraske, ki so jih izdelali doma. Le-

tos je bilo miklavževanje na Slapu drugačno. Zajelo je vse starejše od 70 let, otroke med 2. in 15. letom ter vse animatorje in prostovoljce. Zahvala za dogodek gre složnemu delu in finančni podpori krajevne skupnosti ter Škofijski Karitas Koper s svojimi programi za starejše in mlade. Po zadovoljstvu na obrazih, tako mladih kot starejših, se je videlo, da se je ves trud vložen v priprave obrestoval. K. L.

Miklavževanje pri svetem Miklavžu V nedeljo, 8. decembra 2013, je Turistično društvo Podnanos v sodelovanju s KS Podnanos, Kulturno turističnim športnim društvom Zdravljica z Lozic in KS Gradišče pri Vipavi organiziralo že tradicionalno Miklavževanje pod Goro.

O

rganiziran je bil tudi miklavžev pohod. Pohodniki so se peš odpravili iz zaselka Poreče do cerkve. Sveto mašo je vodil ‘šembiski’ župnik Dominik Brus ob spremljavi otroškega pevskega zbora iz Podnanosa. Po končani maši so otroci s pesmijo povabili svetega Miklavža medse. V spremstvu angelov in parkljev je prišel z veliko košaro daril. Dobri mož je otroke pohvalil, da

so bili skozi vse leto pridni, zato jih je obdaril. Pa tudi na šibo ni pozabil, če bi slučajno kdaj rabila. Pozabil ni niti na pohodnike, saj je obdaril tudi njih. Ob nasmejanih obrazih in iskricah v očeh naših najmlajših ter zadovoljstvo vseh ostalih, vemo, da je bil trud poplačan. Turistično društvo Podnanos, foto Franko Vitežnik

Božična delavnica v Podnanosu Zunaj se že svetlikajo lučke in širijo božične pesmi ter po domovih veselo prižigamo praznične svečke. Turistično društvo Podnanos je organiziralo otroško delavnico v petek, 20. decembra 2013, v kateri so lahko ustvarjali in izdelovali različne božične okraske za božično drevo, ki bo krasilo kulturni dom in njihove domove.

I

zdelovali so okraske iz različnih materialov. Iz riževega papirja so izdelovali preproste zvezdice, ki so jih okrasili s perlicami. Mlajši otroci so bili najbolj zainteresirani

nad izdelovanjem angelčkov. Z velikim navdušenjem so ustvarjali in mešali različne praznične barve ter tako lepšali svoje izdelke. Pri izdelovanju in lepljenju angelčkov smo

predšolskim otrokom pomagali ter jih usmerjali, starejši pa so samostojno oblikovali svoje angelčke. Otrokom smo pokazali, kako lahko ustvarjajo in se zabavajo tudi z odpadnim materialom s katerim so izdelali zanimive balončke. Svoj izdelek so okrasili tudi z bleščicami in sladkorjem. Pri okraševanju božičnega drevesa so najbolj uživali predšolski otroci. Z navdušenjem, igrivostjo in zadovoljstvom so postavljali okraske na božično drevo, ki ga je pripravila Krajevna skupnost Podnanos v predprostoru kulturnega doma. Božično drevo in otroške izdelke na njem bomo lahko občudovali skozi božično-novoletne dni. Vsi udeleženci otroške delavnice in Turistično društvo Podnanos vam želi, da bi se v vaša srca naselila mir in toplina ter da bi preživeli praznike v prijetni družbi. Cecilija Vitežnik, foto arhiv TD Podnanos


OBČINA VIPAVA

Projekt zaposlitev oseb s posebnimi potrebami

Vipavske košarkarice med najboljšimi v Sloveniji V pravkar končani sezoni za starejše (letnik 1999 - 2000) in mlajše pionirke (letnik 2001-2002) so vipavske košarkarice dosegle uvrstitvi med najboljših deset ekip v državi.

EU ugotavlja, da so nekatere ciljne skupine bolj diskriminirane na področju zaposlovanja ter izobraževanja. Mednje spadajo tudi osebe s posebnimi potrebami. V ta namen je v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (Cirius) z letošnjim šolskim letom stekel projekt dodatnega usposabljenja odraslih.

Stojijo: Peter Ferjančič (trener), Nicol Gec, Nika Mislej, Maja Ipavec, Špela Fajdiga, Eva Premrn, Meta Kočevar; klečijo: Terezija Krečič, Tjaša Kuzmin, Nina Drinič, Zala Ferjančič, Nika Kodelja in Loti Ličen

N

jegov namen je pridobivanje dodatnih znanj in spretnosti za zaposlitev oseb s posebnimi potrebami. Omogočil bo njihovo aktivno vključevanje v širše socialno oz. delovno okolje in polnopravno življenje ter uresničevanje njihovih interesnih področji. Trajal bo od začetka letošnjega šolskega leto vse do leta 2015. Vanj bo vključenih 23 učencev, potekal bo v obliki desetih delavnic.Projekt delno financira Evropska unija ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V okviru uradnega začetka je bila v Obrtnem domu v Ajdovščini 28. novembra 2013 organizirana uvodna konferenca. Zbrali so se predstavniki ministrstva, Območne

Prilagodi si delovno okolje! www.lozej.si/sedim Vsak korak šteje! Srečno, varno in uspešno 2014!

obrtno – podjetniške zbornice Ajdovščina, starši sodelujočih učencev, delavci Ciriusa, ki sodelujejo v projektu, in učenci. Predstavilo se je šest delavnic, ki so že začele z delom: Teoretične vsebine, Samozagovorništvo, Pomoč pri samooskrbi s sadjem in zelenjavo, Gospodinjska opravila, Sodelovanje v obrtnih storitvah ter Informacijska in komunikacijska tehnologija. Učenci so skupaj z mentorji na zanimiv in izviren način predstavili delo v posameznih delavnicah in povedali svoje vtise. Večer se je nadaljeval s pogostitvijo, ki so jo v celoti pripravili učenci skupaj z mentorji. Učenci so tudi pomagali pri strežbi. Alenka Premrl Lemut

9

S

tarejše pionirke so igrale v 1. SKL in osvojile končno 10. mesto. Iz tekme v tekmo so pokazale napredek v igri. V ekipi so samo štiri igralke letnika 1999, zato bo tudi v prihodnji sezoni ekipa starejših pionirk dosegla še veliko zmag in se uvrstila še višje kot letos. Po dolgem času pa bo v Vipavi spet ekipa kadetinj (16 let in mlajše). Glede na to, da bomo najmlajši v ligi, je cilj predvsem pridobivati izkušnje. Mlajše pionirke so igrale v 1. SKL in osvojile končno 8. mesto. Tudi v tej ekipi so samo štiri igralke letnika 2001, ki so se na treningih že pridružile starejšim soigralkam, s katerimi bodo v naslednji sezoni lovile uvrstitev v Super ligo med najboljših 8 ekip. Treninge mlajših pionirk pa so začele obiskovati najmlajše (letnik 2003 in najboljše letnika 2004). V naslednji sezoni bo Vipava prvič za-

stopana v eni kategoriji kar z dvema ekipama. Ko smo košarkarske treninge za dekleta iz Vipave

razširili še na OŠ Šturje, OŠ Dobravlje in vipavski podružnični šoli v Podnanosu in Vrhpolju, se je število igralk zelo povečalo. V klubu želimo vsem igralkam dati priložnost za igro in dokazovanje. Baza ženskega košarkarskega kluba Vipava je še vedno na OŠ Draga Bajca Vipava, kjer starejše kategorije vodita trenerja Peter Ferjančič in Andreja Likar Ivanov, mlajše pa Romina Godnič in Ivan Ivanov. V Podnanosu poteka vadba pod vodstvom Andreje Likar Ivanov, v Vrhpolju pa pod vodstvom Roberta Krašne. Na OŠ Šturje vodi treninge trenerka Romina Godnič, le-ti pa so ob četrtkih od 14:00 do 15:00 ure za deklice od 1. do 3. razreda in ob petkih od 15:00 do 16:00 ure za deklice od 4. do 6. razreda. Na OŠ Dobravlje so treningi pod vodstvom Romine Godnič ob sredah od 15:30 do 16:30 ure za deklice od 4. do 6. razreda. K vadbi vabimo vsa dekleta, ki jim je všeč košarka. Ivan Ivanov

Stojijo: Peter Ferjančič (trener), Teja Ceket, Živa Ceket, Kaja Kopačin, Eva Lavrenčič, Nastja Fajdiga, Teja Humar, Zoya Podgornik; klečijo: Karin Batagelj, Leila Nagode, Loti Ličen, Ema Kodelja, Maja Kočevar in Kaja Tominec Hrib


MNENJA

10

Latnik 146, 23. december 2013

Manja Skočir

Dragica Čuk Novak

(9) Protagora

Equo ne credite,Teucri! Quidquid it est, timeo Danaos et dona ferentes!

Ti samo misliš, da veš (9) Protagora

S

tarogrški kozmologi niso le čudoviti interpreti kozmosa, ampak predvsem nad svetom omamljeni, navdušeni, očarani, vanj zaljubljeni možje, ki so molče, pretreseni in ganjeni, strmeli v večerno nebo in prisluškovali petju zvezd. Skupaj z oljko, kamenjem in ptico so se brez (danes) nam lastne človeške vzvišenosti, čutili majhen del vesoljne narave. Povsem pristna ljubezen do modrosti jih je gnala, da so želeli, da so morali razumeti, zakaj stvari sploh so, zakaj so takšne, kakršne so, od kod prihajajo, zakaj se spreminjajo in kaj pomenijo. Bili so prvi v množici tistih, ki se še vedno sprašujemo o izvoru človeškega spoznanja, njegovi (ne)verodostojnosti in omejitvah. Vsa ta vprašanja o realnosti in bivajočem (ontološka) ter o človeškem zaznavanju, izkustvu in vednosti (epistemološka) so morala nujno biti postavljena in temeljito premišljena, preden so svoje mesto odstopila nekim drugim, nič manj pomembnim. Korak od preučevanja narave k preučevanju človeka – korak od ontoloških in epistemoloških vprašanj k antropološkim in etičnim, je bil pogojen tako z nasprotujočimi si interpretacijami kozmologov kot tudi s spremenjeno vlogo ljudstva (demosa) znotraj grške polis. Razmišljanja nad množico in njenimi zadevami vzvišenih kozmologov kljub svoji nepogrešljivosti niso bistveno vplivala na grško kulturno, politično in duhovno življenje, saj so bila spoznanja o človeku najpogosteje le sopotnik (za kozmologe ključnih) spoznanj o naravi, njenem delovanju in spreminjanju. Sredi 5. stoletja pr. Kr. je filozofija iz samotarskih in od množice izoliranih zatišji stopila na trg javnega življenja, kjer si je politični in socialni ugled pridobil šele tisti, ki je poleg plemenite krvi, atletske postave in značajske kreposti posedoval tudi široko izobrazbo in predvsem spretnost v govorništvu. Skupina poklicnih učiteljev retorike, življenjskih modrosti in državniških sposobnosti, je izkoristila takšno duhovno ozračje, v središče svojega razmišljanja postavila človeka kot posameznika in si začela prizadevati za (pre)vzgojo in izobrazbo mladine, a za svoje usluge terjala plačilo. Te modrovalce in učenjake danes poznamo pod imenom sofisti in znotraj filozofije predstavljajo njen negativen, celo sramotni del. A pod taistim izrazom, ki izvor-

