Športni center Kranj kot potencial za športni turizem - Sandra Stare mag. inž. arh.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Urbanistična študija športnega centra z idejno zasnovo športnega hotela Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ EMŠ Arhitektura magistrsko delo _ avtorica Sandra Stare

mentor izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a. konzultacije za požarno zasnovo doc. dr. Domen Kušar, u.d.i.a. leto vpisa 2009 leto izdelave magistrskega dela 2017

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

1

ABSTRACT

This master's thesis deals with the topic of recreation and sports tourism. Slovenia is an attractive tourist destination, mainly because of its natural beauty.

The cities as well as the countryside are interesting to tourists, but considering the new lifestyles these tourists lead, the offer of these places should be enhanced with more sports activities.

A tourist trend of spending time in unspoiled nature, discovering the cultural, historical and archaeological sights, and getting to know customs and traditions of local communities has been spreading more and more in the last years. However, recreation and a healthy way of life are on the increase both in everyday life as well as when people are spending time at a different location.

This thesis explores the Kranj Sports Centre in terms of its sports tourism potential. Its location in the vicinity of nature, the variety of sports activities it offers, and the tourist attractions of the city itself and its surroundings lead to the idea of developing it into a tourist destination, placing Kranj on the tourism map as a destination specialized in sports.

2

In this master's thesis the sports centre is transformed into a sports tourism park, introducing more nature around the sports areas and taking into account the way its users move around the grounds. The additional areas for recreation and the possibility of taking a break in nature make it more appealing to recreational athletes, turning it into a playground for everyone and an interesting sports tourism hotspot that also offers various possibilities of accommodation.

Thinking about the sports centre in the context of tourism also lead to proposing an expansion of the centre (it is currently surrounded by individual houses) that would take advantage of the natural conditions offered by the Kokra river canyon.

The project emphasizes the importance of treating space as a whole – in terms of programme, functionality, as well as design.

Keywords: sport, recreation, sports tourism, sports centre, sports park, sports hotel.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

POVZETEK

Magistrsko delo se ukvarja s tematiko rekreacije in športnega turizma. Slovenija je turistom zanimiva predvsem zaradi različnih naravnih lepot. Turistično pa so zanimiva tudi mesta in podeželje, kjer bi zaradi novega življenjskega sloga turistov morali ponudbo obogatiti tudi s športnimi vsebinami.

V zadnjih letih se vedno bolj širi turistični trend preživljanja časa v neokrnjeni naravi, spoznavanja kulturnih, zgodovinskih in arheoloških znamenitosti ter seznanjanja z običaji in tradicijo lokalnih skupnosti.

Rekreacija in zdrav način življenja pa sta vedno bolj v porastu tako v vsakodnevnem okolju kot tudi izven lokacije, kjer ljudje živijo.

Delo obravnava Športni center Kranj kot potencial za športni turizem. Bližina narave, pestrost športnih vsebin ter turistične lepote samega mesta in njegove okolice so povod za razmislek o razvoju turistične destinacije. Kranj se tako uvrsti na zemljevid turizma kot turistični cilj, specializiran za šport.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Športni center se v sklopu magistrskega dela spremeni v športno turistični park, ki med športne površine vpelje več narave in upošteva gibanje uporabnikov v prostoru. Z dodatnimi rekreacijskimi površinami in možnostjo oddiha v naravi se bolj približa tudi rekreativnim športnikom in tako postane igrišče za vse ljudi ter zanimiva športno-turistična točka, ki ponuja tudi različna prenočišča.

Razmislek o prostoru in izpostavljeni tematiki turizma je tekom dela pripeljal tudi do predloga razširitve, ki odpravi ujetost športnega centra in izkorišča naravne danosti, ki jih ponuja kanjon reke Kokre.

S projektom se poudari pomembnost obravnave prostora kot celote – tako programsko, funkcionalno, kot tudi oblikovno.

Ključne besede: šport, rekreacija, športni turizem, športni center, športni park, športni hotel.

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

3

4

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

KAZALO

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

KAZALO 1. UVOD

METODE DELA OPREDELITEV PROBLEMA CILJI NALOGE

7 7 7

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

ŠPORT IN REKREACIJA ŠPORTNI CENTER IN ŠPORTNI PARK TURIZEM IN ŠPORT ZAHTEVE ŠPORTNEGA TURIZMA IN TRŽENJE ŠPORTNIH PRIPRAV MOTIVACIJA IN TURISTIČNA POTOVANJA

3. PRIMERI

ŠPORTNI TURIZEM V TUJINI ŠPORTNI TURIZEM V SLOVENIJI REFERENČNI PRIMERI

4. PROSTORSKI KONTEKST

KRANJ IN TURIZEM ANALIZE ŠIRŠEGA KONTEKSTA ANALIZE OŽJEGA KONTEKSTA ŠPORT V KRANJU ANALIZE IZBRANE LOKACIJE STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA MOK KRATKOROČNI PLANI

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

10 12 14 18 20

24 26 28

34 40 44 52 54 66 68

PROBLEMATIKA CILJI PROJEKTA POSEGI V PROSTOR URBANISTIČNA ŠTUDIJA PROSTORA FAZNOST PROJEKTA PROGRAM V ŠPORTNEM PARKU KRANJ PROGRAMSKA SHEMA NOVIH OBJEKTOV SITUACIJA - OBSTOJEČE STANJE SITUACIJA - IDEJNA ZASNOVA SITUACIJA - IDEJNA ZASNOVA 1:1000

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE UMESTITEV ŠPORTNEGA HOTELA V PROSTOR OBLIKOVANJE VOLUMNA ŠPORTNEGA HOTELA ŠPORTNA KOMUNIKACIJSKA POT KOMUNIKACIJSKA SHEMA ŠPORTNA TEMATIKA V SOBAH PROGRAMSKA SHEMA KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA TLORISI PREREZI FASADNE FASADNI PAS ENERGIJSKA ZASNOVA, OSVETLITEV, MATERIALI PRVINE VARSTVA PRED POŽAROM

7. ZAKLJUČEK

UL FA

98 99 100 101 102 104 105 108 118 126 132 134 136

140 142 143

SEZNAM VIROV ZAHVALA IZJAVA O AVTORSTVU

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

72 76 78 80 84 86 88 90 92 95

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5

6

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

1. UVOD

OPREDELITEV PROBLEMA UVOD

Kranj je četrto največje slovensko mesto, ki je najbolj znano po zanimivi legi na konglomeratnem pomolu nad sotočjem reke Kokre in Save. Mesto je s svojimi številnimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi izjemno zanimivo za turiste, kar dokazuje tudi rast turizma, ki se je med letoma 2012 in 2013 povečala za 56 % in 59 % nočitev (MOK, 2014). Kljub temu, pa ima mesto še vedno ogromno neizkoriščenega turističnega potencila.

Kranj je znan tudi kot športno mesto, saj je po številu kategoriziranih športnikov na tretjem mestu med slovenskimi občinami (Stara Olympic, 2017). Tu so doma mnogi uspešni športniki, med njimi tudi zmagovalci smučarskih poletov, bratje Prevc.

Mesto ima že sedaj precej pestro športno ponudbo in gosti različna pomembnejša športna tekmovanja mednarodne ravni.

Kljub številnim objektom in površinam namenjenim športu, pa so določene površine neurejene, objekti energetsko potratni, nekateri celo nedokončani, nelegalizirani in zastareli. Pojavljajo pa se tudi potrebe po novih športnih objektih.

Zaradi številnih športnih površin in različnih športnih prireditev, bi v Kranju lahko veliko bolj izkoristili potencial, ki ga ponuja športni turizem.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

METODE DELA

Preko analiz lokacije in večkratnih obiskov območja sem identificirala težave v prostoru. Na podlagi analiz širšega območja Kranja, ter njegove turistične ponudbe v občini, sem se odločila raziskati še pojem športnega turizma in si tako razširila pogled na obravnavo območij s športnim programom. Določila sem nov pristop obravnavanja območja kot celote.

Prvotno obravnavano območje sem razširila in dodala spremljevalni program. Preko skic, delovnih maket in celotnega miselnega procesa sem razvila urbanistično idejo, ter zasnovo športnega hotela. Projekt je prikazan s shemami, tlorisi, prerezi, fasadami ter detajlom v fasadnem pasu. Vizualizacije prikazujejo atmosfero v hotelu, ter odnose novega do obstoječega.

avtorica: Sandra Stare

Športni center Kranj je ujet v spalno naselje na obrobju mesta Kranja. Za širjenje nima najboljšega potenciala, saj ga levo in desno omejuje naselje individualnih hiš, na severu pa ga bo po OPN omejila tudi severna obvoznica. Dostopi do območja so trenutno zelo slabi, saj potekajo po ozkih ulicah.

V Strategiji trajnostnega razvoja mestne občine Kranj 2009-2023 je Športni center obravnavan kot dober potencial, katerega bi bilo potrebno še dodatno opremiti z novim programom. Dodati le spremljevalni program k obstoječemu ni najboljši pristop k obravnavi območja, saj je prostor že sedaj mentalno razdeljen na več delov. Športne dejavnosti na območju funkcionirajo vsaka zase in ne kreirajo enotnega centra. Ograje v prostoru ustvarjajo cone in introvertiranje dejavnosti.

Obstoječa infrastruktura je v svoji osnovi premalo fleksibilna, saj je v večji meri prilagojena potrebam specifičnih športov in manj sodobnim rekreativcem.

Ker je Športni center postavljen na mestni rob, ga je potrebno kot takega tudi obravnavati.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

CILJ NALOGE

Cilj magistrskega dela je spremeniti Športni center Kranj v turistični športni park, v katerem vsak obiskovalec najde aktivnost zase. Reševanje programskega problema pa na obravnavani lokaciji preraste v obravnavo območja kot celote. Tako programsko kot oblikovno, funkcionalno in mentalno. Športne površine se zato preko dodatnih zelenih površin in novega centralnega prostora povežejo v enotno podobo. Novi Športni park Kranj ponuja večje zelene površine, ki so primerne za igro, rekreacijo ali počitek. Medtem ko trenutni Športni center Kranj vsebuje le komunalne zelenice, ki jih predstavljajo redki zelene pasovi, robovi igrišč in drevesa. S svojim pristopom omogočim prosto interpretacijo uporabe prostora. Dotrajane in neprimerne športne objekte in površine zamenjam z novimi in tako omogočim čim boljše pogoje za rekreacijo in šport. Pestra športna izbira na enem mestu vabi obiskovalce vseh generacij, hkrati pa privlači tudi športnike, katerim omogoča kompleksne treninge. Z možnostjo izbire med različnimi športnimi aktivnostmi, športnim hotelom, apartmajskih naseljem, čudovito naravo in športno - medicinskim centrom se spodbuja turizem in razvije celovito športno - rekreativno - turistično ponudbo.

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

7

http://freakonomics.com/2011/03/29/how-is-a-colonoscopy-like-a-boring-soccer-match

8

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

9

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

ŠPORT IN REKREACIJA

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je telesna dejavnost kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarijo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja.

http://siol.net/sportal/rekreacija/vsaj-pet-razlogov-zakaj-se-v-sluzbo-voziti-s-kolesom-415447

Telesna aktivnost na poti v službo.

Šport in telesno vadbo razumemo kot posebno vrsto telesne dejavnosti, pri čemer se šport nanaša na organizirano in načrtovano vadbo, ki vključuje določeno obliko tekmovanja, medtem ko je telesna vadba oz. rekreacija namenjena izboljšanju telesne pripravljenosti in zdravja.

Rakreacija izhaja iz latinske besede recreatio, ki pomeni telesno in duševno osvežitev. Redno gibanje in telesna vadba posameznika okrepijo tako telesno kot mentalno, saj se med treningom v našem telesu odvijajo številni procesi, ki vplivajo na razpoloženje in videz.

Razvedrilo in sprostitev sta dva od glavnih razlogov, zakaj se ukvarjamo z določenim športom. Dejavnosti, ki nas sproščajo in zaradi katerih se veliko lažje spopadamo z vsakodnevnim stresom, pa se prilagajajo potrebam sodobnega človeka in se spreminjajo hkrati z modnimi trendi in napredkom tehnologije (Drev, 2013). Šport in predvsem njegova različica rekreativni šport ne ponujata le razvedrila, igrivosti, tekme in merjenja sil s samim seboj in z drugimi, marveč v vseh sestavnih elementih omogočata udeležencem uveljavljanje njihove lastne osebnosti.

10

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/spravimo-se-v-gibanje

Trening leteče joge ni le vadba, temveč temelji tudi na zaupanju partnerju in sprostitvi. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

Šport in rekreativni šport ne ponujata le gibanja, igrivosti, tekme in merjenja sil s samim seboj in drugimi, marveč v vseh sestavnih elementih omogočata uveljavljanje in potrjevanje biopsihosocialne integritete športnikov.

V fizičnih športnih panogah so pomebne lastnosti moč, kondicija, hitrost in druge. Za nekatere športe pa je potrebna predvsem miselna moč. Dober primer je šah.

Redna športna vadba lahko pomaga nevtralizirati negativne posledice današnjega pretežno sedečega življenja.

Športne panoge, igra, razgibavanje in igranje so pojmi, ki se medsebojno prepletajo.

Rekreativni športnik lahko izbira med velikim številom različnih športov. Danes so bolj priljubljeni drugi športi kot so bili včasih, za nekatere pa lahko rečemo, da so vedno v modi. Med takšnimi je na primer pohodništvo, ki je na prvem mestu najbolj priljubljenih športov v Sloveniji. Sledi mu kolesarjenje, vedno bolj pa se uveljavlja tudi golf.

Igre opredelimo kot šport, ko v njih nastopajo še posebej izurjeni igralci, kar igro približa gledalcem. Še posebej je to vidno v modernih časih, ko je zelo pomemben vidik gledalcev (navijačev in navijaških skupin).

Najprimernejši šport za vsakega posameznika je tisti, pri katerem se počuti vrhunsko.

Šport in telesna aktivnost imata v vseh življenjskih obdobjih za zdravje in srečo človeka nenadomestljivo vlogo. Zaradi želje po novih igrah, gibanju oz. rekreaciji se pojavljajo različni novi športi, ki postajajo priljubljeni med mlajšimi in tudi starejšimi generacijami.

Nekateri športi se lahko izvajajo kjerkoli in za izvedbo potrebujejo le dvorano. To velja za različne vrste skupinskih vadb: aerobika, pilates, joga ipd.

Nekateri športi spodbujajo skupinski duh, kjer je še bolj kot zmaga pomemben odnos v ekipi. Drugi pa so bolj individualni, kjer oseba sama na svoj način uživa v rekreaciji.

Ob vseh teh različnih aktivnostih, ki so zanimive športnikom in rekreativcem pa je najbolj pomembno to, da ljudje izberejo tisto telesno dejavnost, ki jim prinaša veselje in jo hkrati tudi najlažje vključijo v svoje vsakdanje življenje.

http://www.studentska-vadba.si/vadba/jumping/

Vadba na trampolinu.