no označuje poznavalca, strokovnjaka in mojstra neke stvari, so se nekoč prej nahajali tudi arhetipski, pravi in veliki filozofi, ki jim danes ne rečemo več sofisti, saj bi tako oskrunili in omadeževali njihovo ime. Kaj je torej tisto, zaradi česar je sofistika, ki se je razbohotila v času razcveta Aten in s katero so kasneje strogo polemizirali Sokrat, Platon in Aristotel opolzka, nespodobna in predvsem filozofije nevredna? Premišljanja sofistov o človeku in človeški nravstvenosti niso prišla do pravih utemeljitev, saj so se iztekla v (slab) relativizem in subjektivizem, ki ga je najpomembnejši sofist Protagora strnil v izreku, da je merilo vseh stvari človek s svojimi spremenljivimi občutji, zaznavami in predstavami. Občeveljavnih, univerzalnih resnic sledeč Protogari sploh ni, saj nobeno spoznanje ni 'pravilno' ali 'napačno' in nobena stvar ni 'dobra' ali 'slaba' sama po sebi, ampak takšna postaja šele v stiku z zaznavajočim – ta zaznavajoči pa je vedno nekdo drug, v vedno drugačnem stanju. Stvari tako sploh niso stvari, ampak zgolj procesi spreminjanja in nastajanja, »saj nikoli nič ne biva, temveč vedno postaja«, po nečem drugem, ki je skupaj z vsem ostalim prav tako podvržen nenehnemu (s)preminjanju. Ne le, da Protagora ni utemeljil, zakaj bi mera vsega moral biti ravno človek (tako se Sokrat v enemu izmed Platonovih dialogov sprašuje, zakaj ni Protagora rekel, da »je mera vseh stvari svinja ali pasjeglavec ali kakšno drugo, še bolj čudno bitje«), niti opazil ni, da je s svojimi relativizmom in subjektivizmom zrelativiziral in subjektiviziral tudi človeka (sebe) samega. Kako je mogoče, da imajo navzlic relativizmu besede, ki jih izrekamo, še vedno svoj pomen? Če veter ni ne topel in ne mrzel sam po sebi, ampak tak postaja šele v stiku s tistim, ki ga zaznava, kako to, da še vedno razumemo, kaj pomeni toplo in kaj pomeni mrzlo? Če nič ne obstaja, ampak vse samo postaja – kaj (če kaj) je potem sploh resnično? Če je mera vsega človek, kdo je mera človeka? Veliko bolj filozofsko kot pogumno razglašati, da resnice ni, bi bilo svariti pred takšno resnico, saj je ta nevarna, ker vodi v vrtinec spremenljivih, nenehno postajajočih mnenj, zaznav in verjetij, v katerih je zaman iskati tisto, za kar si filozofija krčevito prizadeva – Resnico in Vedenje. In prav to bodo napadli trije veliki filozofi, ki sledijo sofistom, in v nenehno spreminjajočem svetu videza pokazali na tisto, kar spreminjanju, relativizaciji in subjektivizmu ni podvrženo ter obenem razložili, v kakšne težave vodijo Protagorova spoznanja. Pa vendar zavračanje vsakršnega objektivnega in občeveljavnega spoznanja ni edina temna stran sofistov. Zdi se, da so sofistom poznejši filozofi še veliko bolj očitali njihove nastopaške in vsevedne retorične nastope, s katerimi so ujeli bogate in ugledne mladeniče ter jim prodajali svoje nauke in govore, ki pa niso temeljili na nekem dokončnem vedenju, temveč na všečnem, ušesom prijetnem in navidezno modrem govoričenju.

Publius Vergilius Moro 15. 10 .70 - 21. 9. 19 pr.n.št,. Eneida 'Ne verjemite konju, Trojanci! Karkoli že je, bojte se Danajcev, četudi prinašajo darove.'

a so darila lahko marsikaj drugega, kot naj bi bila in se v njih za obdarovanca velikokrat skriva tudi zelo neprijetna izkušnja, nam govorijo že stare legende, ki jih dobro poznate vsi, ki ste kdaj prebirali ljudske pravljice. Ali pa katerega od epov Homerja in Virgila. Najslavnejše tako darilo je ogromen lesen konj, za katerega so Ilinojci podrli celo nekaj zidu, ki je varoval Trojo, da so ga lahko pripeljali v nezavzeto mesto. Verjetno nisem edina, ki seznamu običajnih obveznosti v decembru doda še nakup daril in pošiljanje voščilnic. Nobenega strahu ni, da bi na darila pozabila, saj me že od sredine novembra v vseh medijih opozarjajo nanje. Priznam, da sem kar malo zmedena, Miklavžu mojega otroštva, ki je v peharju puščal rožice, venec suhih fig in obvezna tri jabolka, se je zadnji šolski dan v koledarskem letu v šolski telovadnici, kdaj tudi v dvorani Zadružnega doma, pridružil Dedek mraz. V papirnatih vrečkah nam je delil zvezke, svinč-

nike in nekaj bonbonov. Božička v rdeče beli opravi v časih mojega otroštva nismo poznali. V službi se je ostalih obveznostim v decembru pridružilo podpisovanje neštetih voščilnic in pomoč pri pripravi darilnih vrečk, v katerih so bili koledarji z logotipi podjetja, vrečke kave, steklenice boljšega vina ali lastni izdelek manjše vrednosti. Vrečke z enako vsebino smo delili zaposlenim in poslovnim partnerjem, ki so nas obiskali, ali pa smo mi stopili do njih. Namen obdarovanja je bil izkazati majhno pozornost in nič več. Z darili, darovalci in obdarovanci je vedno križ, zelo redko izbira osreči oba, tistega, ki daje in tistega, ki prejema. Veliko sem jih že podarila, nekatere kupila, druga naredila sama, tudi dobila sem jih že veliko, kdaj tudi kakšno odklonila, predvsem tista, pri katerih se je skrivala zahteva po vračilu v obliki, ki ni bila po mojih merilih. Še vedno pa me zaboli ob spominu na obdarovance, ki niso mogli skriti preračunavanja vrednosti in primerjave z dražjimi darili drugih darovalcev. Še bolj boleča in še več praznine so v meni pustila darila, ki so bila slab nadomestek za iskrenost, spoštovanje in ljubezen. Bolj ko je hotel darovalec utišati vest in skriti praznino v odnosu, dragocenejše je bilo. Vsakokrat, ko dajem in prejemam, mi nehote seže spomin v moje otroštvo. Na tisto sončno nedeljsko popoldne, ko me je Medvedcov Jože peljal na podstrešje moje rojstne hiše in ukazal naj nastavim roke.

Čisto počasi in previdno je z roko segel za tram, izza njega potegnil škrnicelj in mi v iztegnjene dlani nasul češenj. Nekaj čarobnega je bilo v sočnih rdečih plodovih, na katere se spomnim vsako pomlad, ko na vejah zagledam prve češnje. Bile so darilo, ki je v moj otroški svet, poln nerazumnih omejitev in prepovedi, prineslo nekaj veselja in topline. Obvezna draga darila, kilometri lučk, ki krasijo stavbe, gola drevesa in jelke po trgih, nekaj minutni ognjemeti, ozvočenje do zgornjih mej hrupa, pokanje petard, vse to so v mesecu decembru lovke zelo pohlepnega ubijalca vsega tistega toplega in človeškega, ki je še v nas, so naš Trojanski konj, ki za nekaj dni preglasi tihe in osamljene klice zapuščenosti in prezrtosti. Do zaključka, da mu pa vseeno ne uspeva, sem prišla pred nekaj dnevi, ko sem praznila poštni nabiralnik in našla darilo. Risbo, ki je bila del nekega obvestila, je še negotova otroška roka pobarvala - ptico, metulje in cvetoče vejice ter jo razdelila po hišah. Da nekateri znajo in hočejo stvari narediti tudi drugače, dokazuje ta risba, le da se jih od decembrskega hrupa in bleščave ne sliši in ne vidi. Vesel, iskren nasmeh, prijazen pozdrav, roka, ki pomaga dvigniti pretežko breme in nudi oporo, sosed, ki bo popazi na nas in mi na njega, in še in še, tisoč drobnih stvari, te ne pokajo, niso hrupne, ne razsvetlijo nočnega neba, zato pa v naše bivanje prinašajo vse tisto, za kar je vredno živeti.

Mladeniče so začarali zgolj s premišljeno izbranimi in kleno izrečenimi besedami, ki »so ustvarile videz, da je to, kar se govori, resnično, in da je govorec dejansko med vsemi v vseh stvareh najmodrejši.« Nezmotljivi in vsevedni sofisti so na vsako vprašanje imeli odgovor, za vsako zagato rešitev, za vsak problem razlago in za vsako nejasnost pojasnilo. Kot taki so seveda radikalno nasprotje pravega filozofa, ki prizna, da marsičesa ne ve in ne razume, ki ima veliko več vprašanj kot odgovorov, saj nima modrosti, ampak le ljubezen do nje. A vendar je bolje, kot z obtoževanjem in zgražanjem kazati na sofiste in starogrške mladeniče, ki so jim nasedli, premisliti, ali nemara tudi mi sami, zaslepljeni in očarani nad lepim zvenom besed, spregledamo njihov pravi pomen? Se nemara tudi mi (tu pa tam) pustimo prepričati 'resnicam', ki odrešeniško, svetlo in optimistično zvene, čeprav slutimo njihovo površinskost in puhlost? Smo dovolj pozorni in neizprosni pri razkrinkanju novodobnih sofistov, ki se na vseh mogočih krajih pojavljajo v vseh mo-

gočih oblikah – in nam v zameno za plačilo prodajajo skrivnosti srečnega in uspešnega življenja, nesluten duševni mir, zagotovljeno zadovoljstvo, boljši in lepši jutri, zdravje duha in telesa, bajne zaslužke in kaj vem kaj še drugega? Še več: kaj če nismo samo žrtve, ampak tudi sami krivci – in tako tudi mi v lepo zavite, odišavljene in olepšane stavke skrivamo sivo nevednost in jo delamo resnično? Svet, v katerem živimo, je prepoln sofistike – ta pa se med drugim kaže skozi medijske reklame in vedno bolj aktualne knjižne uspešnice, ki - v svoji pompoznosti in veličastju - razočaranim, smisla iščočim nesrečnikom včasih prav z žaljivo nesmiselno, a lepo zvenečo retoriko, obljubljajo lepše življenje. Sofistov ne manjka tudi med tistimi, ki bi radi našo podporo in naš glas, pri tem pa se poslužujejo predvsem lepo glasečih se obljub in preroških besed, ki pogosto le prekrivajo manipulacijo, skrito za njimi. Tu nam svojo roko spet ponuja filozofija, pri tem pa ne obljublja ničesar lepega, odrešeniškega in prijetnega, ampak le pobeg stranh od

belih laži, praznih stavkov in nesmiselnih besed – v temne, tuje in neslutene dežele, kjer odgovorov, pojasnil, razlag in rešitev pogosto ni. A filozof rad prizna, da ne ve, ker je nevednost vedno boljša od lažne vednosti.

D


Latnik 146, 23. december 2013

11


MNENJA

12

Latnik 146, 23. december 2013

Dušan Krečič

Aleksander Lemut

Iz prve roke! Voščilo

Moralna pravica, da pišeš??

K

aj vam voščiti potem, ko je že mimo prvi od vsakoletne in od vseh nestrpno pričakovane pravljične trojke (Miklavž, Božiček, Dedek Mraz) in po tem, ko se je aktualna domača trojka (Bratušek, Čufer, Jazbec) na hrbtih nas in naših otrok otresla evropske trojke (IMF, ECB, EK) v korist domačih lopovov in izdajalcev večine, ki preskrbljeni z vsem in prepričani v svoj prav lagodno in brezskrbno živijo med nami? Kaj vam voščiti, potem ko ste si v horoskopih vedno novih jasnovidcev že lahko prebrali, kaj nam 'svobodnim' državljanom v 'suvereni' državi 'neodvisnega' naroda v letu 2014 obljubljajo zvezde? Kaj voščiti vam, ki so vam sredi predanega in odgovornega dela zase, za družino in družbo izropali in po tem 'ugasnili' podjetja, ki smo jih soustvarjali desetletja? Kaj voščiti stotinam in tisočem z znanjem oboroženih mladih na pragu življenja, danes zanje 'na pragu zaprtih vrat'? Kaj voščiti oropanim vere v boljši jutri in zaupanja v poštenje vseh, ki smo jim desetletja zaupali? ZDRAVJA! Veliko, zelo veliko zdravja prav vsem! Da boste vsakodnevne skrbi, napore, težave in ne nazadnje (četudi le redke) trenutke radosti lažje prenašali! Ker izguba zdravja slehernega oropa moči in oteži ali celo onemogoči uresničitev zastavljenih ciljev, vaših sanj in prizadene vse, ki vas imajo radi, ki z vami delijo cilje in sanje. Ker izguba zdravja lahko

vodi v nepopravljivo bolečino in izgubo za najbližje in družbo. VERE VASE in SPOŠTOVANJA! Veliko, zelo veliko vere (seveda lahko tudi v katerega koli boga ali zvezde) toda predvsem zelo, zelo veliko VERE VASE, v svojo moč in sposobnosti ter samospoštovanja in spoštovanja do slehernega, ki si to zasluži! Veliko vere v svoje, samo vaše sanje, kaj s svojim življenjem početi ali čemu ga je vredno posvetiti. V veri v svoj prav, pravilnost svoje poti, gradite in negujte svoj pokončni jaz z iskrenim spoštovanjem in poštenjem do sebe in drugih. Le s tako trdno vero in strpnostjo ter spoštovanjem drugih boste ohranili tudi mojo naslednjo željo, poslednjega slehernega med nami. UPANJA! Ne zapirajte se za stene neznosnih skrbi in morečih misli, za zidove hiš in stanovanj. Odprite se stroki, najbližjim in družbi. Na zapadite vseenosti in malodušju, ne sklanjajte glav in ne skrivajte pogleda. Ne pristajajte na kolektivno krivdo in soodgovornost za škodo in krivico, povzročeno vam, vašim najbližjim in večini nas vseh. Stopite na plan, v naravo ali na ulico, pokonci in s čvrstim korakom zadihajte s polnimi pljuči, pokažite s prstom, spregovorite, kričite, ponavljate sto in večkrat, strpno z dialogom enakopravnih uresničujte svoje in skupne želje. Za nobeno ceno se ne dovolite oropati vašega že načetega človeškega dostojanstva, in ne nazadnje upanja. Za nobeno ceno! SREČE! Tudi veliko sreče vsem, čeprav sam na srečo ne stavim. Ker je ob temeljitem razmisleku lahko 'velika sreča' za posameznika le seštevek 'majhnih ne-sreč' za številne, ali, ker je nisem (bil) veliko deležen!? ZADOVOLJSTVA! Veliko zadovoljstva. Kar zagotovo bo, če boste najprej sami storili vse in še več za svoje ZDRAVJE, ohranitev VERE VASE, ne izgubili UPANJA ter bili deležni vsaj kančka SREČE.

Borutu Ražmu v slovo

A

lbatros ni samo širokokrila ptica, ki se vzpenja v nebo. Je tudi skladba, ki ji je poet ukradel krila, ter jih pripel na strune kitare. Božanska melodija je, ki se v krožnem letu vzpenja v nebo, do tja, kjer besede ne sežejo. Kot tolikokrat je tudi tokrat izzvenel njen mehek zadnji akord. Odložil si kitaro ter mi na svoj način dejal: »Glej, ne morem več!« Človek, ki je dober, je že na cilju. Kjerkoli se ustavi, je že doma. Okoli sebe daje, kar ima, jemlje le, če že ne gre drugače. Takšen si se mi zdel, kmalu ko sem te spoznal. Mehkobo slovenskega Primorja si primešal med ostro vrhpoljsko burjo, ko si se priselil v te kraje. Prepišne kraje, kjer so domačini tisočkrat poteptano zemljo tisočkrat nazaj preorali za rast in življenje. Nekaj je morda še v genih tega kraja ali ljudi, da so

v svoji enotnosti in zagnanosti obnovili dogodke Teodozijeve bitke izpred davnih časov na tem prostoru. Seveda si sodeloval. Napisal si glasbo 'Teodozijeve sanje'. Nežne melodije duše sredi podivjane bitke. Z njo si pravzaprav razorožil vse nesmisle tega sveta. Sanjati sanje drugih ... Pišem tudi v imenu ostalih prijateljev, ki nas je s teboj družila glasba. Naša žalost se ne more primerjati s prizadetostjo tvojih najbližjih, lahko pa jim stojimo ob strani. Brez odvečnih besed. Besede naj bodo le tvoje melodije. V njih življenje ni lastnina, temveč darilo, oboje pa isto v enem nam zastonj v uporabo. Za vse kar si nam dal - hvala in zbogom! Marijan Božič in prijatelji

D

nevnik se končuje. Sedim na kavču, na kolenih imam računalnik in pišem. Tedaj pa se iz drugega kavča oglasi žena: »Pa saj menda ne pišeš spet za Latnik?« Moram priznati, da ni posebno navdušena nad mojimi 'umotvori' v našem brezplačniku. Očitno pa je nad mojim pisanjem še bistveno manj navdušen 'svobodni novinar' Robi Kovšca z Erzelja. Malo poguglam. Ne najdem nič. Pogledam facebook. Tudi nič? Nepopisan list? Skoraj ne morem verjeti. Privoščite si malo počitka, spoštovani kolumnisti, zahteva od nas ta svobodni novinar. Svoboda, svobodni, novinar, svobodni novinar??? Le kako gre to skupaj z njegovim priporočilom, da 'utihnemo'? Bistvo demokracije, bistvo novinarstva je menda prav pravica, da pišeš, da poveš kaj misliš. Kakorkoli že, z veseljem upoštevam priporočilo, da 'utihnem' in si vzamem 'počitek'. Odprem naslednjo številko našega Latnika, listam stran za stranjo in iščem nove kolumniste. Iščem tudi nov prispevek našega 'svobodnega' novinarja. Ne najdem ne njega, ne drugih. Prvi odstavek je napisan. To je vedno najtežje. Tedaj me pa prešine dvom. Črviček razjeda moje misli. Besede ne stečejo. Vsak, ki je kdaj kaj napisal, ve da si tedaj 'izgubljen'. Ve, da na papir ne bo prišlo nič pametnega. Mirno zaprem računalnik in se pridružim ženi, ki uživa ob

gledanju 'travel chanela'. Ugotoviva, da je Jamajka res čudovita! Dnevi tečejo. Po Ajdovščini in Vipavi srečujem znance: »Lemut, kaj so te utišali? Ne boš več pisal v Latnik? Sem vas pogrešala v časopisu!« In še kakšno vprašanje bi se našlo. Zvečer spet odprem računalnik. Moralna pravica, da pišeš? Reciklatorske pisarije izpod peres lokalnih politikov, politikantov vseh vrst, navijačev in kavarniških filozofov vseh vrst? Poskušam se uvrstiti v enega od predalčkov našega svobodnega novinarja. Lokalni politik? Tudi lahko! Pa ne levi, pa ne desni! Že več kot dvajset let le član Zveze za Primorsko – ZZP, zadnjih deset let tudi njen glavni tajnik. In na to sem res ponosen. Ponujali so mi prestop v LDS, pa nato v Zares. Tudi kakšna funkcija bi padla. Ampak ne! Ne potrebujem. Prej ali slej bodo ljudje namreč spoznali, da je vir vsega zla pravzaprav naš slovenski brutalni centralizem. Ni mu para v celotni Evropi! Vedno nove in nove 'bančne luknjice' so le ena od posledic tega zla. Tega mlinskega kamna na vratu slovenskega naroda. Borim se za spremembo temeljev državnega ustroja, za novo 'fundo', na kateri bomo morali zgraditi novo državo. Pravično, pošteno, socialno in uspešno! Piši, kar delaš! Delaj, kar govoriš! Res ne vem, kaj ste, Robi Kovšca, ustvarili v življenju, kaj imate pokazati, kaj bo ostalo za vami? Moje vodilo je in bo tisti znani izrek – 'Ne čakaj, kaj lahko naredi država zate, ampak kaj lahko narediš ti za državo.' Za skupnost, za naš lepši jutri. Sem preprost človek, iz preproste delovne družine. Pa kljub temu nam uspeva nemogoče. Gradimo podjetje iz nič. Nič nismo olastninili! Nimamo stricev iz ozadja! Fama Vipava – primorsko trgovsko podjetje. Od Trente do Pobegov pri Kopru! Več kot sto ljudi je v ponedeljek dobilo 'plačo'. Zaposleni so na podeželju, kjer so delovna mesta

najdragocenejša. Kavarniški filozof? Kdo, jaz ali vi? Politikant? Le kaj je to? Domoljub? Zanesljivo! Ne z besedami, z dejanji! Le kje ste bili, ko smo nastavili hrbet, ko smo 'nastrgali' zadnje evre in rešili Hranilnico Vipava pred likvidacijo? Prejšnji teden sva bila s predsednikom uprave Dušanom Grlico na terenu. Kmalu bomo odpirali in se širili. In se preimenovali v Primorsko hranilnico Vipava. Kdo pravi, da se nič ne da? Iščimo izhod, iščimo rešitve! Kolikor ljudi, toliko resnic. Taka je moja! V zadnji številki Latnika so nas številni primorski župani prepričevali, da ne izstopimo iz R CERO (gre za regijski center za ravnanje z odpadki v Stari gori ). Tudi svetniki Zveze za Primorsko – ZZP so projekt podprli, saj gre tudi za projekt, ki bo združeval Primorsko. Sam pa sem se na skupni seji odborov vzdržal. Čutim pa potrebo, da se prisotnim opravičim za neprimerne besede: »Le zakaj se morajo ob vsaki večji javni investiciji 'posvečeni prašiči' do sitega nažreti ob polnem koritu?« Žal pa včasih, kljub svojim letim, ne morem zadržati besa in jeze. Investicija bo težka kar 40 milijonov. Prisotnim sem pojasnil, da bi jaz za ta denar odprl 800 (osem sto) podeželskih marketov in obenem zaposlil še najmanj 1.200 trgovcev. Market bi tako dobila vsaka vas od Loga pod Mangrtom do Debelega rtiča. In druga utemeljitev! Celoten Fructal je bil prodan za 33 milijonov, Mlinotest z več kot 100.000 m2 pokritih površin in vsemi linijami pa je mogoče kupiti še za nižjo ceno. In mi bomo za ta denar naredili eno veliko 'luknjo'. Da ne bo pomote! Podpiram vsak projekt, ki nas Primorce združuje in povezuje. Tudi tega! Spraviti pa ga je potrebno v realne okvire. Že tako se bo strošek za odvoz 'smeti' potrojil. P.s.: Pa brez zamere g. Robi Kovšca! Lepo povabljen na kavo v center Fama Vipava.


13

Latnik 146, 23. december 2013

OB NAKUPU NAD 40 €

NA

I PEN

5L

0,7

€ 1 0

O

THE

US

SI DO

0,

Vesel Božič in srečno Novo leto!

OB NAKUPU NAD 20 € g

200

€ 1 ,0 EK

VA KA

Č SON

0

ČETRTEK, 26. DECEMBER VSI MARKETI FAMA ODPRTI OD 7.30 DO 13.00

CENTER FAMA VIPAVA VABI

V NEDELJO,

22. in 29. DECEMBRA

: K I N R NU A Š 00 J L A . D 7 O P 30 DO 1 . OD 7

10% POPUST

TAKOJŠNI POPUST SE OBRAČUNA NA BLAGAJNI ZA VSAK NAKUP NAD 30€ IN VELJA ZA VSE PROIZVODE, TUDI ZA PROIZVODE V AKCIJAH! POPUST NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC.

tel.: 36 85 210 MESNICA FAMA

INFO: 040 166 932, 041 951 039 www.facebook.com/picerija na placu

Nudimo vam še: malice, pice, kalamere, testenine,

Najboljše za praznike!


DRUŠTVA

14

Latnik 146, 23. december 2013

Nova domača komedija

Dobra stara šola - razprodana

Okrepčevalnica pri Nives

Projekt, ki ga je Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini premierno predstavilo v domačem kraju, je navdušil!

P

redstava je privabila številne obiskovalce. Dvorana je bila v celoti razprodana, tako da so bili organizatorji primorani 15 min pred začetkom predstave zapreti vrata za obiskovalce. Gledalce je navdušila predvsem komedija Dobra stara šola, ki jo je napisal in režiral domačin Dušan Česen, dober odziv pa je doživela tudi knjižica, ki jo je Društvo izdalo v sodelovanju z dr. etnologije in prof. zgodovine Jasno Fakin Bajec Dobra stara šola - utrinki iz šolskega življenja na Planini pri Ajdovščini skozi čas. Veliko zanimanja je vzbudila interaktivna živa razstava, ki ostaja na ogled v Domu krajanov na Planini

Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja in samo dobrih stvari. Za vas se bomo potrudili, ostali prijazna in kakovostna gostilna.

Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina (C3)

še do 22. decembra. Ogledate si jo lahko vsak torek in četrtek med 17.

in 18. uro. Za večje skupine je ob predhodni najavi možen ogled tudi druge dni. Z veseljem pa sporočamo tudi, da se je naša akcija pomoči otrokom iz finančno ogroženih družin v Vipavski dekaniji uspešno začela. Za nakup šolskih potrebščin smo prek Karitasa namenili 1 € od vsake prodane vstopnice, denar pa zbiramo tudi s prostovoljnimi prispevki. Tudi prva ponovitev predstave v nedeljo, 8. decembra, v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini, je bila razprodana - ogledalo si jo je več kot 300 ljudi, mnogi pa so ostali pred vrati. Mateja Rosa, foto Blaž Rosa

odpravi odpr dpravi dpr avi napak napako nap o vsak v vsako! sako! sak o!

ne č i ž o b e l e s e V aznike in o pr novo let srečno2014! Za vaš računalnik vse na enem mestu.

05 368 11 10

Zbirajte račune!

Povrnemo do

10.000 uEpUoRv! vaših nak

Vabljeni po nakupih v vašo Qlandio! Do 31. decembra 2013 vas pričakujejo zabavna dogajanja, znižane iQ cene in velika NAGRADNA IGRA.

Informacije in pravila na

www.qlandia.si


Latnik 146, 23. december 2013

Srečno pot, Heli!

DRUŠTVA

15

V petek, 13. decembra 2013, smo se s kosilom in z večernim žurom dokončno poslovili od naše finske EVS prostovoljke Heli Kristiine Hongisto. Veseli in ponosni smo, da smo jo lahko spoznali, jo pri nas eno leto gostili in se z njo tudi spoprijateljili.

Heli je bila med otroci zelo priljubljena

H

eli je v MDPM Ajdovščina in ajdovski okoliš prinesla svežino, smeh, nove ideje, ustvarjalnost v pravem pomenu besede in še in še ... S svojo spontanostjo, igrivostjo, pozitivnostjo, neizmerno prilagodljivostjo, včasih tudi potrpljenjem, je navdušila in očarala vsakogar, ki je prišel v stik z njo. Bila je ‘magnet’ za otroke. Ko se je pojavila na šolskih vratih, se je zaslišal navdušeni otroški krik, saj malčki nikoli niso mogli skriti veselja nad tem, da jih je obiskala prikupna in eksotična finska gospodična ... Tudi v mesecu decembru je bila Heli zelo dejavna. Obiskala je več osnovnih šol, pa tudi Škofijsko gimnazijo Vipava, kjer je z otroki in s srednješolci igrala

hokej, skupaj z anglistko in našo prostovoljko Urško Jerkič je otroke v Vipavskem Križu, na Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina in v Hiši Mladih poučevala angleščino, sodelovala pa je tudi na raznih

prednovoletnih delavnicah, recimo na miklavževanju s Hišo Mladih, ustvarjalnicah v CIRIUS-u in božično-novoletnih delavnicah na podružničnih osnovnih šolah v Šmarjah in Lokavcu, kjer je skupaj z otroki izdelovala praznične voščilnice. Naši Heli želimo vse najboljše na njeni nadaljnji življenjski poti. Verjamemo, da bo še naprej tako iznajdljiva, radoživa, odgovorna, trdna, a hkrati nežna, oseba, ki ve, kaj hoče in kaj je prav! Oseba napolnjena s pravo vsebino!! Srečno, Heli Hongisto, upamo, da se še kdaj snidemo, in dobrodošel, Aleksandar Blaževski, ki bo v mesecu januarju iz Makedonije prispel na naše društvo in s svojimi talenti popestril naše delovanje! Sara Šorc, MDPM Ajdovščina

  

Vesel Božič in srečno Novo leto 2014

Hvala vam, dragi prijatelji, in srečno 2014! In ... prišli smo do konca tega leta ... Bilo je uspešno, »okroglo«, veselo, igrivo, tudi žalostno, polno težkih zgodb družin, otrok in posameznikov, a kljub temu dobro izpeljano in zaključeno. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem našim sodelavcem, podpornikom, prostovoljcem, donatorjem, sponzorjem in vsem, ki nas kakorkoli podpirate, pa naj bo to s prostovoljnim delom, z materialnimi in s finančnimi sredstvi ali z lepo in vzpodbudno besedo! Vsem en velik HVALA! Sara Šorc, MDPM Ajdovščina

Heli s sodelavkami MDPM

Srečno

2014 

TEHNIČNI PREGLEDI

Prihaja najlepši čas v letu, namenjen družini, prijateljstvu, in vsem, ki so nam blizu. Ob božiču vam želimo veliko sreče, v novem letu pa obilo uspehov, zdravja, osebnega zadovoljstva in varno vožnjo.

Vaša Avto Krka d.o.o. • www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si

Novo mesto • Krško • Postojna • Idrija • Tolmin • Šempeter pri Gorici • Nova Gorica • Sežana • Ajdovščina • Ljubljana • Šentjur • Maribor • Lendava


KULTURA

16

Latnik 146, 23. december 2013

Lokarjeva knjižnična zapuščina popisana Lavričeva knjižnica Ajdovščina je zaključila s popisom gradiva, ki je bilo v lasti pisatelja dr. Danila Lokarja. Naj spomnimo: v letu 2012 smo praznovali 120-letnico njegovega rojstva. Tedaj je knjižnica od pisateljevega sorodnika Miha Lokarja prevzela gradivo, ki je temelj za Spominsko sobo dr. Danila Lokarja v obnovljeni stavbi v Ajdovščini, kjer je živel. svetovnih klasikov v različnih svetovnih jezikih: v nemščini (največ), ruščini, francoščini, italijanščini, v hrvaškem, srbskem jeziku, pa še katerem. Med knjigami pa je tudi precej del slovenskih avtorjev, povečini Lokarjevih sodobnikov. Le-ti so mu knjige tudi podarjali, zato lahko v njih najdemo posvetila in podpise avtorjev. Najstarejše knjige so s konca 19. stoletja. Med zapuščino je poleg leposlovnih del veliko literature s področja medicine, ki jo je Lokar

P

opis je trajal skoraj leto dni. Pod strokovnim vodstvom Ivane Slamič in Zdenke Žigon ga je opravila slavistka Tanja Bratina Kozamernik. Njeno poročilo objavljamo v nadaljevanju. Lavričeva knjižnica Ajdovščina je pripravila popis knjižnega gradiva in periodike iz zapuščine Danila Lokarja (1892 – 1989). Gradivo je shranjeno v Lokarjevi spominski sobi, ki je urejena kot pisateljeva osebna knjižnica in delovna soba. Na-

vsakodnevno uporabljal pri svojem zdravniškem delu. Knjige so razvrščene v omare in oštevilčene. Vseh popisanih enot je okoli dva tisoč. Zdajšnji popis je bil narejen zgolj za potrebe evidentiranja in je podlaga za to, da knjižnica in stroka sploh vesta, s čim razpolagata. Da bi bilo gradivo urejeno tako, da bi lahko služilo tudi za znanstvene in raziskovalne potrebe, pa bi ga bilo potrebno katalogizirati

in bibliografsko obdelati. Popis gradiva je pomemben prispevek k odstiranju življenja in dela Danila Lokarja, vendar kljub temu ostaja še veliko neodkritega. Naj še dodamo, da si je mogoče Spominsko sobo Danila Lokarja ogledati v dogovoru z Lavričevo knjižnico, ki poskrbi tudi za strokovno vodenje. Tanja Kozamernik

haja se v nekdanji Lokarjevi hiši in je na ogled obiskovalcem. Iz pregleda knjižne zapuščine je mogoče razbrati, da je bil Lokar izjemen ljubitelj in tudi zbiralec knjig, saj je izbor gradiva zelo raznovrsten. Popis je bil zame osebno zanimiv tudi zato, ker je v številnih knjigah mogoče najti račune knjigarn in antikvariatov, kjer jih je kupil. Te drobne najdbe pričajo, da je pisatelj knjige kupoval na svojih potovanjih. Med zapuščino najdemo dela

Tečaj oskrbe in nege na domu

Z izobraževanjem do nove zaposlitve? September je mesec, ki se ga večina učencev in dijakov boji, po drugi strani pa ponuja odraslim, predvsem brezposelnim, veliko možnosti za izobraževanje. Za začetek vsem znano dejstvo: v ajdovski občini je v zadnjih letih brezposelnost zelo narasla.

A

to je le statistični podatek, za katerim pa se skriva veliko žalostnih zgodb in še več iskanja novih možnosti za zaposlitev, kamor spada tudi izobraževanje. Slednje je septembra v prostorih Obrtno -podjetniške zbornice Ajdovščina predstavil Medpodjetniški izobraževalni center Šolskega centra Nova Gorica in ponudil široko paleto različnih brezplačnih usposabljanj, od varjenja pa vse do kulinarike. Eno od usposabljanj je bila tudi vedno aktualna tema: oskrba in nega na domu. Za usposabljanje na tem področju se je odločila skupina štirinajstih brezposelnih, od tega večina iz ajdovske občine. Po nji-

hovih besedah to področje ponuja tako nove možnosti za zaposlitev kot tudi uporabo v vsakodnevnem življenju. Samo usposabljanje se je začelo z grenkim priokusom; kljub temu, da je ZRSZ prejšnjim skupinam povrnil potne stroške in jim poleg tega dodelil še nagrado za aktivnost, je ta skupina ostala brez vsakršne podpore, saj naj bi zanjo pošla sredstva. To pa je le redke odvrnilo od obiskovanja usposabljanja in tako je večina z njim nadaljevala ter se dnevno vozila v Novo Gorico po novo znanje. K temu so veliko pripomogli prijaznost in strokovna ter pedagoška usposobljenost predavateljev, pa tudi koordinatorke

URNIK:

izobraževanja Irene Četina. V šestih tednih usposabljanja se je nabralo res veliko znanja in brez

Vipavska cesta 6A, 5270 Ajdovščina od pon. do pet.: 8h - 19h (nasproti Mercator centra)

sobota: 8h - 13h

tel.: 059 954 965 gsm: 041 703 560 trgovina@ka3.si

TRGOVINA z AVTODELI ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO - SNEŽNE VERIGE - SNEŽNE NOGAVICE - ODMRZOVALCI KLJUČAVNIC - ZIMSKE TEKOČINE ZA VETROBRANSKA STEKLA - HLADILNE TEKOČINE - NOSILCI ZA SMUČI - STRGALA ZA LED - ODMRZOVALCI STEKEL

www.ka3.si

LA JI TOP LATOR U M U AK ECU V MES USTA % POP 5 2 U R B DECEM

Akcija za akumulatorje velja do 31.12. 2013.

Želimo vam varno vožnjo in srečno v novem letu 2014!

MOTORNA OLJA ● AVTOKOZMETIKA ● REZERVNI DELI ● DODATNA OPREMA ● ROČNO ORODJE

dvoma ga bo vsak posameznik izkoristil po najboljših močeh, če ne v bodoči zaposlitvi, pa prav zagotovo

v vsakodnevnem življenju.

N. N.


Latnik 146, 23. december 2013

KULTURA

17

Leto Silvana Furlana se je zaključilo na Ajdovskem

Marko Ferjančič osvojil Beograd

Z odprtjem razstave o življenjski poti Silvana Furlana se je v Dvorani 1. slovenske vlade v Ajdovščini zaključilo leto, ki je bilo posvečeno temu na Brjah rojenemu pomembnemu sooblikovalcu in pobudniku institucij, ki se ukvarjajo v današnji Sloveniji s filmom.

Med 14. in 17. decembrom 2013 je v Beogradu, v organizaciji Muzičke škole Stanković, potekalo 11. mednarodno pevsko tekmovanje Lazar Jovanović, tekmovanje solo pevcev. Tekmovanja so se udeležili tudi pevci iz glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine.