Drugi pa so vezani izključno na naravo in njene vremenske razmere. Taki športi so smučanje, bordanje, surfanje, kajtanje ipd.

Zaradi takih športov je večinoma potrebno potovati na lokacijo ki ima pogoje za izvajanje tega športa.

Smučamo lahko le tam kjer je sneg, kajtamo pa le tam kjer je veter. Tu pa športu pride nasproti turizem.

Glavni cilj rekreativnih športnikov je dobra telesna pripravljenost, šport pa ponuja tudi zabavo in sprostitev, ter vedno nove izzive. Zato so nekateri športi bolj modni od drugih. http://siol.net/sportal/rekreacija/igra-za-oba-spola-kjer-je-sportni-duh-skoraj-takopomemben-kot-zmaga-video-418269?image=2

Ultimate frizbi je pri nas za enkrat še precej nepoznan.

Osebni arhiv.

http://sportu3p.blogspot.si/2014/10/2-sportni-dan-kros-in-sportne-igre.html

Igra s padalom.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Kajtanje na izlivu reke Neretve. avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

11

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

ŠPORTNI CENTER IN ŠPORTNI PARK

Za več športnih aktivnosti na enem mestu pogosto zasledimo dva različna izraza, ki pa sta si zelo podobna.

Osebni arhiv.

Športni center Kranj ima danes pretežno športni značaj, zato ne spada med športne parke.

Center je udomačen izraz za središče. Z njim ponavadi opredeljujemo tudi kraj oziroma prostor, na katerem je osredotočena določena dejavnost npr. industrijski center, izobraževalni center, kulturni center, športni center (SSKJ, 2000).

Park je urejena in negovana površina z drevjem in rastlinjem s sprehajališči. Nekdaj so bili sestavni del krajevih rezidenc in fevdalnih dvorcev. Danes pa so parki javne zelene površine, namenjene sprostitvi, igri in rekreaciji. Poleg rekreativne funkcije so parki še posebej v večjih mestih pomembni tudi z ekološkega in higienskega vidika.

Besedo park pogosto zasledimo v sklopu s pridevnikom: narodni park, mestni park, zabaviščni park, tehnološki park, avtomobilski park, športni park.

Gre za t.i. tematske parke, kjer je določena funkcija, poudarjena oziroma za koncentracijo neke dejavnosti ali sredstev. Športni park je področje v naravi, prirejeno za šport in rekreacijo (SSKJ, 2000). “Športno središče sestavlja večje število različnih športnih objektov in vadišč. Univerzalno športno središče je namenjeno različnim športnim zvrstem, specializirano športno središče pa sklopu podobnih športnih zvrsti ali le eni” (Leskovec, 1999).

12

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://www.otroskiraj.si/ponudba/Otrosko-igrisce-Park-Tivoli.html

Tivoli ima parkovno-športni značaj, saj je urejen kot park v katerega so na enem delu umeščene športne površine. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

Osnovna funkcija športno-rekreacijskih površin je možnost telesne vadbe in sprostitve. Športni park se od ostalih površin namenjenih športu in rekreaciji loči po tem, da vsebujejo tudi parkovno urejene zelene površine. “Športni park je sklenjeno območje parkovno urejenih zelenih in grajenih površin, katerih bistvena funkcija je omogočanje zadovoljevanja človekovih potreb po športu in rekreaciji” (Lindav, 2008).

Zelenje v splošnem soustvarja mestno podobo in izboljšuje bivanjske pogoje.

Smiselnost zelenega sistema sloni enakovrednih vlogah zelenja v mestu: - družbeno rekreacijska vloga - ekološka vloga - morfološka vloga.

na

treh

Za izgradnjo športnega parka so pomembni bližina narave, gozda ali vodnih površin, miru in svežega zraka. Vendar je pomen določene infrastrukture ali prostora z vidika prebivalstva pretežno začasnega in osebnega značaja. Dojemanje in vrednotenje prostora namreč temlji na subjektivni zaznavi, kar pomeni, da je lahko isto okolje nekomu privlačno, drugemu odbijajoče. Določitev oziroma posplošitev pomena športnih parkov je zato z vidika celotnega prebivalstva nemogoče.

krajani in prebivalci bližnje okolice

rekreativni športniki, ki pridejo na aktivni dopust

Športni centri in parki niso le območja, namenjena aktivni udeležbi pri športu in rekreaciji. Nekateri obiskovalci v športnih parkih namreč obiščejo le gostinski lokal, si ogledajo kakšno tekmo, berejo v naravi ali pa se zgolj sproščajo. Čeprav je v večjih urbanih naseljih možnost rekreacije v naravi manjša kot na podeželju, pomen športnih parkov ni bistveno večji. Pravzaprav na obisk športnih parkov ne vplivata le oddaljenost in dostopnost, temveč tudi pestrost ponudbe, cena storitev in predvsem količina prostega časa. V odvistnosti od slednjega so ljudje pripravljeni premagati tudi daljše razdalje, še posebno, če je na bolj oddaljeni lokaciji pestrejša, kakovostnejša ponudba ali ugodnejša cena storitev. Lahko pa jim že naravno okolje s svojim doživljajskim potencialom nudi več užitkov (Berčič et al., 2010).

vrhunski športniki, ki imajo tekmovanja ali pa pridejo na priprave ter njihovi trenerji, organizatorji, sodniki, novinarji ipd. Športni objekti in športno-rekreacijske površine zagotavljajo tudi določeno število delovnih mest.

Zaposlitev v njih najdejo trenerji, vaditelji, inštruktorji, animatorji, vzdrževalci, receptorji in drugi profili, odvisno od ponudbe (npr. reševalci iz vode). Večja kot je programska pestrost športnega centra, več različnih profilov ljudi potrebujejo.

GOSTJE ŠPORTNEGA CENTRA gostje lahko pridejo zaradi športa in lastne aktivnosti, lahko pa tudi zaradi drugih interesov (gledalci, obiskovalci lokala)

zaposleni in njihove družine zaposleni, ki pridejo na teambuilding

Športna tekmovanja pa drastično vplivajo tudi na zasedenost okoliških hotelov in na turizem v mestu na splošno. Skupaj z vrhunskimi športniki in trenerji se tekmovanj udeležijo tudi sodniki, organizatorji in novinarji, ki poskrbijo za odmevnost dogodka in s tem tudi promocijo določenega športnega centra ali parka ter posledično tudi mesta, kjer se tekmovanje odvija.

Največji delež udeležitve na tekmovanju pa seveda predstavljajo športni navijači, ki prinašajo dobiček tudi ostali turistični ponudbi tega kraja.

Razvoj športa v prostoru je primerljiv s funkcijsko vlogo kraja v regiji. Ustrezno njegovi vlogi je potrebno naselje opremiti s sodobnimi športnimi objekti in vadišči (Leskovec, 1998).

Danes zaradi prilagoditve novim potrebam in življenskemu slogu ljudi v mestne parke vse več umeščajo tudi nove športne površine namenjene aktivnemu načinu preživljanja prostega časa.

Le zadostno število uporabnikov pa tudi opravičuje izgradnjo športnih objektov in omogoča njihovo rentabilnost.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

13

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

TURIZEM IN ŠPORT

Šport in turizem sta področji, ki lahko pomembno prispevata k mednarodni uveljavitvi Slovenije in k njenemu hitrejšemu vključevanju v evropske turistične tokove. Kakovostna in dobro premišljena turistična ponudba namreč omogočata številne pozitivne gospodarske in družbene učinke v določenem kraju, zato turizem postaja vse pomembnejša gospodarska panoga. Povečanje turizma v določenjem kraju pa med drugim pogojuje tudi kakovostna turistična ponudba.

Osebni arhiv.

Športno - aktiven oddih v naravnem okolju.

Naša država zaenkrat še ne dosega take stopnje v razvoju turizma, kot jo beležijo v evropsko turistično razvitih deželah. Najbolj pereč problem je nizka izkoriščenost oz. zmogljivost obstoječih turističnih objektov ter nizka stopnja uporabe, ki je posledica slabe in nekakovostne turistične ponudbe. Dokazano je, da organizacijsko in vsebinsko dobro zasnovana športna ponudba bogati turizem in posredno ali neposredno vpliva na njegov hitrejši razvoj. Turistično razvite dežele v Evropi in po svetu svojo turistično ponudbo bogatijo z različnimi športnimi programi, v katerih upoštevajo želje in potrebe gostov na eni strani in športno-turistične trende na drugi (Berčič et al., 2010).

V zadnjih letih se je, kot vedno bolj pogost turistični trend, utrdila želja in povpraševanje po neokrnjeni naravi, po kulturnih, zgodovinskih in arheoloških privlačnostih, po seznanjanju z običaji in tradicijo lokalnih skupnosti, po rekreaciji in zdravem življenju itd. Tako predstavlja lokacija bivanja (spanja) velikokrat samo izhodiščno točko za odkrivanje nepoznanih prostorov (Mrak et al., 2012).

14

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Osebni arhiv.

Krajinska bogastva Slovenije so vabljiva za domače in tuje goste. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

Hudson (2003) opisuje športni turizem kot del celotnega turizma, ki zajema več podkategorij. V kategoriji športnega turizma najdemo doživljajski turizem, zdravstveni turizem, turizem v naravi, turizem gledalcev, tekmovalni turizem, lagodni oz. rekreativni turizem, vzgojni turizem in poslovni turizem.

“ŠPORT BOGATI TURIZEM IN TURIZEM BOGATI ŠPORT” (Berčič et al., 2010)

Športni turizem je definiran kot turizem oseb, ki se posebej zanimajo za kraje, kjer so lahko aktivni v svojem priljubljenem športu. Zajema pa tudi potovanja turistov, ki potujejo na ogled nekega športnega dogodka.

Športna rekreacija je v današnjem času nujno potrebna sestavina za KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE.

http://www.24ur.com/sport/kosarka/slovenski-navijaci-stevilka-1-v-zagrebu.html

Pasivni udeleženci športnih prireditev.

Ritchie in Adair (2002) sta zapisala da športni turizem zajema pasivne udeležence (športne prireditve in športni muzeji) in aktivna športna potovanja (npr. golf, potapljanje, drugi športi) in zajema oba pojava, ki sta glavna motiva za potovanje, tako šport kot turizem.

S tem motom želijo v Sloveniji postopno preoblikovati stereotipni miselni vzorec o vlogi in pomenu športa v turistični ponudbi Slovenije. Tako bi dvignili raven kakovosti turizma v slovenskem prostoru in dosegli boljšo in kvalitetnejšo povezavo športa in turizma (ibid.).

Šport in turizem je prepoznaven pod tremi

Športna rekreacija pa je še bolj koristna in prijetna, kadar je športna rekreacija drugačna od vsakdanjosti in odmaknjena daleč od dnevnih obveznosti.

kategorijami športnega turizma: • potovanje, potrebno za ogled športnih prireditev • ogled športnih znamenitosti (olimpijski stadioni, športni muzeji ipd ...)

• aktivno ukvarjanje s športom ki ga delimo še na: a) turiste, ki se na potovanju ukvarjajo s športom kot vrsto sprostitve b) profesionalne športnike, ki potujejo zato, da bi se udeležili tekmovanja v izbranem športu (Gibson, 1998)

http://www.rogla.eu/si/aktivnosti/vrhunski-sport http://novice.najdi.si/predogled/novica/smučanje-v-Sloveniji-Golte-Rogla-Krvavec

Trening kampi so priprave športnikov, ki imajo organizirano športno aktivnost.

Aktivni udeleženci športnega turizma.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

15

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

Sodobno preživljanje oddiha temelji na dejavnostih, ki izhajajo iz človeka oz. njegovih potreb in želja, hkrati pa spodbujajo njegovo kreativnost in omogočajo potrjevanje lastne osebnosti v povsem drugačnih razmerah, kot veljajo za delo in življenje v domačem okolju. Gre torej za aktiven oddih, ki ima na osnovi dosedanjih raziskav veliko prednosti pred pasivnim preživljanjem prostih dni v posameznih turističnih krajih. Pozitivni učinki takega načina preživljanja oddiha so povezani tudi z ohranjanjem in izboljšanjem psihomotoričnih ter funkcionalnih sposobnosti turistov.

V preteklih obdobjih je bila povezava med športom in turizmom precej zabrisana. Do izraza je prihajala le ob različnih tekmovanjih, turnirjih in igrah, kjer so bili turisti v glavnem pasivni opazovalci dogajanja.

Šport oz. športna rekreacija vedno bolj postaja vsakodnevna aktivnost mnogih ljudi.

Številne raziskave so namreč pokazale, da je možno z rednim športnorekreativnim udejstvovanjem tudi na letnem oddihu pozitivno vplivati na srčno-žilni, kostnosklepni, živčno-mišični sistem, ter druge organske sisteme ter podsisteme (Berčič et al., 2010).

To se kaže tudi v turizmu, saj si vse več ljudi želi tudi na dopustovanju ukvarjati s športnimi aktivnostmi in tako nadaljevati zdrav življenjski slog, ki ga živijo doma. Športna rekreacija ima zato v razvoju turizma vse pomembnejšo vlogo. V mnogih športno turističnih središčih pa celo dominantno vlogo. Danes si ni mogoče predstavljati delovanja in razvoja posameznih npr. zimskošportnih središč brez celovite športneturistične ponudbe (Berčič et al., 2010).

http://finestayslovenia.com/whattodo/golf/

V Sloveniji je največje in najstarejše igrišče za golf na Bledu.

Tudi pri športno-turističnih središčih, katerih ponudba temelji na igranju tenisa, golfa, pohodništvu, gorništvu, kolesarjenju, plavanju ali tudi drugih športno rekreativnih programih imajo te športne aktivnosti pomembno vlogo. Mnoga športno-turistična središča so si svoje ime in blagovno znamko pridobila in utrdila izključno s športno ponudbo, ki predstavlja tudi najbolj atraktivni del njihove turistične ponudbe.

Poleg fizioloških učinkov se funkcije športne rekreacije v turizmu kažejo tudi v znatni psihični razbremenitvi.

Le-ta je namreč povezana s spremembo kraja, s spremembo dejavnosti, z odpravljanjem tedenske, mesečne ali celoletne monotonije, z novimi socialnimi vezmi, kar vse ugodno vpliva na zmanjšanje negativnih učinkov, ki izhajajo iz dela in življenja v domačem oz. delovnem okolju (Berčič et al., 2010).

Pod športno rekreacijo štejemo: • aktivni oddih (dnevni, tedenski, letni) • zdravstveno preventivni aktivni oddih • wellness turistični program • kopanje, plavanje, alpsko smučanje, tek na smučeh, gorništvo, jahanje, jadranje, potapljanje itd.

Tekmovalni in vrhunski športi • potovanja na tekmovanja v različnih tekmovalnih sistemih • priprave športnikov Športna vzgoja • športni dnevi • šola v naravi • šolska športna tekmovanja • ogledi večjih športnih prireditev • športni tabori - kampi - šole

Osebni arhiv.

Aktivni oddih pripomore k psihični razbremenitvi ter izboljšanju funkcionalnih sposobnosti turistov.

Osebni arhiv.

Smučanje ima na Krvavcu pozimi dominantno vlogo.

16

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

Tesno povezanost in prepletenost športa in turizma pa najdemo tudi v wellness turizmu, ki v okviru zdraviliškega turizma predstavlja pomembno celovito turistično ponudbo Slovenije.

Strokovnjaki številne turistično-zdravstvene programe, bodisi preventive ali rehabilitacije, vključujejo v t. i. zdravstveni turizem. Zdravje je eden najdlje prepoznavnih, nenehno prisotnih in najmočnejših motivov na področju turizma in gibalo mnogih, ki z raznolikim udejstvovanjem bodisi v zdraviliščih ali drugih turističnih okoljih iščejo in ponovno vzpostavljajo izgubljeno biopsihosocialno ravnovesje.

(Berčič et al., 2010).

Danes so bolj kot kdajkoli prej aktualni športnoturistični programi aktivnega oddiha s poudarkom na zdravstvenih učinkih. Zdravstveni turizem pa ima vse večjo vlogo tudi zaradi staranja večje populacije prebivalstva.

vrhunske športnike in njihove priprave na tekmovanja

rekreativne športnike iz okolice

rekreativne športnike, ki pridejo na izlet v drug kraj

ŠPORTNE AKTIVNOSTI SO ZANIMIVE ZA gledalce otroke in mladino v času počitnic v okviru športnih taborov

poslovneže, ki prirejajo teambuildinge

Kurtzman (2001) je za potrebe ponudbe športnega turizma definiciji športnega turizma dodal šest kategorij, kjer se dogaja povpraševanje po športnem turizmu: 1. športne znamenitosti 2. športni parki 3. športna križarjenja 4. športne ture 5. športne prireditve 6. doživljajski športi Športno orientirane so tiste počitnice, kjer je glavni proizvod vezan na športno ponudbo (npr. kolesarjenje, pohodništvo, smučarske počitnice, potapljanje), s športom povezane pa so tiste, kjer elementi športne ponudbe sestavljajo programe za bivanje (npr. wellness programi v zdraviliščih, aktivne počitnice z vsebinami izletov).

Strategija slovenskega turizma med drugim temelji tudi na jasni identiteti in prepoznavnih turističnih območjih, med katere spadajo obala, kras, gore, jezera, zdravilišča, mesta in podeželje (Berčič et al., 2010).

V Sloveniji bi morali poskrbeti za uravnoteženo programsko športno ponudbo tudi v pomladanskem in jesenskem času in ne le v poletnem in zimskem obdobju, ki sta do sedaj najbolj poudarjena.

Dobra hrana in mehka postelja že dolgo nista tista, ki zadovoljita turista. Novi turist je bolj avanturist, bolj fleksibilen in samostojen, pa tudi bolj zahteven in težko zadovoljiv (Peters et al., 2003).

Z računalniki obkrožen človek ima vse večjo potrebo po oddihu v naravi, sprostitvi ali aktivnosti, zato se vse bolj vrača v naravno okolje, v katerem se odvijajo tudi različne športnorekreativnih dejavnosti. Najpogostejši razlog za potovanje sta zato tako pri Evropejcih, kot tudi Slovencih počitek in rekreacija.

Po raziskavah Eurobarometra se skoraj 60 % Evropejcev nikoli ali le redko ukvarja s športom, v Sloveniji pa se s športom ukvarja kar 78 % prebivalstva. Aktivnost Slovencev je v primerjavi z evropskim povprečjem na visoki ravni, uspehi naših športnikov na mednarodnih tekmovanjih pa dokazuje, da je šport zasidran globoko v nas (Šulin, 2016).

http://www.rimske-terme.si/sl/

Zdraviliški turizem v Rimskih termah.

Raznoliki programi za zdravo preživljanje prostega časa in ohranjanje ter izboljševanje zdravstvenega stanja oz. celovitega ravnovesja je združeno tudi v sodobnih wellness programih, ki jih vse pogosteje ponujajo tudi mnogi športni centri. http://www.tenis-portovald.si/vsebina/5-dnevne-pocitnice-s-solo-tenisa/

http://maribor-pohorje.si/kolesarjenje.aspx

Petdnevne počitnice s šolo tenisa.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Spozanvaje posebnosti in lepote narave s kolesom UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

17

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

http://siol.net/sportal/sportal-plus/kje-so-junaki-ki-so-pisali-slovensko-zgodovino-445083

ZAHTEVE ŠPORTNEGA TURIZMA IN TRŽENJE ŠPORTNIH PRIPRAV

Športne priprave veslačev na Bledu.

Profesionalizacija v športu je privedla do nujnosti bivanja športnikov v pripravljalnih obdobjih izven matičnega kraja, in sicer v centrih, ki nudijo optimalne pogoje za vadbo.

Različne športne panoge in različno tempirani pripravljalni ciklusi pogojujej priprave v tistih centrih, ki so sposobni zadovoljiti tako kvalitetne namestitvene potrebe, ustrezne pogoje za vadbo (tehnična opremljenost), kot tudi ostale pogoje.

Priprave športnih ekip se navadno vršijo izven sezone, zaradi česar so dobra dopolnilna dejavnost pri polnjenju namestitvenih kapacitet. Potrebe športnih ekip in posameznih športnikov pa so navadno tudi dokaj specifične, saj predvsem vrhunski športniki potrebujejo optimalne pogoje, za katere so pripravljeni tudi pošteno plačati. Športni klubi določene športne aktivnosti za namen športnih priprav ob rezervaciji namestitvenih kapacitet rezervirajo športne objekte in eventuelne mediciske storitve. V pripravljalnem obdobju se želijo športniki na turnirjih srečevati z lokalnimi ekipami, zaradi česar je potrebno v pripravljalnih obdobjih organizirati tudi najrazličnejše oblike turnirjev.

18

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://www.b4sportcamps.si/globalna/novice?Poletne-nogometne-priprave-2016

V Sloveniji vsako leto gostimo marsikatero nogometno ekipo iz Evrope, ki pride na športne priprave. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

V članku “Slovenija bi bila lahko raj za športnike” ugotavljajo, da imajo nekateri športni centri v Sloveniji super igrišča, a v bližini ni ustreznih hotelov. Drugje obstajajo super hoteli, a ni dovolj nogometnih igrišč.

V bližini igrišč za športne priprave se ponavadi nahajajo tudi športni hoteli, ki športnikom nudijo prenočišče. Športni hoteli izpolnjujejo potrebe tudi bolj specifičnih uporabnikov, kot so npr. profesionalni športniki.

Zaradi prilagoditve različnim športnikom po potrebi športni hotel lahko nudi tudi: • sobe s posebnimi pogoji (višje stropove in daljše postelje npr. za košarkaše) • prilagojeno prehrano • shrambne prostore za opremo športnikov • konferenčno dvorano za sestanke, analize ter izobraževanje • športno-medicinski center za rehabilitacijo in meritve • visoko stopnjo mobilnosti (prilagojena dvigala in oblikovanje komunikacij s klančinami - npr za kolesa) • možnost izposoje in nakupa športne opreme • navezavo na športno-rekreativne dejavnosti v bližnji okolici (kolesarjenje, pohodništvo, smučanje ipd) • wellness center z masažami in savnami • skupni prostori za druženje in zabavo

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Goran Jovanović skrbi za trženje športnih prenočitev v Kranjski Gori pri podjetju Hit Alpinea, ki so se v tem obdobju s 500 na leto povečale na 12.000.

"Pozna se vpliv Turčije, kjer so za športnike na voljo le hoteli s štirimi ali petimi zvezdicami. Pri košarki gostimo najboljše ekipe Evrope, recimo ruski CSKA. Pri nas imamo vrhunske odbojkarje, rokometaše. Za omenjene je naša ponudba primerna. Nogometaši pa so navajeni višjega standarda, so malce razvajeni. Nekaj smo na tem področju v hotelu Kompas, kjer gostuje največ športnikov, že naredili. Običajne vzmetnice smo zamenjali s tistimi, dolgimi 220 centimetrov. A čaka nas še nekaj dela" (Zore, 2016).

"V Sloveniji bi morali imeti vsaj pet nogometnih centrov za priprave. Agencije in klubi namreč izbirajo lokacije, kjer je zaradi organiziranja prijateljskih tekem na pripravah veliko drugih ekip. Slovenski ponudniki tovrstnega turizma zato med seboj nismo konkurenti," se pozivu Dizdarevića pridružuje Metod Grah, lastnik Term Vivat (Zore, 2016).

http://planica.stvar.si/sl/nordijski-center-planica.html http://www.nzs.si/

Novi nogometni center NZS na Brdu s tremi igrišči.

Slovenska nogometna reprezentanca je maja 2016 nacionalnega centra s tremi igrišči na Brdu pri Kranju dobila svoj dom. Nogometna zveza pa možnost trženja dobičkonosnih nogometnih priprav. Kljub temu pa v Slovenijo najbogatejših klubov še ne bo. Na Brdu ima pomanjkljivosti hotel, drugje igrišča, ponekod je problematično oboje. Vrhunski novi center in hotelske storitve ne predstavljajo težav, a sobe v objektu so brez balkonov in eden največjih primanjklajev, ki si ga želijo nogometaši, je bazen. To sicer za navadne goste ni večja ovira, a je v svetu bogatega nogometa viden primankljaj (Zore, 2016).

avtorica: Sandra Stare

Nordijski center Planica privablja številne goste.

V hotelih Hit Alpinea so s ponudbo podpornih programov pripravam športnikov posameznikov kot ekipam v Kranjsko Goro uspeli pritegniti ekipe iz vse Slovenije, vedno bolj množično pa prihajajo tudi iz tujine. V času planiškega finala sezone svetovnega pokala v skokih je bilo v hotelih Hit Alpinea nastanjenih kar 16 reprezentanc, v nadaljevanju leta pa so prav tako gostili priprave reprezentanc iz Rusije, Japonske, Norveške, Bolgarije, Nemčije in Švice. Med drugimi športnimi ekipami pa so izstopale še: moški košarkarski reprezentanci Slovenije in Srbije, ženska košarkarska reprezentanca Turčije, rokometna reprezentanca Irana, odbojkarska reprezentanca združenih Arabskih Emiratov, rokometni klub Vardar Skopje, nogometni klub Rijeka, košarkarska kluba Khimki Moskva in Anadolu Efes iz Istanbula. Skupno je leta 2015 za športne priprave Kranjsko Goro in okolico izbralo več kot 20 ekip, k temu pa lahko dodamo še dobre odzive na poletne športne kampe za otroke (Peršolja, 2015).

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Jovanović v Kranjski Gori že 4 leta prepričuje naj zgradijo novo nogometno igrišče, saj je imel povpraševanja od 10-tih profesionalnih ekip, a jih je moral zavrniti, saj bi morali imeti tri ali štiri igrišča.

"Tuji klubi so zahtevni. Zanje je potrebno ob igrišču postaviti fitnes, najamejo celotno nadstropje hotela, imajo svoje kuharje, v jedilnici morajo biti fizično ločeni od ostalih gostov," pravi Krajnc, ki bi s čarobno paličico Terme Vivat najraje preselil v Kranjsko Goro (Zore, 2016).

Pri trženju turizma je zato zelo pomembno, da se pri zasnovi samega turizma poglobimo v uporabnika, ki ga želimo s svojo ponudbo privabiti.

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

19

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

http://zdravakura.si/zakaj-je-tek-prava-izbira-vadbe/

Ljudje, ki so radi aktivni, predstavljajo večje povpraševanje po športno aktivnem potovanju.

MOTIVACIJA IN TURISTIČNA POTOVANJA

Motivi odhoda na potovanje so tesno povezani z namenom potovanja, kajti ta nam pove, zakaj se je nekdo odločil za potovanje z določeno vsebino.

Tu se pojavi vprašanje, kaj žene posameznika k izbiri določenega tipa potovanja, kar je osnova za odkrivanje turističnega povpraševanja.

Motiv po Slovarju Slovenskega knjižnega jezika (2000) pomeni tisto, kar povzroča neko dejanje, ravnanje, nagib, spodbudo. Namen pa je duševna usmerjenost k uresničitvi nekega dejanja.

Specifični motiv povzroči specifično povpraševanje.

V mojem primeru glavni motiv predstavlja športna aktivnost. Torej ljudje, ki se na potovanje odpravijo z motivom “biti športno aktiven”, predstavljajo večinsko povpraševanje po obisku Športnega parka Kranj.

20

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://ritamaher.com/index.php/meditation-2/

Sprostitev in beg iz vsakdanjega življenja, je pogost motiv za turizem in prav tako tudi šport. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

Dobra turistična ponudba temelji na zadovoljevanju človeških potreb.

(Maslow, 1954)

Motivacija za potovanje je največkrat deljena na slednje štiri skupine: • sporstitev • izobraževanje • avanturistična doživetja • druženje (Weaver in Lawton, 2002) Ali se bo turist odločil za določeno turistično destinacijo, je torej odvisno od več dejavnikov.

Finančne zmogljivosti turistov pa omejujejo njihove neomejene želje.

Glede na motive posameznika in ponudbe, ki jo ponuja posamezna turistična destinacija, se turist odloči za to potovanje ali ne. Bolj kompleksne turistične ponudbe zato privlačijo več gostov, saj ustrezajo večjemu številu različnih tipov ljudi.

Po teoriji Maslowa (1954) imamo ljudje sedem različnih potreb: • fiziološka potreba (hrana, pijača, spanje, itd.)

• potreba po varnosti (svoboda brez nevarnosti, varno okolje, itd.)

• potreba po ljubezni (občutek pripadanja, prijateljstvo, druženje, itd.)

• spoštovanje (samospoštovanje, zaupanje, uspeh, itd.)

• samodejavnost (realizacija, izpopolnitev, itd.)

• potreba po znanju in razumevanju • potreba po lepem, estetiki Na izbiro potovanj vplivajo motivacija, vedenje in zadovoljstvo s preteklimi izkušnjami. To pa pomeni, da pri izbiri aktivnosti na potovanju ne izhajamo samo iz človeških potreb, ampak tudi iz pričakovanj (Ryan in Glendom, 1998).

Turistom so pomembni tudi demografski podatki, letni čas in dolžina potovanja, potrošnja in način nastanitve.

Zagotoviti moramo različne aktivnosti glede na starost, spol in fizično zmogljivost oz. spretnost obiskovalcev (Berčič et. al., 2010).

V različne turistične tokove se vključujejo ljudje, ki so športniki - tako rekreativci kot tekmovalni oz. vrhunski športniki, pa tudi ljudje, ki se s športom ne ukvarjajo.

Za športnike je lahko šport primarni motiv potovanja (smučarske, surfaške, potapljaške počitnice), lahko pa je motiv morda ogled kulturnih, naravnih in drugih znamenitosti, vendar pa se občasno pod določenimi pogoji, ukvarjajo z različnimi športnimi dejavnostmi.

Animacijske dejavnosti na področju športnega turizma pa naj bi bile namenjene predvsem tistim športno neaktivnim, katerim bi z različnimi športnimi in doživljajskimi dejavnostmi popestrili bivanje v tujem kraju.