S

ilvan Furlan je seveda tudi eden utemeljiteljev slovenske filmske kritike in publicistike, scenarist, dramaturg in režiser, kot je bilo poudarjeno med številnimi dogodki, ki so potekali v Novi Gorici, Ljubljani in Izoli. Je pa njegovo ime mnogo premalo poznano na gornjem Vipavskem, kjer je bil rojen in je živel do preselitve v Solkan. Da obletnica rojstva Silvana Furlana ni šla na Ajdovskem mimo neopaženo, sta poskrbeli Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Zveza kulturnih društev – ZKD Ajdovščina. Na rojaka so se spomnili tudi na Brjah, kjer so v sodelovanju z navedenimi v času tradi-

cionalnega martinovanja tudi pripravili dobro obiskano filmsko projekcijo. Naslednji dogodek je pripravila Lavričeva knjižnica, ki je predstavila knjigo Tkanje pogledov Jožeta Dolmarka. Ta je kot sošolec in sopotnik v svetu filmske publicistike spregovoril tudi o Furlanu samem. Čisto zadnji dogodek pa sta bila razstava o Silvanu Furlanu in filmska projekcija v Dvorani 1. slovenske vlade. Razstava je bila pred leti postavljena na Brjah, videli so jo tudi v Novi Gorici, v integralni obliki je zdaj postavljena v Ajdovščini, kjer bo na ogled do konca leta. Odprla jo je soproga pred leti pr-

eminulega Furlana Jedrt Jež Furlan – iz njenega zasebnega arhiva so tudi vse fotografije na panojih in drugi eksponati. V projekciji, ki je sledila, je bilo predstavljenih nekaj krajših filmov, ki so delo šolskih filmskih krožkov OŠ Solkan in Dobrovo in so nastali v produkciji Ustanove Silvana Furlana; med drugim smo videli filma Brje in Od Solkana do Ljubljane. Vrh večera je bil edini Furlanov avtorski film Deklica s frnikulami (1997). Z njim je kot režiser in scenarist postavil pomnik v Divači rojeni Idi Kravanji, ki je pod imenom Ita Rina dosegla mednarodni sloves filmske zvezde. Med številnimi filmi, ki jih je posnela, sta največjo pozornost dobila Erotikon in Obešenjakova Tončka. Škoda le, da je bil obisk Ajdovcev medel – škoda zanje, seveda! No, morda pa kdaj drugič … Morda pa – morda pa na projekciji kakega mladega ustvarjalca, za katerega v LKA in ZKD upajo, da ga bo tudi Silvanovo leto vzpodbudilo, da stopi v svet filma (na Vipavskem je v zadnjih letih nastalo nekaj prav dobrih filmov!). Vzpodbuda mladim in mentorjem – to je bil tudi namen. Pa tudi to, da bi začeli govoriti o oblikovanju filmskega gledališča. A. L., foto A. T.

svojim programom v drugi etapi predstavil uro za njim in prepričal žirijo ter osvojil absolutno prvo nagrado v IV.kategoriji. Ob zaključku tekmovanja sta se predstavila še v kategoriji ‘operni ansamBorut Peljhan, Jerica Rudolf, Vladimir Mlinarić in Marko Ferjančič bli’ in osvojila soboto je v prvi kategoriji tretjo nagrado. Svoj odlični delež k nastopil Luka Vetrih, uče- nastopu in interpretaciji Marka in nec prof. Katarine Perger Boruta je prispeval prof. Vladimir Vodnjov in osvojil drugo nagrado. Mlinarić s svojo izvrstno klavirsko Na klavirju ga je spremljala prof. spremljavo. Urška Vidic. V ponedeljek sta prMarko je bil za svoj dosežek izbran vič nastopila tudi pevca iz razreda in nagrajen z enodnevnim seminarprof. Jerice Rudolf. Borut Peljhan jem, ki ga je vodil bas-baritonist Daje nastopil v III. kategoriji, Marko vid Bižić, tudi član žirije. Prav tako Ferjančič pa v najvišji, IV. kategori- je dan po zaključku tekmovanja pel ji. Oba sta uspešno prešla prvo eta- na zaključnem koncertu nagrajenpo in se uvrstila v nadaljevanje tek- cev in na najlepši način zaključil movanja. V torek je najprej v svoji udeležbo ajdovskih pevcev na tekkategoriji nastopil Borut in osvojil movanju v Beogradu. končno tretjo nagrado. Marko se je s AP

V


KULTURA

18 Primorci beremo 2013

Goran Vojnović podelil priznanja

Budanjski pevci ne počivajo Za budanjske pevce in pevke so bili pozni jesenski dnevi polni novih izzivov in izkušenj. Vokalna skupina Šumljak je obiskala svojega rojaka v Srbiji, dekleta iz Vokalne skupine Grlica smo se podala na tekmovanje v Postojno, Marko Ferjančič in Borut Peljhan pa sta se udeležila tekmovanja v Beogradu.

Za letošnji zaključek bralnega projekta primorskih knjižnic Primorci beremo 2013 smo v Lavričevi knjižnici v goste povabili mladega pisatelja, tudi pesnika, kolumnista, scenarista in filmskega režiserja Gorana Vojnovića.

V

letošnjem izboru je bil nehote udeležen kar z dvema deloma, romanom Jugoslavija, moja dežela in pa kratko zgodbo Mesto je praznovalo v zbirki kratkih zgodb sodobnih slovenskih avtorjev Dan zmage. Dva romana (Čefurji raus! (2009) in Jugoslavija, moja dežela (2012), dve Kresnikovi nagradi, nagrada Prešernovega sklada, izbor kolumn Ko Jimmy Choo sreča Fidel Castra (2010), ki obravnavajo tipike slovenske družbe, medijev, kulture, filma športa in Balkana (vsaka kolumna je čudovita kratka zgodba),

dva celovečerna filma (Piran - Pirano, Čefurji raus!), cela vrsta kratkih filmov, gledališke predstave (monokomedija Čefurji raus! in predstava Tak si v SiTi Teatru (oktober 2013)) so kar velika bera za tako mladega in delovnega ustvarjalca. Izkazal se je tudi kot prijeten sogovornik, ki je v sproščenem klepetu s publiko delil svoj pogled na ustvarjanje v različnih medijskih svetovih. Podelil je priznanja in nagrade vsem, ki so v Lavričevi knjižnici sodelovali in z vsaj šestimi prebranimi deli tudi zaključili projekt Primorci beremo 2013. Tudi letos se je trud zaposlenih v izposoji v vseh oddelkih bogato obrestoval, saj je priznanje osvojilo kar 111 od 137 vključenih bralcev, ki so skupaj prebrali 1037 knjig. Poleg priznanja so dobili tudi knjižno nagrado in sicer prav kratke zgodbe slovenskih sodobni avtorjev Dan zmage. Kajti, kot je na podelitvi nagrade Kresnik  junija 2013 povedal letošnji zmagovalec in naš gost: »V teh težkih časih ravno v literaturi iščimo in najdimo vprašanja in odgovore in svoje zmagovalce!« Zdenka Žigon

Pizzeria in špageterija, se iskreno zahvaljuje vsem za izkazano zaupanje. Tudi v prihodnjem letu vam bomo na voljo z: - samopostrežnimi kosili - pizzami - testeninami - jedmi po naročilu - catteringom Sproščeno in mirno preživite božične praznike. V novem letu pa veliko sreče, zdravja in optimizma, vam želimo.

Latnik 146, 23. december 2013

Šumljak v Srbiji ...

P

redzadnji vikend v novembru smo se pevci iz moške Vokalne skupine Šumljak podali na prvo daljše gostovanje in sicer v Srbijo k budanjskemu rojaku, župniku Marku Troštu, ki vodi katoliške župnije v mestih Jagodina, Aleksinac in Smederevo. Povabil nas je, da s petjem sooblikujemo slovesni blagoslov del na mozaiku patra Marka Rupnika v župnijski cerkvi v Smederevem. Prvi dan smo obiskali Jagodino, kjer smo tudi prespali in si naslednji dan ogledali njene znamenitosti, popoldne pa smo se podali še v Aleksinac. Tam smo v pravoslavni cerkvi odpeli krajši program duhovnih pesmi. Gostovanje smo zaključili v Smederevem, kjer smo dopoldne najprej zapeli pri sveti maši, popoldne pa smo skupaj z župnijskim zborom sv. Nikolaja iz Aleksinca in inštrumentalnim komornim ansamblom Sirius sooblikovali kulturni program, v katerem so se združili slovenska narodna in duhovna pesem ter pravoslavna liturgija. O tem zgodovinskem do-

godku sodelovanja katoliških in pravoslavnih glasbenikov, je poročala tudi RTV Smederevo. Dogodka se je poleg drugih visokih gostov udeležil sam beograjski nadškof slovenskega rodu, msgr. Stanislav Hočevar. Poleg lepega sprejema se nas je v treh dneh gostovanja v Srbiji dotaknil tudi zgled našega rojaka Marka, ki se trudi za spoštljivo sobivanje med kristjani različnih veroizpovedi ter odprtost za sočloveka. Upamo, da bomo to znali ohraniti in posredovati naprej tudi v domačem okolju. Čez teden dni, na prvi decembrskidan se je v Postojni odvijalo Regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb, katerega smo se udeležile pevke Društva Vokalna skupina Grlica Budanje pod vodstvom Katarine

... Grlice v Postojni

Kodele Zadnikar. To je bil za nas prav poseben dogodek, saj se zbor, v svoji več kot 30-letni karieri, še nikoli ni preizkusil na nobenem tekmovanju. Tekmovanje je potekalo v treh skupinah. Same smo nastopile v prvi, dopoldanski skupini, tako da je bilo še težje čakati na razglasitev rezultatov, ki je bila šele zvečer. Vendar smo kmalu pozabile na vso nestrpnost, saj smo se zelo razveselile novice, da smo osvojile 77,7 točk in s tem srebrno priznanje. Tako je bil ves trud poplačan in sedaj, pogumno korakamo naprej, novim izzivom naproti. Seveda pa vedno z veseljem sprejmemo v svoje vrste vse, ki so pripravljene deliti svoj prosti čas z nami. Prej kot v mesecu dnista se dva Budanjca, člana Vokalne skupine Šumljak, Marko Ferjančič in Borut Peljhan vrnila v Srbijo. Tokrat na tekmovanje solopevcev v Beograd. Oba sta dosegla lepe rezultate. VS Grlica in Šumljak


Latnik 146, 23. december 2013

ZIMSKI IZLETI

Na dopust nekoliko drugače… Bohinjski kot – biser Triglavskega narodnega parka

za pogon mlinov in kovačij in drugo.

Apartmaji Rabič v Stari Fužini ob Bohinjskem jezeru

Apartmaji Rabič se nahajajo na robu vasi Stara Fužina, ob Zoisovem gradu, v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka. (GPS koordinate S 46° 17' 30,7«/V 13° 53' 26,3«). Apartmaji so opremljeni s SAT TV sprejemnikom, kuhinja ima ves potreben pribor in posodo, v sobah pa je

B

ohinj ponuja številne aktivnosti v vseh letnih časih in je raj za ljubitelje narave in miru. Vas Stara Fužina je odlična izhodiščna točka za izlete v naravo, pohodništvo, kolesarjenje in gorsko kolesarjenje, tek, jahanje. Apartmaji Rabič ležijo na robu vasi, mimo pa vodi pot proti kanjonu Mostnice, dolini Voje, bohinjskim planinam, od tam pa se lahko povzpnete celo do Triglava. Ljubitelji zimskih športov lahko uživajo v smučanju in deskanju v smučarskih centrih Vogel, Kobla in smučišču Senožeta. Mimo Stare Fužine so pozimi speljane tekaške proge za tek na smučeh, na zaledenelem Bohinjskem jezeru in urejenih drsališčih pa lahko drsate. Organizirano je tudi sankanje s planine Vogar nad

Bohinjskim jezerom. Poleti lahko plavate v Bohinjskem jezeru, si izposodite čoln, kajak ali kanu. Tudi tisti, ki uživate v adrenalinskih športih, boste našli nekaj zase, npr. polet v tandemu z jadralnim padalom, canyoning, rafting, športno plezanje, adrenalinski park ... Stara Fužina je tipična alpska vas z ohranjenimi starimi kmečkimi domovi. Naselbina je obstajala že v predrimski dobi. V Stari Fužini lahko spoznate veliko zanimivosti kot so Zoisova graščina, Hudičev most s koriti Mostnice, nutnica pri Joštu, Andrejčeva žaga in mlin, stara sirarna, ki je preurejena v Planšarski muzej, cerkev sv. Pavla, Mihovčeva gostilna z lajno iz Česke, morenski lok s Bundrovim in Fužinskim kamnom, rake

smuči in koles v shrambi. Kolesa si lahko tudi izposodite. Dobrodošli so tudi gostje z domačimi živalmi. V restavraciji, ki ima prostora za 45 oseb, vam v mirnem in domačem ambientu postrežejo z domačo hrano. Gostom je na voljo obilen bohinjski zajtrk z dobrotami iz domače kuhinje, v baru pa se lahko osvežite s pijačami. Organizirajo tudi poslovne in družabne slovesnosti ter zabave za zaključene družbe in skupine.