Notranja motivacija za potovanje izhaja iz želje po begu iz vsakodnevnega življenja oz. rutine, počitku in sprostitvi, fitnesu in razvajanju, avanturi in novih odkrivanjih (naravnih in kulturnih znamenitosti, spoznavanju dežel, ljudi), preživljanju časa z družino.

(Um in Crompton, 1990).

Močan faktor za izbiro potovanja je tudi način življenja in državljanstvo oz. kultura države, iz katere turisti prihajajo.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

21

https://unsplash.com/photos/oWZfwlmRPK8?utm_source=piktab&utm_medium=extension&utm_ca

22

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

3. PRIMERI

campaign=unsplash-web

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

23

3. PRIMERI

http://www.onthesnow.com/news/a/105787/posh-pistes--the-world-s-most-exclusive-ski-resorts

ŠPORTNI TURIZEM V TUJINI

Deer Valley v ZDA je ski resort, ki je namenjen le smučanjem. Bordarjem je vstop na smučišče prepovedan.

V sodobnih športnoturističnih centrih praktično ne poznajo “mrtve” sezone oz. posameznih neizkoriščenih letnih obdobij. Športnoturistične dejavnosti potekajo skozi vsa letna obdobja (poletje, jesen, zima in pomlad), s prilagojeno športnoturistično ponudbo oz. produkti.

V ZDA, kjer je trženje športnih produktov pomemben element trženja v turizmu, imajo pred Evropo dokajšnjo prednost, hkrati pa so v svojih pristopih precej inovativni. Prednost pa se v zadnjih letih zmanjšuje na račun izredno hitrega prilagajanja tovrstne ponudbe v turističnih visoko razvitih evropskih državah, še posebej na področju Alp. Večina turističnih produktov ZDA in Kanade je bolj ali manj povezana s športnimi produkti, turistična središča pa se arhitektonsko prilagajajo športnim produktom in ločujejo ponudbo za posebne ciljne skupine (npr. deskanje, alpsko smučanje, krpljanje in tek), kar je drugače kot v Evropi, kjer centri ponujajo bolj kompleksno in zato tudi manj dodelano ponudbo. Ravno v ZDA in Kanadi so s pridom izkoristili pomembna tekmovanja (svetovni pokali, svetovna prvenstva in olimpijske igre) in tudi povsem neznana in nerazvita območja predstavili svetu kot zanimive in privlačne turistične destinacije (Berčič et. al., 2010).

24

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://www.onthesnow.com/news/a/105787/posh-pistes--the-world-s-most-exclusive-ski-resorts http://www.deervalley.com/WhatToDo/Summer/MountainBiking

Na območju ski resorta Deer Valley pa poleti omogočajo gorsko kolesarjenje, pohodništvo, jahanje, SUP po jezeru ipd. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

3. PRIMERI

Kanada je poznana kot športno-turistična destinacija in je dolgo časa gradila na tem ugledu. Čeprav je hladna dežela, pa so po raziskavi Canada Tourism Commission-a (2003) ugotovili, da se mladi najpogosteje odločajo za obisk Kanade zaradi športa, aktivnosti in dogodivščin (smučanje, deskanje na snegu ipd.).

Zgleden primer uspešnega vključevanja športa v turizem je že desetletja Avstrija. Le ta je prva začela s sistematičnim trženjem športnih produktov. Enoten koncept dela je prinesel tudi izvrstne rezultate, zato ne preseneča dejstvo, da nekateri hotelirji in turistična podjetja živijo izključno od športnega turizma. Že leta 1978 je Avstrija na svetovnem turističnem trgu nastopila z enotno ponudbo Tenis v Avstriji.

Poleg tenisa, pa so začeli Avstrijci ustanavljati tudi združenja ponudnikov ostalih športnoturističnih proizvodov.

https://www.whistlerblackcomb.com/purchase/deals-packages

Whistler je eno izmed priljubljenih središč v Kanadi.

Vancouver v Kanadi je s smučarskim središčem Whistler in Blacomb zaslovel po izvrstnih pogojih za alpsko smučanje in deskanje, danes pa enakovredno ali celo večji del prometa predstavljata gorsko kolesarjenje in pohodništvo, predvsem v poletnih mesecih. Whistler je bil še pred dvema desetletjema odmaknjen del zahodne Kanade, ki je le počasi, a je s promocijo športnih produktov počasi pridobil svetovni sloves okronan z ZOI Vancouver 2010 (Berčič et. al., 2010).

http://www.tennis-hotel.at/en/tennis/tennis-courts/

Šola tenisa v Vitalhotel Wolfgangsee v Avstriji.

Avstrijski turizem je pretanjeno povezan predvsem s smučarsko industrijo, vse bolj pa se uveljavljajo s programi adrenalinskih in trendovskih športov ter organizacijo tekmovanj višjega ranga (svetovni pokali, svetovna prvenstva), s čimer želijo pritegniti pozornost svetovne javnosti, v nadaljevanju pa v destinacijah organizirajo treninge uglednih reprezentanc, ki so magnet za množice športnih klubov in posameznikov, ki v Avstriji preživljajo pripravljalna obdobja (Berčič et. al., 2010).

V Izraelu, kjer predstavlja turizem in šport pomembno izhodišče narodove identitete, so se lotili trženja na povsem svojevrsten način. Osrednja izobraževalna institucija Wingate Institute for Phyisical Education and Sport je poleg rednih študijskih programov pripravila tudi raznovrstne oblike izobraževanja na področju športa in priprav športnih ekip tako za domačine, kot tudi tujce. Beležijo izredno zanimanje športnikov, ki prihajajo na priprave iz celega svetaje izredno veliko. Na ta način pa so rešili tudi problem popolne izkoriščenosti svojih kapacitet. Omenjeni inštitut se nahaja med Tel Avivom in Natanyo, ki je mondeno turistično središče. Center se razprostira na 52 hektarjih zemljišč ob morju in je zgrajen na praktično povsem pustem delu zemlje, ki so ga spremenili v pravo oazo. Na njem se v dobro varovanem delu nahaja 33 objektov za šport, študij in namestitev. Glavni deli inštituta pa so: fakulteta za šport, šola za trenerje in inštruktorje, šola za fizioterapevte, raziskovalni center za športno medicino, oddelek za vrhunski šport, ter center za razvoj nadarjene mladine. Poleg klasičnih študijskih programov so povsem tržno usmerjeni predvsem v terminih, ko so študijske počitnice, sicer pa so na območju inštituta nenehno na pripravah najrazličnejše športne ekipe iz Evrope in Amerike. V zadnjem času so se specializirali tudi za organizacijo mednarodnih simpozijev in kongresov s področja športa, poleg direktnih tem, vezanih na šport, pa so izredno uspešni v prodaji dodatnih aktivnosti vsem udeležencem tovrstnih aktivnosti (Berčič et. al., 2010).

V Veliki Britaniji in tudi drugje po svetu se je veliko ljudi naučilo plavati v bazenih in ne v morju. Če ponudbe bazenov ne bi bilo, bi danes najverjetneje znalo plavati veliko manj ljudi.

Veliko dodanega za razvoj turizma je v umetno zgrajenih športnih površinah, ki simulirajo naravno okolje. Večina teh pa je odvisna od človeka in njegovega povpraševanja. Človek je torej tisti, ki z dodelano ponudbo pospešuje razvoj in s tem stimulira nadaljnje povpraševanje.

http://www.sportspark.co.uk/join-in/pool/learn-to-swim

Šola plavanja v bazenu v Sportspark UEA, Anglija.

http://www.jewishsports.net/wingate_institute.htm

Inštitud za telesno vzgojo in šport v Izraelu.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

25

3. PRIMERI

ŠPORTNI TURIZEM V SLOVENIJI

Slovenija je idealna destinacija v osrčju Evrope, ki lahko potrošniku ponudi visoko kvalitetne storitve tako namestitve, prehrane, kot tudi programov, saj je naša prednost dobra razvitost družbene sfere tako na področju športa kot turizma, ki pa v gospodarske aktivnosti nista dovolj vključeni.

http://www.delo.si/sport/nogomet/slovenija-bi-bila-lahko-raj-za-sportnike.html

V Sloveniji primanjkuje nogometnih igrišč ob večjih turističnih kompleksih.

Športna turistična ponudba se v Sloveniji dviguje iznad že izrabljenega promocijskega slogana “Moja dežela - lepa dežela”, saj so se ponudniki začeli zavedati, da trženje zgolj naravnih lepot in danosti Slovenije v prihodnje ne bo imelo več ustreznih učinkov.

Naravnim lepotam se vedno bolj dodaja kakovostno športnoturistično ponudbo, ki je primerljiva in konkurenčna na turističnih trgih.

Zaradi tega je smiselna koordinacija vseh potencialnih institucij in organizacij, ki lahko pomembno vplivajo pri promociji in razvoju slovenskega turizma. Ponudba mora biti čim bolj specifična in prepoznavna.

V knjigi Šport v turizmu (2010) so izpostavili, da naj bi turistična ponudba z vključenimi športnimi programi zajela pet, za Slovenijo najbolj pomembnih, turističnih območij (obalo in kras, gore in jezera, zdravilišča, mesta in podeželje). Vse to naj bi zajeli v “slovenskem turističnem produktu”, ki naj bi se uveljavil v mednarodnem prostoru. To pa naj bi prispevalo k mednarodni uveljavitvi Slovenije hkrati pa je to tudi njena razvojna priložnost.

26

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

(Berčič, et al, 2010)

Dobro je, da turisti vedo, kakšna je športnoturistična ponudba v izbranem turističnem kraju. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

3. PRIMERI

https://www.hit-alpinea.si/sl/sportne-priprave

Nordijski center Planica je poznan v svetovnem merilu.

Planica je idilična dolina, bogata s snegom, zaščitena pred vetrom z visokimi gorami, idealen kraj za trening in tekmovanja.

V Kranjski Gori in okoliških krajih pa ne tržijo le svetovno znanega Nordijskega centra Planica, ki ga ponujajo za priprave skakalcev in smučarskih tekačev, ampak območje postaja središče tudi za priprave rekreativnih in profesionalnih nogometašev, rokometašev, košarkašev in odbojkašev. Tu so se odvijala Evropska košarkarska prvenstva 2012, evropsko košarkarsko člansko prvenstvo 2013, evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za invalide.

V bližini pa se nahaja tudi golf igrišče, ter pozimi tudi drsališče.

Konec novembra 2016 je v Kranjski gori v dvorani Vitranc potekalo tudi 32. Evropsko prvenstvo v tradicionalnem karateju, katere se je udeležilo okoli 400 udeležencev iz približno 20 različnih držav.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

V Termah Čatež so leta 2015 zgradili prvo nogometno igrišče in zabeležili, da nogometne ekipe pri njih pustijo od 30.000 do 45.000 evrov. Zelenico igrišča pozimi ogrevajo z odpadno vodo iz bazenov. V letu dni so gostili 15 nogometnih ekip, s katerimi so ustvarili dobro polovico od skupno polmilijonskega prihodka na postavki – športni turizem. Leta 2018 merijo na milijonski prihodek, za kar bodo morali dograditi športno infrastrukturo. Avgusta bodo odprli manjši vadbeni poligon, načrtujejo gradnjo dodatne velike zelenice (Zore, 2016).

"Športni turizem se je razvil v enega najhitreje rastočih segmentov turističnih integralnih produktov, ki močno vpliva na doseganje dobrih rezultatov na področju potrošnje in števila prihodov turistov. Vedno bolj pomemben dejavnik oblikovanja turizma je tudi na območju Maribor–Pohorje, ki v zadnjih letih redno gosti številne prireditve na najvišjem nivoju, kar praviloma pomeni 90–100 % zasedenost prenočišč v destinaciji. Potenciali so ogromni zaradi nedotaknjene narave in opremljenosti z vso potrebno infrastrukturo," pravi Janja Viher, direktorica Zavoda za turizem Maribor–Pohorje (Puklavec, 2016).

https://www.si21.com/Sport/Brendan_Rodgers_Slovenija_je_cudovita_dezela_za_ priprave_sportnikov/

Nogometni klub Celtic na pripravah v Mariboru leta 2016

http://www.vivat.si/nogometnepriprave

Ogrevano igrišče Term Vivat omogoča zimske treninge na naravni podlagi.

V Termah Vivat, kjer za razliko od večine ostalih slovenskih ponudnikov stavijo na zimske priprave nogometnih ekip (čez zimo so jih gostili 16), ob enem večjem in enem manjšem ogrevanem igrišču načrtujejo gradnjo dodatne neogrevane zelenice (ibid).

avtorica: Sandra Stare

Tipičen turistični center, ki se je razvil na osnovi športne ponudbe in programov, je Rogla saj je bila v zgodnjih osemdesetih nerazpoznaven ponudnik.

Z izgradnjo ustrezne celoletne športno turistične infrastrukture in zaposlitve strokovnih kadrov, pa je počasi prevzemala vodilno vlogo predvsem v trženju priprav športnikov, kasneje pa tudi kot ponudnik aktivnih počitnic. Športni center Maribor je ob uspešni organizaciji svetovnega pokala v alpskem smučanju pozimi in gorskem kolesarjenju poleti v Mariboru pričel uspešno razvijati koncept trženja.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Trendi kažejo, da tako kolesarjenje, kot tudi pohodništvo, predstavljata dve najbolj priljubljeni aktivnosti tujih obiskovalcev in da Slovenija ponuja resnično izjemne priložnosti, za tovrstne aktivnosti.

Netnografska analiza je pokazala, da so uporabniki, ki so Slovenijo spoznavali preko kolesarjenja (38%), pogosteje obiskovali mestna središča oz. urbane kraje, kot pa ljubitelji pohodništva (62%), ki so primarno iskali pobeg v naravo. Med slovenskimi mesti, ki so jih tudi obiskovalci najpogosteje spoznavali ob kolesarjenju po Sloveniji so: Kranjska gora, Bled, Bohinj, Kobarid, Bovec Ljubljana, Maribor, Piran, Logarska dolina ter Koper.

Tako pohodništvo, kot kolesarjenje sta aktivnosti, ki sta turistom zanimivi skozi celo leto (Zore, 2016).

Za razvoj športnega turizma pa nista zanimiva le kolesarjenje in pohodništvo, pač pa tudi druge vrste rekreacije in športa. Izredno dobičkonosne pa so tudi športne priprave, katere v Sliveniji ponekod že uspešno tržijo.

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

27

3. PRIMERI

REFERENČNI PRIMERI

http://www.arqfoto.com/estadio-de-atletismo-tussols-basil/

Športni park je oblikovan čim bolj sonaravno. Ohranjena so tudi drevesa znotraj tekaške steze.

RCR ARHITEKTI, Tussols-Basil Atletski stadium, 2001 Olot, Španija

V Španiji so RCR arhitekti prenovili športni park na čim bolj naraven način. Gre za kar se da sonaravno oblikovanje z manjšim številom intervencij. V tej naravni postavitvi atletska steza omogoča, da se poudarijo obstoječe naravne vrednote in tako tekmovalce približa naravi.