19 nato pa dobro uro hoje do planine. Planina je izhodiščna točka za pohode na vrhove Krsteniški stog, Jezerski stog, Prevalski stog, Ogradi, Debeli vrh, Škednjovec, Mišelji vrh ter celo

Vrt

Pred apartmaji je velik vrt z igrali, na katerih se najbolj zabavajo otroci, starši pa lahko uživajo pod kozolcem uživali v senci. Ob kozolcu je tudi žar na drva, na katerem si lahko kar sami popestrite svoje počitnice s piknikom na vrtu.

Finska savna

V hladnih dneh ali po napornem dnevu, polnem različnih aktivnosti, ki jih ponuja Bohinj, se lahko sprostite v finski savni, ter s tem pripomorete k svojemu zdravju in boljšemu počutju.

Planinska koča na planini Krstenica

tudi posteljnina. V apartmajih vam je na voljo brezplačen dostop do brezžičnega interneta. Nudijo tudi pranje vašega osebnega perila in shrambo

Planina Krstenica velja za eno najbolj razglednih bohinjskih planin. Domačini ji pravijo 'Planina za zaljubljence'. Leži na nadmorski višini 1670 m. Na planino se lahko iz Stare Fužine povzpnete peš čez planini Vogar in Blato (3,5 h) ali ob kanjonu Mostnice do doline Voje ter mimo planine Grintovica (4 h). Najlažja pot je z avtom do planine Blato (6 km),

vzpon na Triglav. Nedaleč so planine Laz, Dedno polje, Velo polje ... V poletnem času je na planini mogoče dobiti sir, maslo, skuto, kislo mleko in druge dobrote iz bohinjskih planin. Blizu sirarne imajo prenovljeno planinsko kočo – 'stan'. Lahko najamete celo kočo ali samo zgornji del, ki ima sobo z dvema pogradoma, peč na drva za ogrevanje, plinski štedilnik, posteljnino. Sicer pa si vsakdo naredi dopust sam, prijazna Rabičeva, Nuša in Janko, ki jih prikličete na telefon 04 572 30 91 in 041 759 021, pa vam bosta pri tem, prav gotovo pomagala. Več na www.bohinj.si/rabic mt


ZVONOVI

20

Spoštovani,

Vir: SDS

mesec december je mesec praznovanj. Prinaša nam vonj po cimetu, kuhanemu vinu … in v teh dneh praznujemo tudi Slovenke in Slovenci svoj praznik. Dan samostojnosti in enotnosti, kot praznik nacionalnega ponosa in pripadnosti, kot praznik poguma in velike odločenosti postati samostojen in neodvisen narod v času, ki ni bil naklonjen takšnim podvigom. Takrat smo potrebovali tudi pogum, katerega imamo Slovenci, še posebej pa Primorci, ki smo vedno kazali svojo narodno pripadnost, veliko. Zgodovina pa je

Prvi adventni večer

pokazala, da je naša priložnost, naš potencial izkoriščen le takrat, ko smo združeni in ne ločeni. Ozemeljsko, ideološko ali kako drugače. Pripadati narodu in skupnosti ne pomeni samo biti rojen v nekem okolju, ampak pomeni, da si del tega okolja, da ga ceniš in da v njem aktivno sodeluješ. In ta aktivnost se je izkazala že v nešteto primerih. Tudi takrat, ko je potrebno biti solidaren s posamezniki, ki potrebujejo pomoč. Socialna država je danes, bolj kot kdajkoli na izjemni preizkušnji. Kot predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti v DZ že vrsto let opozarjam, da je ohranitev socialne in pravne države, spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva, predpogoj za pravično državo in predpogoj za sožitje med nami.

Spoštovani,

dovolite mi, da Vam čestitam ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Naj vam Božič prinese veselja in miru, novo leto pa obilo zdravja, zadovoljstva in sreče. Eva Irgl, poslanka SDS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnostit

DOBER GLAS SEŽE TUDI V LJUBLJANO Na kongresu Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS je bil za predsednika izvoljen: RADOVAN ŠTOR iz Velikih Žabelj. Članstvo v Forumu ni povezano s članstvom v stranki SDS, zato Radovan vabi vse, ki jih problematika zanima;pridružite se. Kontakt: radovan.stor@gmail.com ali GSM: 040 763 803 Na kongresu Kluba seniork in seniorjev pri SDS je bila v Nadzorni odbor izvoljena: SONJA ŽGAVC iz Ajdovščine. Delegati so izmed množice kandidatov prepoznali pri Sonji ogromno praktičnega znanja iz finančnega in računovodskega področja. Predsednik Občinskega odbora SDS Ajdovščina ALOJZIJ KLEMENČIČ je prejel odlikovanje: zlati znak SDS. Prepoznavnost in delavnost članstva in Občinskega odbora SDS Ajdovščina je cenjena in opažena, zato je odlikovanje v pravih rokah.

Čestitamo.

Latnik 146, 23. december 2013

Prijatelji v SDS.

Želimo vam lep Božič in zdravo, mirno in uspešno leto 2014. Občinski odbor SDS Ajdovščina

Alojzij Filipič – duhovnik, botanik, domoljub V četrtek, 5. decembra so se v avditoriju Škofijske gimnazije Vipava začeli letošnji adventni večeri Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina

Moški zbor Lipa iz Ravnice

Ž

ivljenje duhovnika Alojza Filipiča je predstavila Irena Breščak, profesorica biologije na Škofijski gimnaziji Vipava in varuhinja dragocene zapuščine - Filipičevega herbarija. Skoraj deset let že stopa po poteh njegovega življenja; od rodne Ravnice mimo postojank duhovniškega delovanja do Batuj, kjer so tekla najbolj plodna leta njegovega botaničnega udejstvovanja.  V raziskovanje rastlin ga je uvedel tržaški botanik Carlo Zirnich. Na svojih poteh po naravi je nabiral rastline na Vipavskem, po Nanosu in Snežniku, Trnovskem gozdu, Julijskih Alpah in v Istri. Posvetoval

se je s priznanimi botaniki: Karlom Kocjančičem, Angelo Piskernik ter Maksom in Tonetom Wrabrom; sodeloval pa je tudi z botaniki iz Nemčije. Leta 1958 je v Proteusu objavil avtorski prispevek Mala Lazna - botanični vrt Trnovskega gozda. Njegov prvi herbarij iz obdobja od konca prve do konca druge svetovne vojne je bil uničen ob bombardiranju Grgarja leta 1945, drugega pa je zapustil Malemu semenišču v Vipavi. Vsebuje več kot 3000 herbarijskih pol. V jubilejnem letu - 50-letnici njegove smrti, ki jo obeležujemo ravno konec decembra, je na državni praznik, 25. junija 2013, zagledala

luč sveta knjižica “Alojzij Filipič” v zbirki Graditelji slovenskega doma pri založbi Ognjišče. Poleg tega je do konca decembra na ŠGV na ogled razstava dela Filipičevega herbarijskega gradiva, mogoče pa je tudi kupiti omenjeno knjižico. Adventni večer so popestrili recitator Primož Erjavec in pevci Moškega pevskega zbora Lipa iz Ravnice pod vodstvom Filipičevega prapranečaka Andreja Filipiča z ubranim petjem slovenskih pesmi. Moderatorka večera: Nadja Pregeljc

Irena Breščak


ZVONOVI

Latnik 146, 23. december 2013

Miklavž obiskal Stomaž

KURIVO GORICA

trgovina d.d.

nova gorica, grčna 1

Sv. Miklavž je na svoj god obiskal tudi Stomaž. Pri večerni maši so zapeli malčki iz otroškega cerkvenega pevskega zbora, ki ga vodi Vasilija Rupnik. V njem prepeva 15 otrok, največ je predšolskih.

D

uhovnik Marko Rijavec je nagovoril  prisotne in predstavil sliko sv. Miklavža, ki je v stranskem oltarju. Skozi pogovor so skupaj obnovili zgodbo o Miklavževi dobroti, ki nas nagovarja, da smo tudi danes v svojem okolju skriti dobrotniki vsem, ki potrebujejo našo pomoč.

Nato so otroci zapeli pesem o sv. Miklavžu in glasno poklicali njegovo ime. In glej, že je bil med nami.  Najprej se je opravičil, ker je prišel dan kasneje kot običajno, potem pa razložil, da je po svetu veliko otrok, ki jih mora obiskati, predvsem lačne otroke in vse ljudi v stiski. Otroci so ga z zanimanjem opazovali in poslušali, potem pa jih je simbolično obdaril z otroškimi knjigami, sadjem in sladkarijami. Na koncu so vsi zapeli pesem ‘Mi se imamo radi – Miklavža imamo radi’. Sv. Miklavž je nato odšel, še prej pa obljubil, da se vrne prihodnje leto. V.  R., foto N. O.

21 www.kurivogorica.si

naročilo na tel.:

080 24 22

PRODAJA GOSPODINJSKEGA PLINA TUDI V SOBOTO IN NEDELJO - PIZZERIJA ANJA LOG - GOSTILNA DOBRAVLJE

! O V O N

srebrnaenergija vvašemdomu

Vesel božič in srečno novo leto 2014! NAJVEČJI PRIMORSKI PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA.

... al lepše od mene bilo ni nobene ...


ŠPORT

22

Latnik 146, 23. december 2013

V Novi Gorici odprt nov rolkarski poligon ''GO Skatepark''

V

novogoriški mestni upravi so v sredo, 18. decembra 2013, organizirali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili skorajšnji začetek prenove mestnega središča Nove Gorice, s katero začenjajo v januarju 2014, ter odprtje novega rolkarskega »GO Skateparka« v Novi Gorici. Nov rolkarski Skatepark bo omogočil razvoj urbane kulture mladih in postal nov prostor srečevanj in druženja ne samo športnih navdušencev temveč tudi vseh ostalih, ki jim ta kultura nekaj pomeni in ki jim je obenem izziv za ustvarjanje in povezovanje z drugimi akterji v mestu. Nov rolkarski poligon bo tako skupaj z urejenim Borovim gozdičkom, Goriško knjižnico Franceta Bevka, Poletno sceno, Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, E-hišo novogoriško hišo poskusov, prenovljenim središčem mesta ter načrtovano tržnico in prenovo Kidričeve ulice ustvaril enoten urbani prostor, ki je pomemben za oblikovanje identitete centra kot prostora za druženje, ustvarjanje, delo in predstavitve. Na predstavitvi so sodelovali Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica, Vladimir Peruničič, vodja projekta Gradnja rolkarskega poligona ter Davor Miljković, predsednik Športnega društva Raketa. Začetki investicijskega projekta segajo v maj leta 2012, ko je bila izdelana investicijska dokumentacija DIIP in projektna dokumentacija PGD. Maja 2012 je bilo tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Uspešna prijava na Javni razpis Fundacije za šport RS za sofinanciranje gradnje športnih objektov je bila izvedena novembra 2012. Izbor izvajalca GOI del in podpis gradbene pogodbe je bil v juliju 2013, gradbeno obrtniška in instalacijskih dela pa so potekala v obdobju od julija do decembra 2013. Investitor – Mestna občina Nova Gorica je v okviru investicijskega projekta »Rolkarski park« izpeljala investicijo v novogradnjo manj zahtevnega objekta – rolkarski park na parcelni številki 682/11 k.o. 2304 Nova Gorica, ki je v lasti Mestne občine Nova Gorica. V okviru investicijskega projekta »Rolkarski park« se je: • zgradilo rolkarski bazen s tribunami, • zgradilo rolkarski poligon s tribunami, • zgradilo pomožni objekt, ki je opremljen z vodovodom, kanaliza-

cijo in za potrebe nadzora z nadzornimi WEB kamerami in s telefonskimi priključkom, z ograjenim prostorom za namestitev dveh prenosnih WC kabin v času prireditev, ter • izvedlo zunanjo ureditev (povezovalne in ostale pešpoti z javno razsvetljavo, reflektorsko osvetlitev rolkališča ter ureditev in ozelenitev terena). Skupaj z gradbenimi linijami omejena površina izvedene gradnje znaša 3.014,30 m2, od tega znaša zazidalna površina 1.074,30 m2, tlakovana površina 794,00 m2 ter zelena površina 1.146,00 m2. Neto tlorisna površina vseh zgrajenih objektov v okviru investicijskega projekta znaša 1.028,40 m2. Izvedba projekta je bila razdeljena na dva sklopa, in sicer: • Sklop 1: Izgradnja rolkarskega bazena, rolkarskega poligona, malih in velikih tribun ter pomožnega objekta. • Sklop 2: Izgradnja komunalnih vodovod in priključkov ter javne razsvetljave in zunanje ureditve (zelene in tlakovane površine). Investicijski projekt »Rolkarski park« je usklajen z občinskimi, regionalnimi in nacionalnimi strateškimi razvojnimi cilji in uresničuje javni interes na področju športa tako na občinski, regionalni in nacionalni ravni. Projekt je v celoti vreden 788.626,29 € (z DDV). V projekt je vključena tako izgradnja rolkarskega poligona kot tudi ureditev bližnjega Borovega gozdička na severni strani (vključno z mlako in z izvedbo prehodov). Sama vrednot izgradnje rolkarskega poligona znaša 555.854,27 € (z DDV). Financiran je s proračunskimi sredstvi MO Nova Gorica in sredstvi Fundacije za šport v višini 90.000,00 €. Projektiranje je bilo zaupano podjetju Arhdesign projektivni biro Tomislav Podgornik d.o.o., vodenje projekta Vladimirju Peruničiču,strokovno svetovanje in nadzor podjetju TEC d.o.o. ter odgovornemu nadzorniku Jordanu Mozetiču, dela sta izvajala podjetji Strabag gradbene storitve d.o.o. in Makro 5 gradnje d.o.o. Mestna občina Nova Gorica je z izgradnjo novega Rolkarskega poligona ter z zunanjo ureditvijo zagotovila nove športne površine ter varne, ustrezne prostorske pogoje za izvajanje športnih programov, ki so v javnem interesu. S tem želi občina

(investitor) skupaj z Javnim zavodom za šport Nova Gorica (upravitelj) uresničiti javni interes po novi, manjkajoči športni infrastrukturi na svojem območju. Z izvedbo investicijskega projekta se je zagotovilo urejeno, kvalitetno, varno in zdravo okolje za izvajanje urbanih športnih dejavnosti ter urejeno, varno in zdravo okolje za bivanje. Z izvedbo investicijskega projekta se je/bo: • pridobilo nove vadbene športne površine, • uredilo rolkarski park za varno uporabo, • pridobilo moderen, sodobno opremljen park, • omogočilo druženje in koristno preživljanje prostega časa, • spodbujalo mlade k športnemu udejstvovanju, • prispevalo k zmanjševanju deviantnih pojave pri mladih, • prispevalo k povečanju udeležbe mladih v javnem življenju, • prispevalo k povečanju vključevanja družbeno izključene mladine, • prispevalo k povečanju motivacije mladine, • prispevalo k razvoju inovativnih pristopov za razvoj mladinskega turizma, • izvajalo dogodke s področja rolkarske dejavnosti, • zagotovilo izvajanje interesnih športnih programov za otroke, mladino, odrasle, pa tudi za starostnike, • krepilo športno-rekreativnih dejavnosti, • privabljalo turiste iz drugih slovenskih regij in iz sosednje Italije, širše tudi z EU in izven, • povečalo privlačnost mesta Nova Gorica in celotne občine, ter • okrepilo dialog z akterji na mladinskem in športnem področju (Javni športni zavod Nova Gorica, društva, mladi ipd.). Rolkarski poligon bo predan v upravljanje Javnemu zavodu za šport Nova Gorica. Vstop na poligon je prost. Sobotnega odprtja poligona se je v spremstvu župana Arčona udeležil tudi predsednik Slovenije Borut Pahor z ženo Tanjo in sinom Luko. V kratkem nagovoru se je zahvalil za novo zgrajeni Skatepark, ki ga lahko postavimo ob bok najsodobnejšim tovrstnim objektom v Evropi in drugod po svetu, ter izrekel priznanje mestni Upravi, društvu Raketa in vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi tega projekta.

menom, da bi poligon kar najbolje služil svojemu namenu. Zato smo se o tej novi pridobitvi, posebej za Latnik, pogovarjali z Davorjem Miljkovićem, predstavnikom Športnega društva Raketa, katerega člani so se novega Skateparka zagotovo najbolj razveselili: So se vam in ostalim ljubiteljem tovrstne dejavnosti sedaj uresničile sanje? Ja. Sam se z urbano kulturo ukvarjam že 24 let. Do sedaj smo si takšen poligon lahko samo želeli. Če sem hotel potešiti svoje notranje želje in izrazit svojo kreativnost na način, kot si želim, sem moral potovati v tujino. Razen Amerike, lahko rečem, da so mi tovrstni poligoni po svetu dokaj dobro poznani, še najbolj pa seveda v Evropi. Naj omenim samo nekatere evropske države, kot so Španija, Velika Britanija, Francija, Belgija, Švedska, Švica … Lep primer je v Švici, v Zurichu. Tam je poligon, ki je približno trikrat večji od našega. Seveda, gre za veliko večje mesto od Nove Gorice, pa vendar moramo poudariti, da ta čudovito urejen urbani prostor ni samo poligon, kjer se srečujejo rolkarji, Bmx ljubitelji in drugi športniki in zanesenjaki, pač pa je to prostor za druženje in razvedrilo vseh generacij. Veliko je tudi drugih evropskih mest, ki imajo tovrstna središča: Malmo na Švedskem, v Italiji Bolognia, Brescia, v Nemčiji Berlin, v Avstriji Gradec ...To je samo nekaj primerov. Rekli ste, da je iz asfaltne površine, ki vam jo je dala Mestna občina na razpolago, kovinske rampe in lesenih elementov, ki so bili postavljeni na območju sedanjega poligona, nastal resnično čudovit poligon. V čem ste prepoznali bistvo potrebe po takšnem poligonu v Novi Gorici? Začetek tovrstne urbane kulture in društva Raketa, ki smo ga ustanovili goriški rolkarji in vozniki BMX sega v leto 1998. Skozi vsa ta leta so se na tem mestu odvijala razna tekmovanja, tako na državnem, kot tudi na mednarodnem nivoju. Poudariti je potrebno, da na tovrstnem poligonu, za razliko od večine ostalih športnih objektov in igrišč, stalno potekajo aktivnosti, ne glede na sezono in letne čase. Leta 2005 smo začeli razvijati idejo o poligonu, kakršen je sedaj. Leseni poligoni so namenjeni pokritim,

Načrtovanje investicije je mestna občina ves čas usklajevala z bodočimi uporabniki poligona prav z na-

notranjim površinam. Stari elementi so bili nevarni, zahtevali so veliko vzdrževanja, aktivnosti na njih pa

so povzročale tudi veliko hrupa,ki omejuje sožitje. V Sloveniji so takšni objekti običajno 'vrženi' v prostor. Velik pomen ima tudi estetika. Zdajšnji objekt se oblikovno in estetsko čudovito ujema z okoljem, skladno z evropskimi primeri.

To je objekt in prostor, kjer se bodo dogajale različne športne in kulturne prireditve, demonstracije rolkanja, šole rolkanja, tekmovanja. To je prostor na svežem zraku, ki ga bodo lahko obiskovali vsi, od najmlajših do starejših. Ljudje bodo lahko posedeli na soncu in uživali ob gledanju idej in kreacijah rolkarskih in BMX voznikov, ki včasih vzamejo dih. V občinski upravi so vam torej znali prisluhniti? Z upravo mestne občine smo vedno sodelovali. Vedeli so za nas, saj smo vrsto let organizirali in izvajali razne prireditve in aktivnosti. Z zdajšnjim županom, Matejem Arčonom, pa smo začeli idejo, kako pravilno in ustrezno urediti tovrsten poligon v Novi Gorici, tudi uresničevati. Kot sem že omenil, je bil star poligon nevaren in ne-estetki. Vsi aktivni člani smo sodelovali pri zasnovi z arhitektom, Tomislavom Podgornikom, ki je objekt lepo umestil v prostor. Mi smo imeli največ besede pri oblikovanju posameznih elementov. Lahko omenite katere izmed članov društva, ki dosegajo vidne rezultate? V tej kulturi niso rezultati najbolj pomembni, kot na primer pri drugih športih. Veliko je simpatizerjev društva. Popularnost tovrstne dejavnosti izjemno narašča. Adrenalinski športi in urbani športi se v zadnjem času uvrščajo med najbolj popularne. Zakaj so tako privlačni in zanimivi? Ker prinašajo posebna notranja doživetja. Tu sta pomembna predvsem ustvarjalnost in izvedba posameznih likov. Med člani pa bi lahko omenili Miho Vogrinčiča, ki je dosegel vidne uspehe doma in v tujini in pridobil sponzorstva velikih svetovnih družb. Kakšni so vaši načrti? V letu 2014 bomo organizirali večje in manjše prireditve. Pomagali bomo vsem, ki so zainteresirani za tovrstno kulturo, organizirali bomo šolanja, nudili ustrezne informacije in pripeljali tudi nekatera znana in slavna imena. Predvsem pa bo prostor stalno živ, zato vabim vse zainteresirane občane, da se aktivno vključijo in uživajo v ambientu. Objekt je prostega tipa, z brezplačno uporabo. Društvo se trudi s promocijo in organiziranjem prireditev. O prenovi mestnega središča Nove Gorice in samem poteku del bomo pisali v prihajajočih številkah Latnika. zm


ŠPORT

Latnik 146, 23. december 2013

23

Mlade ajdovske Na Plaz in to tri tisoč ‘botov’ rokometašice osvojile Tivoli Valentinin rekord

Ker me za ta moj dosežek ni hotela priti snemat nobena športna TV (niti EuroSport ne), sem sklenila, da kar sama naredim nekaj za samohvalo. Zato: prijavljam svoj rekord. Ni hitrostni, je pa sestavljen iz številk. V desetih letih, od leta 2003 do 2013, sem opravila 3000 vzponov na Plaz in se prav toliko krat tudi vpisala v vpisno knjigo.

V nedeljo, 15. decembra, je v ljubljanski dvorani Tivoli pod okriljem ŠD Komet potekal turnir v mini rokometu, na katerem so brez poraza prvo mesto zasedle mlade ajdovske rokometašice letnikov 2003 in mlajše.

K

A

jdovske rokometne mladinske selekcije v obdobju po jesenskem tekmovalnem delu ne mirujejo, ampak se redno udeležujejo turnirjev, ki jih je, po mnenju trenerja zmagovalne “tivolske” ekipe, Jurija Pergarja, celo toliko, da jih morajo nekaj tudi izpustiti. V Ljubljani je v nedeljo sodelovalo osem ekip, s katerimi Ajdovke

niso imele večjih težav in domov zasluženo odnesle pokal za prvo mesto. Zgodba uspešnega ženskega ajdovskega rokometa se tako gradi dalje. O tem priča tudi izkupiček jesenskega tekmovalnega dela, saj bo večina mladinskih ekip prezimila na prvih mestih ali tik pod vrhom. bpk

NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana

NLB Plačilne kartice

o teh 3000 mojih pohodov na Plaz in nazaj pomnožim s 6,5 km, dobim 19.500 km, kar pomeni skoraj polovico obsega sveta. In če 3000 pomnožim s 420 m višine, kolikor imam do mojega Plaza, sem 1360 km bližje Marsovcem. In če še seštejem vsa čas, ki sem ga za to porabila, pridem do okoli 3700 ur dela. Jejžeš! Začelo se je leta 2003, ko naju je na sprehodu okoli Vipave, ki smo jo z mularijo zares redno obkrožali, nekega dne ustavil možakar in vprašal ter pokazal s prstom proti eni grozno, strašansko visoki gori tik nad nami, če sva že kdaj bila gor? Ne!!! Kje pa, to je vendarle neobljuden gozd, človeška noga po mojem še nikoli ni stopila vanj! Tako jaz. On pa, kako je prekrasno, prelep razgled na celo Vipavsko dolino do Dolomitov na desni in morja na levi. In knjiga, kjer se vpišeš. »Ma ja?« In še, da bi midva, ker vidi, da hodiva dosti okoli Vipave, zagotovo kondicijsko brez problema zmogla do vrha. »Mhm.« Pa mi vseeno to ni dalo miru. In res se nekega dne odpraviva tja noter v gozd. Z namenom, da jo zaenkrat mahneva do nama še obvladljivega in poznanega Starega gradu, ki leži nad Vipavo, če pa nama bo slučajno šlo, greva naprej. Če se seveda že kje prej ne izgubiva. In res greva. In glede na to, da sem iz sebe že odvrgla nekaj deset kg z orbitrekom, sem bila prepričana, da meni kondicijsko to ne bo problem, mala malca, pač.