Tribune so del topografskega terena in se rišejo ob stezi. Edine grajene strukture so servisni paviljoni, namenjeni gledalcem in uporabnikom parka. Vsi grajeni objekti so zasnovani kot prostostoječi paviljoni v parku.

Grmovje in drevesa znotraj tekaške steze ustvarjajo vegetacijske filtre. Vmesna drevesa so filter, ki se spreminja z letnimi časi. Iz nepropustnega do prosojnega oz. pol transparentnega filtra.

Arhetekti RCR so pri več svojih projektih vegetacijo uporabili kot platno/prizor za uprizoriti učinek teh filtrov oz. efekt projekcije (Cortes, 2007).

Referenčno: Narava in športne aktivnosti se prepletajo, višinske razlike terena so premoščene s tribunami.

28

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://www.landezine.com/index.php/2010/12/tussols-basil-track-and-field-stadium/

Robovi tekaških prog so urejeni kot tekaške tribune. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

3. PRIMERI

ARHITEKTI BIG, Športna in umetnostna razširitev Gimnazije Gammel Hellerup, 2014, Hellerup, Danska

https://www.dezeen.com/2015/05/13/big-gammel-hellerup-high-school-sunken-sports-hall-art-school-football-pitch-denmark/

Gimnazija hammel z novo razširivijo športnega in umetnostnega programa

Na gimnaziji Gammel Hellerup so si želeli novo telovadnico, v kateri bi proslavljali tudi maturo in imeli družabne dogodke, pozneje pa so hoteli še nove prostore za šolo umetnosti.

Arhitekti so novo dvorano umestili kar na šolsko dvorišče, 5 metrov pod zemljo, in tako omogočili nadaljno uporabo obstoječega dvorišča.

Ob robu dvorane je nekaj svetlobnikov, strop pa je osvetljen z linijskimi lučmi, ki potekajo med stropnimi prečnimi tramovi. Nova dvorana je z obstoječimi šolskimi objekti povezana tudi s podzemnimi koridorji.

Z zunanje strani je streha pokrita z lesom in urbanim pohištvom, s čemer deluje kot prostor srečanja kjer lahko študenti delajo v skupinah ali si vzamejo le čas za sprostitev med predavanji.

http://www.archdaily.com/631264/sports-and-arts-expansion-at-gammel-hellerup-gymnasium-big

Telovadnica pod nivojem terena.

Umetnostni oddelek pa so po istem principu prav tako umestili pod zemljo in na strehi naredili nogometno igrišče, ki se pod kotom dvigne čez streho objekta in tako omogoča gledalcem, da se usedejo in si ogledajo tekmo. Nova stavba tako športna igrišča z obstoječimi objekti povezuje s kontinuirano potezo (Fearson, 2015).

Referenčno: Vkopani objekti ne zapirajo omejenega prostora in omogoča uporabo strehe za druge namene.

Zaradi vkopanosti v teren ne izstopajo iz svoje okolice, temveč se z njo zlijejo.

https://www.dezeen.com/2013/06/28/gammel-hellerup-gymnasium-sports-hall-by-big/

Telovadnica je nadkrita s pohodno kupolo, ki je središče srečanja učencev.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

29

3. PRIMERI

http://www.archdaily.com/286223/superkilen-topotek-1-big-architects-superflex

TOPOTEK 1, ARHITEKTI BIG in SUPERFLEKS, Superkilen, 2012, Kopenhagen, Danska

Območje Superkilen je razdeljeno v tri cone, ki so po barvi ločene na zeleno, črno in rdeče. Tvorijo različno dinamiko za urbano opremo iz različnih držav.

Superkilen obsega pol milje dolg urbani prostor, ki se vije skozi najbolj etnično in socialno raznolike soseske na Danskem. Celostna ideja prostora je en velik razstavni prostor urbane rabe prostora. Na nek način je zbirka globalnih predmetov, ki prihajajo iz 60 različnih narodnosti ljudi, ki živijo okrog tega območja.

Na območju najdemo raznoliko urbano opremo. Vse od "muscle beach LA", do kanalizacijskih odtokov iz Izraela, palmovih dreves iz Kitajske in neonskih oznak iz Katarja in Rusije.

Tri različne podlage, različnih barv so integrirane, da tvorijo novo dinamično okolico za vsakodnevne objekte. Želja po naravi ne tem območju se kaže v zelenih območjih rastlin, ki so razporejeni skozi celotno sosesko kot majhni otočki raznolikih dreves, cvetlic in barv, ki se ujema z urbano opremo iz določenega kraja.

Rdeče območje je zamišljeno kot podaljšek urbani notranjosti Norrebrohall, kjer se odvijajo športne in kulturne aktivnosti. Predstavlja centralni trg, kjer se lokalni prebivalci spoznajo preko aktivnosti in igre.

V projekt so vizualno vpete tudi fasade, ki sledijo barvni podlagi območja in s tem ustvarjalo trodimenzionalno izkušnjo. Črno območje predstavlja središče projekta in je urbana dnevna soba za vse prebivalce.

Zeleni park pa spodbuja šport in igro. Med zelenimi hribčki se lahko igra hokej, badminton, telovadi ali pa le sprošča in priredi piknik (Fearson, 2012).

Referenčno: Na območju med precej gosto zazidavo je stisnjen urbani prostor, ki s svojo pestro izbiro športne ter druge urbane opreme povezuje okoliške prebivalce.

30

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://www.archdaily.com/286223/superkilen-topotek-1-big-architects-superflex

Turška klop za posedanje v parku.

http://www.archdaily.com/286223/superkilen-topotek-1-big-architects-superflex

Gugalnice in različne naprave za fitnes na prostem. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

http://www.archdaily.com/286223/superkilen-topotek-1-big-architects-superflex

Otočki raznovrstnih dreves, grmičkov in cvetlic.

EMŠ Arhitektura

http://www.archdaily.com/286223/superkilen-topotek-1-big-architects-superflex

Boksarski ring za treniranje.

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

3. PRIMERI

BAUMSCHLAGER EBERLE ARHITEKTI, Hotel Cube Biberwier, 2007, Biberwier, Avstrija

http://www.baumschlager-eberle.com/en/projects/chronological/details-of-project/project/hotel-cube-biberwier.html

Hotel leži v neokrnjeni naravi in je obdan s čudovitim hribovjem.

Športni hotel je lociran poleg Marienberg smučišča, ter Zugspitz smučarske arene. Izpred hotela so tudi izhodišča za gorsko kolesarjenje in pohodnike.

Sprostitveni prostori se nahajajo na vsakem nadstropju.

V hotelu je tudi spa območje, ki vklučuje bio savno, finsko savno in prostore za sproščanje. V modernem fitnes centru pa se razprostira panoramski pogled na gore Zugspitze. Internetni terminal in konferečna soba sta je na voljo tistim, ki želijo v hotelu nadaljevati s svojim delom.

Sobe imajo posebno brezalergijsko postelnjino in televizorje z ravnim zaslonom. Prostori za shranjevanje športne opreme so prav tako ogrevani in imajo ključavnice.

V središču hotela se nahaja kvadratno območje, kjer se prepletajo komunikacijske rampe po katerih se obiskovalci lahko spustijo tudi s kolesom. Območja srečanja izven sob so zastekljena z barvnimi ograjami, preko ramp pa se hitro povzpnemo v višje nadstropje (Baumschlager Eberle Architekten, 2017).

http://www.baumschlager-eberle.com/en/projects/chronological/details-of-project/project/hotel-cube-biberwier.html

http://www.baumschlager-eberle.com/en/projects/chronological/details-of-project/project/hotel-cube-biberwier.html

Znotraj hotela so številne komunikacijske rampe.

Terasa na vrhu hotela.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Referenčno: Športni hotel že s svojo zasnovo privablja športnike, saj je prav za njih prilagojena uporaba objekta. Zanimiva pa je tudi programska ponudba, ki jo hotel nudi.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

31

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kranj

32

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

33

4. PROSTORSKI KONTEKST

Maribor

Kranj

Celje

Ljubljana

KRANJ IN TURIZEM

Kranj je četrto največje mesto v Sloveniji in sedež Mestne občine Kranj (MOK). Je slikovito mesto na skalnatem pomolu med rekama Savo in Kokro. Ima status gospodarskega, kulturnega in športnega središča Gorenjske. Staro mestno jedro je bogato s kulturnozgodovinskimi znamenitostmi in zato že od leta 1983 zaščiteno kot kulturni spomenik. V mozaik razvoja mesta so s svojim delovanjem dodajali kamenčke tudi veliki Slovenci, med katerimi zagotovo lahko izpostavimo Franceta Prešerna.

http://www.kam.si/obcine/kranj.html

Kranj je četrto največje mesto v Sloveniji in mesto v bližini letališča Jožeta Pučnika.

V Mestni občini Kranj je 49 naselij, ki se razprostirajo vse do vznožja Šmarjetne gore in Sv. Jošta, na severovzhodu proti Preddvoru, na vzhodu proti Šenčurju in na jugu proti Trbojskemu jezeru.

Mesto Kranj ima izjemno dobro dostopnost, saj je letališče Jožeta Pučnika oddaljeno le slabih 7 km, skozi občino je speljana železniška proga in v bližini se nahaja tudi avtocesta proti Ljubljani in Jesenicam. Kranj je zato odlično izhodišče za raziskovanje Gorenjske in Slovenije.

Okolico Kranja odlikujejo številne naravne lepote in kulturne znamenitosti, privlačne rekreacijske, pohodniške in kolesarske poti, ter raznolika kulinarična ponudba. Je sodobno mesto z različnimi obrazi, kjer se staro jedro ljubeznivo prepleta z novim. Mesto ima zanimivo kulturno, zgodovinsko, naravno in tehniško dediščino.

34

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

https://sl.wikipedia.org/wiki/Kranj#/media/File:Anton_Hayne_-_Kranj.jpg

Veduta Kranja na oljni sliki Antona Hayneja (1. pol. 19. st., hrani Narodni muzej Slovenije). mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

Kranj ima zelo velik pomen na področju kulture. K temu so veliko prinesli nekdanji in današnji kulturni ustvarjalci, ki so živeli v mestu. Pesnik France Prešeren, izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar, slikar Leopold Layer, publicist Janez Bleiweis, mecen umetnikov Žiga Zois in drugi.

Prešernovo gledališče Kranj je danes eno pomembnejših tovrstnih ustanov v Sloveniji, saj redno uprizarja tudi zahtevna domača in tuja odrska dela.

Vsako leto pa gosti festival Teden slovenske drame.

Kulturne znamenitosti Občina ima 8 muzejev, 77 gostinskih obratov, 507 kulturnih vrednot, 1187 kulturnih dogodkov letno, preko 60 društev na področju kulture, 278 subjektov delujočih v turistični dejavnosti ter 384 zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Vse to nedovomno izraža visok potencial (MOK, 2014).

V zadnjih letih so s pomočjo evropskih sredstev v Kranju uspešno prenovili trge ter ulice v središču mesta in ga tako uredili na celovit način. Obnovili so tudi najpomembnejše objekte kulturne dediščine v mestnem jedru: grad Khislstein z letnim gledališčem in Vovkovim vrtom, Layerjevo hišo, sistem obrambnih stolpov in Rove pod Kranjem.

Na predelu Pungerta so uredili tudi otroško igrišče pod drevesi in razgledišče nad kanjonim Kokre. Perforirani korten in pohodno steklo poudarjata praznino na mestu nekdanjega stolpa in simbolno obeležujeta stolp, ki je nekoč stal na tem mestu.

Z ureditvijo starega mestnega jedra so tako omogočeni dobri pogoji za nadaljni razvoj turizma.

https://www.rtvslo.si/kultura/oder/presernovo-gledalisce-kranj-tudi-v-novi-sezoni-zavezano-druzbenokriticni-usmeritvi/366774

Plečnikova prenova Prešernovega gledališča Kranj.

Ker je največji slovenski pesnik France Prešeren zadnja leta svojega življenja živel v Kranju, je danes v njegovem stanovanju urejena spominska razstava, ki ima še vedno originalno pohištvo. Staro kranjsko pokopališče, kjer je pokopan, pa je urejeno v spominski park Prešernov gaj.

http://janfblg.blogspot.si/2015_06_01_archive.html

Nova razgledna točka na Pungartu v Kranju.

Staro mestno jedro ima mnoge druge kulturnozgodovinske znamenitosti. Pomembnejše znamenitosti so še: • Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev ter kapela s kostnico, • nekdanja Stara pošta, katere fasado oblikujejo kipi Lojzeta Dolinarja, • Mestna hiša, kjer potekajo razstave, na ogled pa so tudi staro-slovanski grobovi in tri stalne zbirke, • Pavšlarjeva hiša z enim najlepših renesančnih arkadnih hodnikov v Sloveniji, • Mitničarska hiša, ki je ena najpomembnejših srednjeveških stavb v Kranju, • škofija, • območje Pungert, • Cerkev sv. Boštjana, Fabijana in Roka, • Plečnikovo stopnišče, arkade in vodnjak, • Roženvenska cerkev iz 16. stoletja, • Piričeva barvarna z zbirko razvoja tekstilne industrije od 18. stol. do začetka 20. stol., • kranjsko mestno obzidje z obrambnimi stolpi.

http://jostgantar.com/2014/04/fotografiranje-objektov-za-gradbeno-podjetje-ngd/

Vhod na dvorišče Gradu Kieselstein.

http://kraji.eu/slovenija/presernov_gaj/slo

Prešernov gaj.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

35

4. PROSTORSKI KONTEKST

Poleg Plečnika, je velik pečat Kranju dal tudi arhitekt Edvard Ravnikar, ki je naredil Hotel Creina, Skupščino občine Kranj , banko ter trgovsko hišo Globus.

Dvoranska zgradba Mestne občine v Kranju je bila že v šestdesetih letih ocenjena kot največji dosežek tistega časa, danes pa nedvomno pomeni najvidnejše arhitekturno delo slovenskega modernizma.

Pod mestom Kranj pa se nahaja tudi labirint rovov, ki so bili zgrajeni med drugo svetovno vojno. Danes pa se v mestnem podzemlju odvijajo številne prireditve med katerimi sta najbolj odmevni Vinska pot in Noč čarovnic.

Prireditve

Le 5km od mesta se nahaja tudi Kulturni spomenik državnega pomena. Grad Brdo je najpomembnejši protokolarni objekt v Republiki Sloveniji.

Poleg prireditev v Kranjskih rovih, se v Kranju odvija tudi ogromno drugih dogodkov. MOK z razpisi letno sofinancira prek 1000 različnih kulturnih dogodkov, 60 športnih prireditev ter več kot 20 turističnoetnografskih prireditev. Nekatere prireditve zaradi edinstvene vsebine pridobivajo tudi na pomenu in prepoznavnosti. Eden večjih dogodkov je Prešernov smenj, ko se Kranj odene v preobleko 19. stoletja in privabi 20 000 obiskovalcev. Drugi zanimivi dogodki pa so še: Teden mladih, Jazz festival, Teden slovenske drame, Festival Carniola, Kranfest, Kostanjev piknik v Besnici, Pust, Kalejdoskop, teden skokov Kranj, velika nagrada Kranja, Noč v Bitnjah, svetovni pokal v športnem plezanju in druge.

http://www.evidenca.org/?object=62

Prizidek k stari občini v Kranju. http://www.visitkranj.com/obisci/izbrani-dogodki/vinska-pot-v-rovih-pod-starimkranjem

Kot turistična zanimivost pa se v Kranju vedno bolj uveljavlja tudi sodobni objekt kranjske knjižnice. http://www.brdo.si/sl/posestvo-brdo

Vinska pot v rovih pod starim Kranjem.