Želite nakupovati na obroke brez obresti? Izberite zanesljiv in ugoden način – NLB Plačilne kartice MasterCard, Visa in Karanta.* Poiščite prodajna mesta označena z nalepko Nakupi na obroke in nakupujte na 2 do 12 obrokov, brez obresti, dodatnih stroškov in dokumentacije. Za več informacij obiščite NLB Poslovalnico Ajdovščina, Tovarniška cesta 1 ali pokličite na telefonsko številko 05 365 85 51. *Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard.

www.nlb.si/obroki

Kontaktni center: 01 477 20 00

Še preden se hiše na hribu sploh končajo, sva oba vsa zaripla pihala in sopihala in se že po 150 metrih spraševala, le kam naju je uni možakar poslal? »Ma, kaj si misli, uni, bi naju rad ubil? Wače, pokliči komunalce, tle bo mene pobralo, ni šans, da jast preživim to zadevo!« Ne vem niti pod razno, zakaj sva vztrajala in hodila, beri - se vlekla naprej, ko sva nekako po dveh urah le ugledala vrh sveta! Jupi!! Ni druge, to sva sigurno na najvišji gori, kar jih obstaja. Ma, kaj piše tam, na skrinjici? Plaz - 528 m? Kaj nismo en par km višje od Vipave, navpično višje, mislim? »Ja, ja, mati, bo treba še mal polente popapcat.« No, seveda se vpiševa v knjigo in

razgled je bil res prelep, a sama sem se že zaklela, da na to goro pa nikoli več:»Ne, nisem jast nobenmu nič nardila, da bi morala zdaj zaradi enga razgleda trpeti muke kristusove. Ne, ne. Bom jast kar na mojem orbitreku v vztrajala.« A moj možek se je odločil drugače. Šel je proti Plazu dva do tri krat na teden in jaz sem se jezila nanj. »Ma, Čufer, si nor ? Kaj hodiš tja gor tolko? Sam gejnaj! Če že moraš, je enkrat na 14 dni več kot dovolj. Se boš ferdirbal, izčrpal totalka!« A on je vztrajal. In sem se mu sem pa tja tudi sama pridružila. In počasi, zares počasi, iz bota v bot, videla, da je na vrhu zares prekrasen pogled na dolino in da dobim še več. Da je v bistvu ves trud v momentu bogato poplačan. Da, ko prideš na vrh, nisi utrujen, ampak spočit.

In tako sem se tudi sama nalezla. Ko sem prišla do cilja, sem si zadala, da si bom vsakič rekla: »Yes! Zmagala sem!« In počasi sem spoznala, da si v bistvu z vsakim ciljem odpočijem tako dušo kot telo in da sem šele, ko sem na vrhu, pripravljena storiti marsikaj, kar bi mi bilo prej težko. Seveda sem se vsakič vpisala v knjigo in ko na koncu leta vidiš, da nastane iz tega kar lepo število, se ti, tudi zato, hoče še kar več. Tako sem postala z mojo vsakdanjo hojo na moj hrib prava odvisnica. Poudarjam hojo! Tečem zares le malo. Pod vrhom zadnjih 500 m, če se mi prav ljubi. In kdaj pa kdaj v dolino. Bi pa rada tekla. A mi ne dajo moje noge. Imam občutek, kot da so težke par ton (saj prav lahke pa tudi niso). V vseh teh dobrih desetih letih je res marsikaj. Res je, da mi kdaj ne gre in ne gre. Da se komajda vlečem proti cilju. In res je tudi, da kdaj pa kdaj kar letim gor. Še posebno, če sem jezna na bilo kaj. To kar šibne čas. Pravzaprav jaz šibnem. In res je, da marsikatero rešitev vseh mogočih problemov dobim na poti, ki bi jo doma na kavču zagotovo tuhtala veliko več časa - če bi jo sploh stuhtala. Res je tudi, da si zaradi tega lahko privoščim marsikak grižljaj (beri kup) njami hrane več, kot bi si ga sicer. Ker hrana je pa meni res dobra. Sicer se že par let izogibam mesu, a javno priznam, da se tudi prekršim. Posebno s pršutom iz nam znane kmetije. Res je tudi, da grem marsikdaj gor le zato, ker me moj spravi gor. Res je tudi obratno, da kdaj sama mojega izprosim, naj gre z mano. Res je, da grem kdaj gor tudi dvakrat. Za kazen! Ker sem se zares preveč nažrla. In kazen tako postane

en užitek več. Res je, da imam čas, ker sem brezposelna. Res pa je tudi, da ko sem še delala, sem se šele ob 16.30 pozimi odpravila gor z lučko. Res je, da je Vipava točno tako velik kraj, da ti tega skoraj nihče ne privošči (no, saj ni samo Vipava tak kraj). In ko slišim kdaj pa kdaj besede hudobije iz navadne foušarije, dobim zaradi tega še več gajsta. Torej grem naslednjič čisto na lahko gor. Res je, da sem imela svojo mamo štiri dolga leta nepokretno na postelji. In sem jaz skrbela zanjo. In res je, da je bila ta čas, ko sem šla gor, sama. Res pa je tudi, da ne vem, če bi jaz sama zdržala vse te zares krute plati življenja, če gor ne bi šla. Mislim, da ne. Res je, da se par krat na leto odpravim gor z največjo vrečo, da poberem vse smeti, ki se naberejo ob poti, ker jih odvržejo: kdo? Res je tudi, da nisem še srečala medveda. Ga pa srečajo zagotovo tisti, ki grejo gor prvič (in zadnjič). Res pa je tudi, da ni nemogoče, da ga kdaj ne bom srečala. Res je, da sem se v vseh teh letih rešila strahu pred kačami. V bistvu je res, da se kače mene ustrašijo in hitro zbežijo, ko me začutijo. Res je, da pridejo posebno poleti, na vrsto tudi druge gore, malo višje od te. In da se skoraj vedno pridružim mojemu možu na gorskih tekmah, kjer grem po svoje do cilja. A velikokrat je najprej na vrsti Plaz. In šele potem gremo v druge hribe. Ali pa obratno, po tekmi še na Plaz. In tako sem iz vseh teh resov danes prišla do svojega 3000 - ega vzpona in podpisa v planinsko knjigo. In zdaj? Jutri grem spet na moj hrib. Po čudovit razgled, po zdravilo, kjer pred uporabo ni treba natančno prebirat navodil in se posvetovat z zdravnikom ali farmacevtom in po čisto pamet (vsaj mislim tako). Hvala hčerkinemu prijatelju za lepo risbo, ki so jo, skupaj z opisanimi posameznimi letnimi vzponi natisnili na majice, ki mi bojo lep spomin. Valentina Čufer

Srečno 2014!


ZADNJA

24

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA Info: 05 365 78 53, restavracijavipavskihram@gmail.com

Latnik 146, 23. december 2013 Spoštovani, ajdovski in vipavski socialni demokrati vam želimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 2014. Naj v prihajajočem letu premagamo izzive, ki so nam prišli na pot!

SREDA, 25.12. - BOŽIČNO KOSILO SOBOTA, 28.12. - ZABAVA S SKUPINO TRIJORIJO SREDA, 1.1. 20014 - NOVOLETNO KOSILO, ZVEČER ZABAVA S SKUPINO TRIJORIJO

Srečno! Solidarnost. Enakost. Tovarištvo.

Nekaj prazničnega vzdušja tudi socialno šibkejšim Včasih že majhna pozornost naredi praznike veliko bolj čarobne. V Rdečem križu Ajdovščina smo se potrudili, da smo nekoliko razveseli tudi tiste, ki zaradi šibkega materialnega stanja niso načrtovali decembrskega praznovanja.

Znesek

5.000,00 EUR

Zavarovanje

166,66 EUR

Anuiteta

94,13 EUR

Vodenje / mesec

1,20 EUR

Str. odobritve

50,00 EUR

EOM*

7,52%

Skupni znesek odplačila kredita (obresti + stroški)

5.937,42. EUR

*Efektivna obrestna mera je izračunana na dan 20.12.2013 in se zaradi interkalarnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita. Akcija velja do 28.02.2014

SEMENARNA LJUBLJANA D.D. potrebuje za franšizno trgovino VRTNI CENTER KALIA, ki bo pričela z obratovanjem v Obrtni coni Gmajna na naslovu Goriška cesta 64 v Ajdovščini v prvi polovici februarja 2014, poslovodkinjo oz. poslovodjo, ter več trgovk oz. trgovcev. Pogoja za zaposlitev: izobrazba agronomskih smeri V.,VI ali VII stopnje ter veselje do dela z ljudmi in rastlinami. Izpit za ravnanje z FS sredstvi ter izkušnje pri podobnih delih zaželene, niso pa pogoj. Pisno prijavo za zaposlitev z opisom izobrazbe in delovnih izkušenj pričakujemo do 31.12.2013 na naslov Vrtni center Kalia, Goriška 64, 5270 Ajdovščina s pripisom »ZAPOSLITEV«. Izbrani kandidati bodo povabljeni na razgovor ter v januarju 2014 poslani na izobraževanje v bližnje Vrtne centre Kalia. VABLJENI!

P

ri tem so nam zelo pomagali otroci iz OŠ Šturje, OŠ Danila Lokarja in Migetalnice ter še nekaj posameznikov, ki so nam podarili čudovite igračke. Mnogo med njimi je bilo tudi povsem novih. Prejeli smo tudi 137 darilc zbranih v akciji Božiček za en dan, s katerimi smo razveselili najmlajše in njihove starše razbremenili občutkov krivde, ker svojim otrokom trenutno ne morejo nuditi toliko, kolikor bi si zaslužili. V Rdečem križu smo za otroke pripravili še paketke sladkarij, majhno pozornost pa smo pripravili tudi za odrasle. Nekaj družinam smo praznike dodatno lahko polepšali s pomočjo donacij posameznikov, sredstev v višini 1550 evrov, zbranih v okviru 2. Dobrodelnega zumba maratona in skupinske vadbe na kolesih, ki je potekal 14. decembra v Športnem centru Ajdovščina, in Občine Ajdovščine, ki se je odločila, da namesto za nakup voščilnic 250 evrov nameni za pomoč socialno šibkejšim. S pomočjo naših prostovoljcev smo v decembru prav tako obiskali in obdarili okrog 300 starostnikov v več krajevnih skupnostih. Vse dobro v novem letu smo zaželeli stanovalcem Doma starejših občanov Ajdovščina in jim pripravili manjše

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

presenečenje. Mladi nadarjeni kitaristi, učenci Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina, ki se izpopolnjujejo pod mentorstvom Matjaža Remca in Ante Radnića, so zanje pripravili prisrčen glasbeni nastop. Učenci Osnovne šole Danila Lokarja, ki obiskujejo krožek »Podmladek RK – Ker nam ni vseeno« pod mentorstvom Izidore Černigoj, pa so jim prebrali lepe želje in jim izročili voščilnice, ki so jih sami izdelali. Obiskali smo tudi stanovalce Centra starejših Pristan Vipava, kjer so zanje zapeli otroci Otroškega vrtca Ajdovščina, enota Vipava. Starostniki so bili seveda simpatičnega in igrivega nastopa otrok zelo veselili. Preden smo se poslovili, smo jim v spomin na naše druženje podarili ročno izdelane okraske iz čebeljega voska. Ob koncu leta se vsem prostovoljcem, donatorjem in drugim podpornikom iskreno zahvaljujemo za vso vašo pomoč. Prav tako se najlepše zahvaljujemo krvodajalkam in krvodajalcem, ki ste prisluhnili klicu na pomoč vseh bolnih, ki potrebujejo transfuzijo krvi, da bi lahko ozdraveli ali celo preživeli. Želimo vam vse dobro v novem letu 2014. Irena Žgavc

Profile for Tjaša Vidergar

Latnik december 146  

Lokalni časopis v občinah Ajdovščina in Vipava

Latnik december 146  

Lokalni časopis v občinah Ajdovščina in Vipava

Profile for satjav
Advertisement