Grad Brdo je renesančni dvorec iz 16. stoletja.

http://www.folklora.si/category/presernov-semenj/

Prešernov smenj ob praznovanju 8. februarja.

http://www.mkk.si/lokacije/kranj/fotogalerija-knjiznice/

Mestna Knjižnica Kranj.

36

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

Naravne znamenitosti in rekreacija Umeščenost mesta v izjemen ambient KamniškoSavinjskih Alp, reke Save in Kokre ter neposredna bližina narave predstavlja privlačnost, ki jo še posebej izpostavljajo tudi tujci.

Sprostitev v naravi lahko obiskovalci najdejo že v starem mestnem jedru, saj mesto leži nad kanjonom reke Kokre. Skoraj 30 metrov globoka soteska je naravna znamenitost mesta. V njej pa je urejena tudi krožna sprehajalna pešpot, kjer lahko turisti spoznavajo geološke posebnosti, ter pestrost življenja v reki in ob njej.

Lepote, ki jih skriva kanjon reke Kokre, pa se ne nahajajo le na krožni poti, temveč do njih pelje daljša pot, ki se vije proti severnem delu reke.

Na že prej omenjenemu posestvu Brdo, se poleg renesančnega gradu čez 478 hektarjev razprostirajo gozdovi, parki, drevoredi in ribniki.

Sprehod po parku, ki je zaradi bogatega rastlinskega in živalskega sveta že sam po sebi doživetje. Po dosedanjih petletnih popisih je evidentiranih 1,111 različnih vrst živali in 968 rastlin, med njimi tudi 10 za Slovenijo novih vrst. Med drugim omogoča tudi ogled dragocene kiparske zbirke. V parku najdemo tudi čebelnjak s panjskimi končnicami znanih slovenskih slikarjev in s slamo krite kozolce.

Na Brdu je mogoče uživati tudi v jahalnem športu ter v vožnji s kočijami ali s sanmi. Vse to omogoča sodoben Konjeniško turistični center. Hipodrom, zgrajen l. 1977, ima danes dvojno funkcijo. Na njem in ob njem se ljubiteljem golfa ponuja vadišče, ki obsega udarjališče za dolgo in kratko igro.

Osebni arhiv.

Neokrnjena narava reke Kokre.

Osebni arhiv.

Sprehajalna pot čez reko Kokro.

Še ena sprehajalna pot ob reki pa je tudi v bližini Športnega centra Kranj, če se spustimo po klancu navzdol proti reki. Pot mimo travnika in gozda nas pripelje do Kosorepa, ki je turistom slabo poznan, Kranjčani pa zelo radi uživajo v njegovih lepotah. Bolj pogumni pa se tam tudi kopajo.

http://www.brdo.si/sl/golf

Igranje golfa v parku Brdo.

http://kraji.eu/slovenija/brdo_pri_kranju/slo

Park Brdo pri Kranju. http://www.visitkranj.com/sl/

Kranj v novem sloganu poudarja svoje atribute.

Osebni arhiv.

Čudovita narava na Kosorepu.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

37

4. PROSTORSKI KONTEKST

Za vse navdušence pohodništva sta v bližini Kranja tudi Šmarjetna gora in Sv. Jošt, ki ponujata prečudovite razglede na Kranj in Kamniško -Savinjske Alpe.

"Zelena pljuča" Kranja predstavlja tudi naravni park Udin boršt, ki se razprostira tudi v občino Tržič in Naklo.

Udin boršt je zaradi naravnih pogojev na ledeniški terasi iz apnenčastega konglomerata eno zadnjih sklenjenih območij nižinskih gozdov v osrednji Sloveniji. ''Preluknjan'' s številnimi vrtačami, kraškimi jamami in vodnimi izviri predstavlja tudi najboljši primer t.i. konglomeratnega krasa v Sloveniji. Priljubljena izletniško-sprehajalna točka sta Kriva jelka v osrčju Udin boršta ter Pot treh zvonov, ki povezuje njegov zahodni in vzhodni del.

Naravne in podeželske posebnosti tega območja pa lahko izkusijo tudi kolesarji na dveh kolesarskih trasah.

Poleg omenjenih sprehajalnih poti lahko naravo občudujemo tudi na novih dveh tematskih poteh, ki so jih odprli leta 2013. Ena vodi do Slapa Šum, druga pa je Pot pod Storžičem v Trsteniku. http://www.visitkranj.com/sl/nasvet-za-poletni-izlet-1

Šmarjetna gora in Kranj v ozadju.

Bolj zahtevni planinci pa lahko uživajo na višjih nadmorskih višinah, če se zapeljejo do sosednje občine Preddvor, od koder so možni vzponi na KamniškoSavinjske Alpe: Storžič (2132 m), Planina javornik (1390 m), Kališče (1534m), idr.

Komur je reka Kokra prehladna za kopanje, pa lahko občišče glinokopna jezerca v Bobovku. Od leta 1981 so zavarovano območje in naravna znamenitost. V vasi Bobovek so namreč od leta 1905 pa do leta 1971 izkoriščali bogata ležišča pleistocenske gline.

Ostanek opekarne pa so tri jezerca, katera so nastala zaradi izkopov gline, ki so bila posledica delovanja okoliške opekarne.

Največje jezero se imenuje Krokodilnica, srednje Čukova jama, manjše najbolj zaraščeno pa Ledvička.

Jezerca domačini pozimi izkoriščajo za drsanje, poleti pa za kopanje.

S sprejemom občinskega odloka avgusta 2016 so ob Čukovem bajerju postavili tudi kamp in tako tudi turistično izkoristili to naravno znamenitost. Bobovek je dragocen tudi za opazovalce ptic, ki se ob selitvah množično ustavljajo na svojih poteh na jug.

http://www.naj-turizem.si/kranj-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranj

Slap Šum.

http://www.naj-turizem.si/kranj-znamenitosti/naravne-znamenitosti-kranj

Arneševa jama v Udin borštu.

http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070802/C/308029991/kaksno-morje--cukov-bajer-kranjem

Čukov bajer se spreminja v privlačno turistično točko. http://www.naprostem.si/ture/1917/storzic_2132_m_iz_mac.html

Pot na Storžič.

38

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

V Kranju in bližnji okolici so urejena tri smušišča za različno zahtevne smučarje.

Kranj je s svojo okolico zanimiv tudi za kolesarje. V občini je urejenih 26 km kolesarskih poti, ki potem segajo še naprej v Občino Naklo in Občino Preddvor.

Kolesarske poti zajemajo vožnjo po prečudoviti naravi in zanimivih vaseh.

Smučišče Pungrat v Besnici s sankališčem in eno nizkovrvno vlečnico za začetnike, smučišče Stari vrh, ki ima na voljo 12 km urejenih smučarskih prog in smučišče Krvavec, s 26 km prog.

http://kraji.eu/slovenija/trbojsko_jezero/slo

Oddih na Trbojskem jezeru. http://www.tourism-kranj.si/sl/dozivetja/sport-in-rekreacija/kolesarske-poti

Kolesarjenje pod Storžičem.

Občina Preddvor ima klimatsko letovišče in zdravilišče ob umetnem jezeru Črnava, kjer je pozimi možno drsanje, poleti pa plavanje. Kraj se ponaša z bogato zgodovino, turistično dejavnostjo in je tudi izhodišče številnih planinskih tur po Kamniško-Savinjskih Alpah.

Kolesarske poti pa niso zanimive zgolj proti severnem delu Kranja, zanimivo podeželje se vije tudi proti jugu v smeri Medvod.

V bližinji občini Trboje se nahaja Trbojsko jezero, ki je od centra Kranja oddaljeno le 7km. Nastalo je kot posledica zajezitve reke Save, ko so leta 1986 zgradili HE Mavčiče. Jezero je postalo dom za številne vodne ptice. Nekatere tu gnezdijo, druge pa pridejo na zimske počitnice, zato je odlična točka za opazovanje. Obiskovalci si ob jezeru lahko izposodijo čoln ali sup, igrajo odbojko na mivki, ter se posladkajo v kavarni Čolnarna.

http://www.rtc-krvavec.si/en/planning-a-visit/ski-pass-online-shop

Smučanje na Krvavcu.

Na Krvavcu poleg zimskih športov ponujajo tudi pestro paleto aktivnosti v drugih letnih časih. Poleg pohodništva in nordijske hoje je na voljo Pustolovski park Krvavec, spust s tubo, trampolin, slackline, plezalni stolp, frizbi golf in lokostrelstvo. Po pobočju se lahko obiskovalci spustijo tudi z gorskimi go-karti, skiroji ali kolesi. Za jadralne padalce pa je Krvavec tudi odlična točka za vzlet, saj omogoča dostop s kabinsko žičnico. http://www.darkopavlovic.com/blog/2015/6/16/dirt-dessert-european-mountainboard-boardercross-challenge-promo-shoots

Še bolj znano od Trbojskega pa je Zbiljsko jezero, ki je od starega dela Kranja odmaknjeno 13km. Tu si je prav tako mogoče izposoditi čoln ali se posladkati v kavarnah ob obali jezera.

Tekmovanje Dirt dessert v K360 mountboarding parku.

http://www.rtc-krvavec.si/si/aktivnosti/poleti/poletni-park-krvavec

http://galerija.preddvor-tourism.si/?level=picture&id=58

Jezero Črnava v Preddvoru.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Na boardercross progi pod Joštom od leta 2015 gostijo mednarodno mountainbording tekmovanje Dirt dessert. Boardercross steza z dolžino 450 metrov popelje skozi vrsto različnih pokrajin, sekcij tehničnih rollerjev, skokov in prašnih zavojev. 4cross proga je namenjena, da 4 tekmovalci tekmujejo hkrati. Poleg te mountainboarding BX proge, ki je urejena že od leta 2011, je na voljo tudi mountainboard park z raznimi objekti, kjer tekmovalci lahko pokažejo svoj prosti stil.

Vsebuje različne objekte in ovire: skoki, tračnice, cevi, pnevmatike ipd.

Spust z gorskimi go-karti na Krvavcu. avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

39

4. PROSTORSKI KONTEKST

ANALIZE ŠIRŠEGA KONTEKSTA M 1:10.000

Morfološka analiza

Na podlagi analize je razvidno, da je na območju lokacije gostota zazidave zelo nizka, saj gre za ogromno odprtih površin namenjenih športu.

Proti severu, se odpira veliko praznega prostora, saj se tam nahajajo polja, tako da izbrana lokacija Športnega centra tvori del mestnega robu. Južno in zahodno od lokacije je gostota zazidave v večini 40

visoka. Delež praznega prostora je namenjen ulicam, komunikacijskim potem in zasebnim vrtovom. Na zahodnem robu gre za težaven prehod med enim in drugim programom, saj je Športni center od okoliških objektov ločen le z ograjo in zelo majhno distanco.

Od obravnavane lokacije se proti staremu mestnemu jedru Kranja vrsti srednje visoka koncentracija

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

individualnih in večstanovanjskih objektov. Staro mestno jedro pa tvori strnjena zazidava objektov.

Ob reki Savi so locirani industrijski obrati, zato se tam nahajajo objekti večje kvadrature. Na vzhodnem delu Kranja pa so prav tako večji objekti namenjeni trgovskim centrom.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

M 1:10.000

Prometna analiza

Kranj leži 30km stran od glavnega mesta Slovenije in je z njim povezan z železnico ter avtocesto. Priključek na avtocesto je v Šenčurju, ki je vzhodno od Kranja, ter v Naklem, ki se nahaja severno od občine Kranj. Iz obeh smeri je zato od tam največji vpad prometa v mesto.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Ker so glavne ceste v Kranju precej prometne in se ob prometnih konicah dogajajo prometni zamaški, na občini Kranj planirajo gradnjo severne obvoznice, ki bi zaobšla center mesta in tako speljala promet stran od centra. Ta cesta bi ponujala tudi glavni dostop avtorica: Sandra Stare

do obravnavane lokacije, saj trenutno na lokacijo lahko pridemo le preko ožjih ulic. S severno obvoznico bo lokacija dobila boljši dostop, ki je dobrodošel predvsem ob večjih prireditvah, saj trenutna infrastruktura ni pripravljena na večji vpad prevoznih sredstev v krajšem času.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

41

4. PROSTORSKI KONTEKST

M 1:10.000

Programska analiza

Na območju lokacije je skoncentriranih veliko športnih dejavnosti. Nekaj dodatnih športnih dvoran in fitnes centrov pa se večinoma nahaja v bližini izobraževalnih ustanov. Začasna ledena dvorana je trenutno na Zlatem polju, vendar jo občina in Zavod za Šport Kranj želita v prihodnosti namesti na območje Športnega centra Kranj.

V bližnji okolici ni nobene večje restavracije, ki bi lahko gostila športnike ali navijače po tekmah. Največ se jih 42

nahaja v starem mestnem jedru Kranja. Prav tako je tudi s prenočitvami. V starem mestnem jedru je butični hotel Actum in hotel Creina. V bližini avtoceste je hotel Azul, za ljubitelje narave pa sta primerna malenkost bolj oddaljen Hotel Brdo in Hotel Bellevue na Šmarjetni gori. Prenočitve pa so možne še v hostlu Cukrarna in apartmajih Boltez ter Layerjevi hiši in nekaj gostiščih, ki ponujajo tudi sobe. Vsega skupaj je v označenih hotelih v Kranju na voljo le cca 200 sob. Ostala prenočišča pa so odmaknjena iz centra mesta.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST Šmarjetna gora

park Prešernov gaj

sprehajališče ob reki Kokri

gozdovi ob reki Kokri

Kosorep

M 1:10.000

Analiza javnih zelenih površin

Mesto Kranj ima veliko zelenih površin vendar le malo urejenih zelenih parkov. Eden se nahaja ob kinu Kolosej nasproti policije in Gorenjske banke.

Drugi pa je spominski park Prešernov gaj, ki se nahaja na nekdanjem mestnem pokopališču, z grobovi znanih Slovencev. Slovenski trg pred

Gimnazijo Kranj ima nekaj zazelenitve ob obodu.

Za bolj pristen oddih v naravi, pa je najbolj primerno urejeno sprehajališče ob reki Kokri.

Nad zahodnim delom mesta se vzpenja Šmarjetna gora, ki je priljubljena točka za kratek pohod. Od tu pa se raztezajo tudi prelepi pogledi na mesto.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Sever vzhodno od športnega centra Kranj so gozdnate površine, ki se vijejo okoli reke Kokre.

Skozi njih pa vodi pot do Kosorepa, katerega domačini radi obiskujejo, zaradi naravnih lepot ter divjega kopališča. Lega športnega centra zato namiguje na povezavo z naravnimi lepotami.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

43

4. PROSTORSKI KONTEKST

ANALIZE OŽJEGA KONTEKSTA M 1:5.000

Višinska analiza

Na območju Športnega centra Kranj se nahajajo objekti, ki imajo po večini le eno nadstropje. Ker pa se v njih odvijajo športne dejavnosti so objekti kljub temu visoki. Pokriti olimpijski center pa je postavljen na najnižjo točko terena športnega centra, zato s svojo višino iz okolice ne izstopa tako močno.

44

V lokacijski informaciji je zapisano, da so tlorisni in višinski gabariti stavb na območju, katerega urbanistično obdelam, poljubni in so podrejeni funkciji stavb ter normativom za posamezne vrste stavb.

Dovoljeni maksimalni višinski gabariti pa ne smejo presegati višine najvišjega objekta v okolici. Določila

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

prejšnjega stavka pa ni potrebno upoštevati, kadar objekt predstavlja novo prostorsko dominanto.

V bližnji okolici prevladuje nižja gradnja nekje od 8 m do 13m. Poti zahodu pa se stopnjuje višja gradnja večstanovanjskih blokov, ki so višji od 15 m.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST Gimnazija Franceta Prešena

OŠ Franceta Prešena Kranj

objekti vojašnice

OŠ Simona Jenka Kranj

pokriti olimpijski bazen

dvorana za tenis

bivša tovarna IBI

M 1:5.000

Analiza občega in posamičnega tkiva

Obče tkivo večinoma predstavljajo stanovanjske stavbe, ki so razpršene. Posamično tkivo pa so stavbe, ki odstopajo zaradi svoje namembnosti in oblike. To so športni objekti, šola, vojašnica in industrijski objekt bivše industrije bombažnih

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

izdelkov IBI, ki je prenovljena v Center IBI. V njem se danes nahaja večje število različnih proizvodenj, storitev in trgovin. Vse od sončnega studia, frizerskega salona, računalništva, tiskarstva do proizvodnje

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

peletov, elektro nabave in Kranjske pivovarne. Stavba po svoji velikosti zelo izstopa in hkrati zaseda tudi perspektivno območje ob reki.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

45

4. PROSTORSKI KONTEKST formiranje mestnega robu

zametki pahljačaste strukture

M 1:5.000

Geometrija prostora

Reka Kokra prostor deli na dva dela, ki sta med seboj povezana z dvema mostovoma. V prostoru se pojavlja več različnih stavbnih geometrij. Od linijskih nizov večstanovanjskih hiš do individualnih hiš, ki se zvrstijo ob cesti, v zaledju pa imajo vrtove 46

in tako tvorijo nekakšne nesklenjene stavbne otoke. Geometrija prostora je zelo neenotna, saj že same ulice ne formirajo enotne mreže.

Levo od lokacije je proti severu lepo formiran mestni rob z vrstnimi hišami na Bertoncljevi ulici.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Na obravnavani lokaciji pa je slutiti zametke pahljačaste zasnove. Kanjon reke Kokre se v bližini lokacije strmo spusti za 10 višinskih metrov in le na določenih mestih omogoča dostop do reke Kokre.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

M 1:5.000

Ritem zazidave

Analiza prikazuje kolizijo drobnega in velikega tkiva, ki pa se ne zgodi le znotraj obravnavanega območja, vendar se kot morfološki vzorec pojavlja na več različnih lokacijah severnega dela Kranja.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Moja ambicija je, da z nadaljnimi ukrepi načrtujem čiste strukture, kar posledično pomeni, da se dotaknem tudi območja ob reki Kokri in ga saniram.

Sicer pa se v severnem delu Kranja objekti večinoma avtorica: Sandra Stare

orientirajo pravokotno na ceste, ki potekajo ob njih.

Kljub temu, pa ne tvorijo nekega enotnega sistema.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

47

4. PROSTORSKI KONTEKST

M 1:5.000

(GIS, 2017)

Namenska raba prostora

Poudarjena je ujetost športnega centra v okoliško območje stanovanj ter razpršene gradnje. Razpšena gradnja na vzhodni strani športnega centra izgleda kot osamelec v tem prostoru. Proti SV pa se odpira, narava s katero bi bilo smiselno povezati športni park.

48

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST formiranje mestnega robu

zametki pahljačaste strukture

preureditev območja razpršene gradnje v del športnega parka

M 1:5.000

Sinteza

Športni center Kranj je lociran na severem delu Kranja.

Iz zahodne strani je omejen z območjem stanovanj, na vzhodni strani pa je območje razpršene poselitve, za katerega predlagam novo rabo. Stanovanjske stavbe ob kanjonu so namreč ostanek načina gradnje, ki je bil narejen za popolnoma drug namen in je zaradi močnega razrasta športnega programa postal čisti osamelec in nima perspektive, da postane stanovanjsko območje. Hkrati je območje tudi preveč dragoceno,

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

da bi stanovanjsko območje tu ostalo. Mesto vedno bolj teži k temu, da homogenizira svojo strukturo, ne da pušča znotraj neurejena območja, zato se odločim urbanistično urediti tudi ta del.

Za hišami se namreč nahaja gozd in kanjon reke Kokre, ki se na severo vzhodu nadaljuje v naravno krajino, ki je iz strani prebivalcev precej obiskana.

Pot vodi do Kosorepa, kjer se domačini radi kopajo.

Zaradi potencialov te lokacije, torej njene narave in avtorica: Sandra Stare

bližine reke, je za športni center pomembno, da se poveže s kanjonom.

Glede na geometrijo športnega centra je smiselno nadaljevati pahljačasto geometrijsko strukturo, prav tako pa je potrebno upoštevati, da lokacija leži na mestnem robu, katerega je potrebno formirati.

Gradnja nove severne obvoznice bi predstavljala glavni dostop do športnega centra, zato je severo zahodna stran športnega centra najbolj primerna za vstopno točko.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

49

4. PROSTORSKI KONTEKST

50

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

KRANJ MESTO ŠPORTA

mesto, kjer vsak najde športno dejavnost zase

http://www.freepik.com/free-vector/geometric-background-about-sport

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

51

4. PROSTORSKI KONTEKST

ŠPORT V KRANJU

Kranj se ponaša z dolgoletno športno tradicijo in številnimi vrhunskimi rezultati svojih športnikov na največjih športnih tekmovanjih na svetu. Ponoge, pri katerih kranjčani dosegajo vrhunske rezultate so kolesarstvo, plavanje, atletika, smučarski skoki, alpinizem, košarka, vaterpolo in nogomet.

http://www.rekreatur.si/novi_rr/foto-galerija-test/

Športno rekreativni dogodek Rekreatur - ekipno kolesarjenje po Sloveniji.

Kranj šteje kar: • 144 športnih društev, • preko 5.500 aktivnih športnikov, • več kot 11 tisoč rekreativnih športnikov, • 240 kategoriziranih športnikov svetovnega, mednarodnega, perspektivnega, državnega in mladinskega razreda (ZZŠK. 1. (2017).

V preteklih desetletjih so zgradili športne objekte, ki omogočajo odlične pogoje za šolsko športno vzgojo, rekreacijo, športno vadbo in tekmovanja. Športu in rekreaciji je skupaj namenjenih 167 športnih objektov in površin na 50 lokacijah, ki vključujejo tudi šole. S 65. objekti in površinami upravlja Zavod za šport Kranj. Športne objekte v Mestni občini Kranj na leto obišče 1.132.000 uporabnikov in obiskovalcev. Največji obisk beležijo v Športnem centru Kranj in Športni dvorani Planina (ZZŠK. 1. (2017).

52

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2015

Igranje šaha na Festivalu športa Kranj v Športnem centru Kranj. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

V občini je poleg obravnavanega območja Športnega centra Kranj, tudi mnogo drugih športno-rekreacijskih objektov: • Ledena dvorana Zlato polje • Športna dvorana Zlato polje • Športna dvorana Planina • Državni panožni nordijski center Kranj • Športni park Stražišče • Športni park Žabnica • Športni park Primskovo/Kokrški log • Strelski dom Huje • Nogometno igrišče Tenetiše • Športno kegljišče Kranj • Balinišče Čirče • Balinišče Huje • Balinišče Planina • Balinišče Bratov Smuk • Nacionalni nogometni center Brdo • in drugi Telovadnice ima tudi večina šol, v katerih trenirajo tudi športni klubi in društva. Treningi se torej odvijajo v telovadnici OŠ Simona Jenka, Gimnazije Kranj, Gimnaziji Franceta Prešerna, OŠ Franceta Prešerna , OŠ Helene Puhar, OŠ Stražišče, Šolskega centra Kranj, ESIC Kranj (Primskovo) in OŠ Jakoba Aljaža.

V Kranju je tudi nekaj fitnes centrov in ponudb za različne skupinske vadbe (aerobika, pilates, Les mills programi ipd.).

Poleg fitnesa MaxxFIT Kranj, kateri se nahaja na lokaciji Športnega centra Kranj, je v Kranju tudi Fitnes King, Mega Center, Prošport, Firness studio Irena itd.

Državni panožni nordijski center Kranj vključuje 109 metersko skakalnico in servisne objekte. V centru vadijo slovenski in tuji klubi ter reprezentance.

V Športni dvorani Zlato polje na plezalni steni od leta 1996 orgarnizirajo svetovni pokal v športnem plezanju.

http://www.worldcupkranj.com/fotogalerija.php?pid=1

Finale svetovnega pokala v športnem plezanju v Kranju.

Na Brdu pri Kranju je v prejšnjem letu nov dom dobil tudi slovenski nogomet. Kompleks Nogometne zveze Slovenije zajema upravno stavbo in športni kompleks s tremi nogometnimi igrišči z naravno travo in tribuno za 500 gledalcev.

Smučarski skakalni center Gorenja Sava dopolnjuje državni panožni center v največji športni kompleks za smučarske skoke v državi. V centru je pet skakalnic. To so 10, 15, 20, 40 in 50 meterska skakalnica. Oba centra letno obišče 15.000 uporabnikov in obiskovalcev.

http://www.zsport-kranj.si/ZSPORT_SI,,zavod_za_sport_kranj,objekti,smucarski_skakalni_center_gorenja_sava.htm

Državni panožni nordijski center Kranj.

Športni park Stražišče je lociran na jugozahodni strani mesta. Športni objekt sestavljajo dve nogometni igrišči z naravno travo, kolesarska steza, večnamensko igrišče za košarko, mali nogomet, rokomet in in-line hokej ter upravno stavbo.

Udeležence naštetih športnih dogodkov lahko štejemo med turiste, saj običajno ostanejo v Kranju vsaj nekaj dni. Ponavadi pa jih spremlja tudi veliko število navijačev.

http://novice.najdi.si/predogled/novica/01004e207eef34fba7bb84939c1e722e/ Politikis/Sport/Uradno-odprt-nov-nacionalni-nogometni-center-na-Brdu-pri-Kranju

Nacionalni nogometni center Brdo pri Kranju.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Tradicionalne športne prireditve v Mestni občini Kranj: • Mednarodni plavalni miting (november) "Špelin in Vesnin memorial", • Mednarodni plavalni miting (junij) "Odprto prvenstvo mesta Kranja", • Mednarodni plavalni miting "Dr. Fig" (januar), • Mednarodni plavalni miting "Zvezda" (februar), • Mednarodni plavalni miting "Start" (oktober), • Kolesarska dirka "Po ulicah Kranja" (julij), • Kolesarska dirka "Velika nagrada Kranja – Memorial Filipa Majcna" (julij), • Mednarodni vaterpolski turnir "Tristar Kranj" (avgust), • Svetovni pokal v športnem plezanju (finale), • Mednarodni teniški turnir za mlade, • FIS slalom in veleslalom za moške in ženske "Pokal Kranja" (marec), • Mednarodni teden smučarskih skokov v Kranju (avgust), • Pokal Karavank v košarki, • Odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu (september), • Turnir za pokal Kranja v odbojki (september), • Mednarodno boksarsko tekmovanje "Pokal Kranja" (oktober), • Pokal Alpe-Jadran v hitrostnem rolanju (maj), • Atletski mednarodni miting mladih "Memorial Vučko" (junij), • Tradicionalni mednarodni karate turnir (september), • Županov tek – humanitarni tek za Fundacijo Vincenca Drakslerja (maj), • Tekmovanja za Pokal Kranja v golfu, kegljanju, squashu, baseballu • in druge (Tradicionalne športne prireditve Kranj, 2016).

http://stadioni.org/kranj/sportni-park-strazisce/

Kolesarska steza Športnega parka Stražišče.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

53

4. PROSTORSKI KONTEKST

1

2

3

4

5

7 8 6

10

9

11

13

14

17

16

12

15

18

21

19 M 1:2.000

54

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

20 avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST 1 Metališče.

2 Zahodna tribuna.

Osebni arhiv.

6 Vzhodna tribuna imenovana tudi Hribček.

4 5 Atletski in nogometni stadion.

3 Upravna stavba.

Osebni arhiv.

7 Nogometno igrišče z umetno travo.

Osebni arhiv.

8 Malo nogometno igrišče.

Osebni arhiv.

9 Pokriti olimpijski bazen.

ANALIZE IZBRANE LOKACIJE Osebni arhiv.

Fotoanaliza

Športni center Kranj, imenovan tudi kot Stadion Stanka Mlakarja se nahaja na severnem robu mestnega jedra Kranja. V sklopu športnega centra trenutno deluje pokriti olimpijski bazen, letno kopališče, atletski in nogometni stadion, teniški center, športna igrišča za košarko in rokomet, rolkarski center oz. skate park, fitnes na prostem, balinišče in športno otroško igrišče GIBI GIB.

10 11 Igrišče za košarko in rokomet.

16 Velik plavalni bazen.

17 Športno otroško igrišče GIBI GIB.

12 Skate park.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

13 Dva otroška bazena.

Osebni arhiv.

avtorica: Sandra Stare

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Osebni arhiv.

14 15 Zunanja in pokrita teniška igrišča.

UL FA

Osebni arhiv.

21 Mulc gokart steza.

19 20 Zunanja teniška igrišča in lokal.

18 Balinišče.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

Osebni arhiv.

leto izdelave: 2017

55

4. PROSTORSKI KONTEKST

M 1:5.000

Letno kopališče in pokriti olimpijski bazen sta največji bazenski kompleks za vodne

Atletski

in

nogometni

stadion

sestavljajo glavna tribuna, atletski stadion, atletsko metališče, nogometni stadion z glavnim igriščem z naravno travo in igriščem z umetno travo. Atletski stadion ima osem standardnih 400-meterskih tekaških stez ter skakališča za skok v daljavo, troskok, skok v višino in za skok ob palici. Atletsko metališče omogoča vadbo meta krogle, kopja, diska in kladiva. Nogometni igrišči merita 105 m x 66 m. Zatravljeno igrišče na naravni podlagi je znotraj stadiona in služi tako treningom, kot tudi tekmovanju v poletnem času in prehodnem obdobju. Drugo igrišče, desno od stadiona, pa je prekrito z umetno travo in je namenjeno zimskemu treningu, saj na tej podlagi lahko plužijo sneg in pozimi ni razmočeno. Na umetni travi prav tako potekajo prilagojeni treningi. Glavna tribuna ima 1.560 sedežev, na vzhodni strani pa so naredili tudi novo tribuno hribček s skupno kapaciteto 848 sedišč, od tega 536 s pogledom na glavno igrišče in 312 na igrišče z umetno travo (Stadioni, 2009).

M 1:5.000

Otroško športno igrišče je z otroškim

športnim programom in zabavo pripeljal otroke in njihove starše v središče športnega dogajanja, med športnike in rekreativce, ki v športnih objektih vadijo in tekmujejo. To je najboljši način, da se otroci seznanijo z različnimi športi in se v njih vključijo za vse življenje.

Športni objekt je namenjen šolski športni vzgoji, športni vadbi in tekmovanjem v atletiki in nogometu. Stadion gosti 260.000 uporabnikov in obiskovalcev na leto (ZZŠK. 2. (2017).

Postavitev otroškega igrišča med športne objekte je inovacija pri izgradnji športnih centrov. Igrišče je postalo sestavni del javne mestne infrastrukture. Letno ga obišče več kot 40.000 staršev in otrok (ZZŠK. 2.

(2017).

M 1:5.000

športe v državi.

M 1:5.000

Letno kopališče ima veliki plavalni bazen velikosti 50 x 25m in dva otroška bazena. Vsi bazeni lahko sprejmejo 1.180 kopalcev. Na tribunah ob velikem plavalnem bazenu je prostora za 1.500 gledalcev.

Pokriti olimpijski bazen ima veliki plavalni bazen (50 x 25 m) in mali bazen (16 x 8 m). Objekt lahko naenkrat sprejme 380 kopalcev. Tribune sprejmejo 1.000 gledalcev. V pokritem bazenu so fitnes center, vadbeni prostori za športno plezanje in boks, ter pisarne športnih društev.

Teniški center Triglav

je eden izmed večjih v državi. Obsega sedem zunanjih teniških igrišč, teniško dvorano s tremi igrišči in upravno stavbo.

V preteklih letih je gostil Davis Cup in ATP turnirje Slovenian Challenge. Športni objekt je opremljen tako za velika mednarodna tekmovanja, kot za množične rekreativne prireditve. V objektu potekajo šole tenisa, športna vadba in tekmovanja v tenisu, ter rekreativno igranje tenisa. Teniški center letno obišče 15.000 uporabnikov in obiskovalcev.

Zavod za šport Kranj pa si na lokaciji želi tudi novo centralno teniško igrišče s tribunami za 1.200 gledalcev (ZZŠK. 2. (2017).

Športni objekt je namenjen šolski športni vzgoji, športni vadbi in tekmovanjem v plavanju, vaterpolu, vodni košarki in hokeju pod vodo, rekreativnemu plavanju, zdravstvenim programom rehabilitacije poškodovancev, ter specializiranim programom. V objektu potekajo šole plavanja, otroški programi in potapljaški tečaji.

Bazenski kompleks obišče letno 310.000 uporabnikov in obiskovalcev (ZZŠK. 2. (2017).

56

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2015

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2015

Preizkus lokostrelstva.

Treniranje baseball udarcev.

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2017

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2015

Plezanje po umetni sten.

Demonstracija karateja

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2017

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2015

Tudi mlajši so nataknili velike boks rokavice.

Drsanje v začasni ledeni dvorani na Zlatem polju v Kranju.

http://www.sportkranj.si/galerija/festival-sporta-2017

Preskakovanje ovir v starem mestnem jedru.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Festival športa Od leta 2014 v mesecu septembru v Kranju organizirajo Festival športa, na katerem se predstavijo izvajalci kranjskih športnih programov. Glavna želja festivala je, da čim več otrok in staršev spodbudijo k športnemu udejstvovanju ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Obisk festivala je vsako leto množičen in obiskovalci so navdušeni. Prizorišča dogajanja so v Športnem centru Kranj, v starem mestnem jedru Kranja, v Športnem parku Stražišče in medgeneracijskem centru.

Moja želja je, da se tako šport prikazuje drugim na dnevni bazi. Da bi v novem Športnem parku obuskovalci vsak dan imeli možnost, da se udeležijo in seznanijo z različnimi športnimi aktivnostmi.

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

57

4. PROSTORSKI KONTEKST

2

5

5

5

5

10

11

7

10

5 9

5

10

3 5

1

4

8 9

6

10

4

10

M 1:2.000

Zgodovinski razvoj

Športni center Kranj je ujet med reko Kokro in okoliško spalno naselje. Analiza zgodovinskega zaporedja gradnje razjasni marsikatero vprašanje o trenutni prostorski situaciji v katero je vpet športni center.

58

Na območju t.i. Straheče doline so leta 1940 zgradili letni bazen, šele potem so med drugo svetovno vojno nemci zgradili nemško vas zahodno od njega. Nato pa so na območju današnega športnega centra postopno začeli dodajali športne površine

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

in objekte. Objekti vzhodno od športnega centra pa so bili tu že pred gradnjo bazena, vendar 5jih je športni center s svojim širjenjem ločil od ostalega stanovanjskega območja in v6 prostoru so ostali kot osamelec. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST 1

Letni bazen, 1940

Žipan Pirc je že leta 1927 na občinski seji poudaril, da je za turizem nujno, da občina zgradi javno kopališče, kar je bilo tudi v interesu domačega prebivalstva. Za novo kopališče pa je bilo potrebno najprej zagotoviti denar.

Ravno takrat pa so imeli v planu več velikih gradbenih del, je znotraj občinske uprave prihajalo do različnih nesoglasij glede pomembnosti gradnje letnega bazena, saj je bila nekaterim pomembnejša gradnja nove osnovne šole.

Leta 1932 je občina začela iskati idejne rešitve glede lokacije kopališča in najbolj primerna se jim je zdela reka Kokra. Za javno kopališče so dobili tri različne načrte na treh različnih lokacijah. Nobeden od teh predlogov pa ni dobil zadostne podpore v občinskem odboru. Nadaljevali so z iskanjem primerne lokacije tudi na reki Savi in pozornost je vzbudilo zemljišče pod kranjsko gimnazijo. Gradbeni odsek je v sodelovanju z inž. Stankom Bloudkom ocenil kot najboljšo lokacijo travnik ob Savi pod kranjsko gimnazijo, "saj leži najnižje in ima na razpolago najbolj čisto vodo in to v zadostni količini." Kljub ustavitvi del, ker naj bi po novih preračunih gradnja stala dvakrat več kot so načrtovali, so dokupili še 502 m2 zemljišča.

V drugi polovici leta 1934 je občina naročila krčenje programa za gradnjo bazena, da bi bili stroški nižji, a so nasprotniki gradnje bazena predlagali skrajno varčevanje in prihranke namenili za novo šolo.

Na naslednjih sejah so razpravljali o novi primernejši lokaciji v Straheči dolini, saj naj bi bila reka Sava zaradi jeseniških in kranjskih tovarn precej onesnažena.

Prostor ob Savi naj bi bil tudi manj sončen in omejen za razvoj večjega kopališča. Zavedati so se začeli, da je kopališče postalo nujno, ker bi sicer mesto izgubilo ugodnosti, ki so jih uživali turistični kraji, zato so 1937 sklicali novo razpravo, na kateri naj bi se odločili za lokacijo. Prisoten je bil tudi prof. Ivan Vurnik, ki je pripravljal regulacijski načrt mesta Kranja. "Po tem načrtu naj bi imeli v Straheči dolini moderno urejen stadion s tribuno, kopališče z bazenom za odrasle in otroke, odprto letno gledališče in travnik za velike ljudske prireditve in otroške igre. Projektant je pojasnjeval, da bi lahko kopališče gradili povsem neodvisno od ostalih načrtovanih objektov."

Zaradi prevelikih stroškov so na občini sklenili, da se zgradi skupen bazen za plavalce in neplavalce 50 x 18 metrov. Iz higienskih razlogov so predpisali filtriranje vode, ki jo bodo črpali iz Kokre. Otroški bazen naj bo v podaljšku glavnega bazena, in to eliptične oblike. Prof.

Vurnik ni mogel dovolj hitro popraviti načrtov, zato je dopolnitve naredil inž. Stanko Maček januarja 1940. Na

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

obeh straneh bazena je predvidel terase za sončenje, na eni strani poslopje s kabinami, na zaključku doline pa pečno poslopje za filter in restavracijo. Začeli so z gradnjo, a ker zaradi zunanjepolitičnih dogodkov ni bilo mogoče pravočasno kupiti armaturnega železja, so bila dokončana samo zemeljska dela, kanalizacija in zabetonirana oba bazena. Medtem so se zvišale cene materiala in delavske mezde in so morali krčiti program. Zato so leta 1940 dogradili le bazen in poslopje za filter, pobočja pa so posejali s travo ter opustili gradnjo skakalnega stolpa. Ob koncu leta je bilo kopališče v glavnem dokončano, urejali so tudi okolico, odprtje pa je prehitela nemška okupacija. Poleti 1941 so bili z deli gotovi in sredi avgusta so napolnili kopališče že prvi kopalci (Šimenc, 2005).

3

Letni kino Partizan, 1952

Ob letnem kopališču so odprli letni kino, ki se je nahajal na območju današnjih otroških letnih bazenov (Šimenc, 2010).

Gorenjski glas, 1995, št. 5, 17. 1. 1995

Novega bazena so se najbolj razveselili športniki.

Rode Kranj, fototeka Gorenjskega muzeja.

Letni kino Partizan Kranj, 1952.

4

8

Lokal ob balinišču, 1980

Zaradi navduševanja nad balinanjem so ob balinišču zgradili tudi lokal. Balinan je v Kranju in njegovi okolici je danes možno na 13 različnih lokacijah, kar nakazuje, da je ta športna panoga v prestolnici Gorenjske zelo priljubljena (Siol, 2011). Šimenc, 2005

Športno kopališče v Kranju, 8. 3. 1939; inž. Ivan Vurnik.

www.militaria-archive.com

Letni bazen Športnega centra Kranj.

Stanovanjska četrt Nemška vas, 1942-1945 2

Stanovanjsko četrt so zgradili Nemci v času druge svetovne vojne za svoje nameščence. Lesene stanovanjske hiše, dvočki, z zidanimi kletmi so postavljene v urejenem nizu ob dveh ulicah. Strehe so strme dvokapnice z majhno frčado.

ZAL, enota Kranj.

Skica stanovanjeske četrte imenovane tudi "Švabska vas". avtorica: Sandra Stare

Atletski in nogometni stadion ter teniška igrišča, 1963 5

Po nekaj več kot triletni gradnji so konec julija 1963 v Kranju dobili nov športni stadion z dvema nogometnima igriščema, tribuno za 1500 gledalcev, skupno 12 igrišči za tenis, rokomet, košarko in odbojko ter seveda atletsko stezo. Stadion je s svojimi igrišči in napravami omogočal športno udejstvovanje športnim navdušencem od blizu in daleč skozi vse leto.

Teniška igrišča so bila namreč urejena tako, da je bil na njih pozimi naravni led, ki je omogočal drsanje in igranje hokeja. Na stadionu so skozi leta pripravljali številna domača in mednarodna srečanja, ki so privabljala gledalce iz vse Slovenije. S tem je tudi nov stadion precej prispeval k obisku turistov v Kranju (Šinik, 1963).

6 7

Teniški center, 1995 Pokriti olimpijski bazen, 1995

Po skoraj desetih letih mučne gradnje (1986), ki jo je spremljalo veliko pomanjkanje denarja in drugi problemi, so končno odprli največji pokriti bazen v Sloveniji. Nov 50-meterski bazen je predstavljal zelo pomemben mejnik v kranjskem plavalnem športu, saj je Kranj znova postal eno izmed najboljših plavalnih središč v državi. Boljšega bazena ni imela niti Ljubljana (Stanovnik, 1995).

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Otroško športno igrišče, 2001

Na 2.400 m2 velikem športnem igrišču se otroci lahko od leta 2001 igrajo, starši pa v miru spijejo kavo v bližnjem lokalu.

9

Prenova letnega bazena, 2003

Junija leta 2003 je v Kranju potekal del evropskega prvenstva v prvem kolektivnem olimpijskem športu - vaterpolu. Ženski del se je odvijal v Ljubljani na prenovljenem kopališču Kodeljevo, moški del pa v Kranju. V ta namen so prenovili letni bazen. Starega so porušili in zgradili večjega. Poleg velikega bazena so zgradili še dva nova letna plavalna bazena za otroke (Šimenc, 2005).

Naredili so tudi terase, ter uredili okolico bazenov.

Vgrajena je bila nova oprema, obnovljene so bile naprave in delno so obnovili sanitarije ob velikem bazenu. Izveden je bil sistem za javljanje požara, postavili so novo ograjo in izdelali nadstrešnico za prireditve. Uredili so tudi peščeno igrišče (MOK, 2004).

10

Obnovitev športnega parka, 2005

Obnovili so garderobe in sanitarije v stavbi olimpijskega bazena. Nekaj novosti je bilo deležno tudi otroško igrišče. Štiristezno balinišče pa je dobilo streho. Odprli pa so tudi nov rolkarski center. Tik ob rolkarskem raju, pa so nogometno igrišče opremili z umetno travo. V obnovo je mestna občina vložila blizu 300 milijonov tolarjev (Zavrl Žlebir, 2005).

11

Tribuna vzhod, 2009

Namesto travnate vzpetine na vzhodni strani igrišča so zgradili manjšo, nepokrito tribuno, ki jo zato imenujejo tudi Hribček. V njej imajo prostore tako nogometaši kot tudi atleti (Kranjski hribček, 2009).

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

59

4. PROSTORSKI KONTEKST 1 Pogled proti vrstnim hišam, ki tvorijo lep mestni rob.

Osebni arhiv.

2 Polja in v ozadju Športni center ter stanovanjsko naselje ob njem.

1 2

6

3

Osebni arhiv.

5

4

3 Stanovanjsko naselje zahodno od območja Športnega centra Kranj.

7

8

10

Osebni arhiv.

11

14

9

4 Pogled na vrtičke, ki se za enkrat še nahajajo na neizkoriščenem območju šprtnega centra.

12 13

M 1:5.000

Fotoanaliza robov v prostoru

Športni center Kranj se na zahodu zelo približa okoliškemu naselju, kar predstavlja problematičen prehod med enim in drugim programom. Med olimpijskim bazenom in okoliškimi hišami bi potrebovali nekakšno zeleno cono, ki bi omilila prehod med enim in drugim delom. Na vzhodni strani je športni center od stanovanjskih objektov ločen z višinsko razliko terena in cesto, ki pelje mimo.

Na jugu pa se nadaljuje s parkiriščem in teniškimi 60

Osebni arhiv.

igrišči, s katerimi se približa kanjonu reke Kokre, ki se terensko strmo spusti 10 m nižje. Višinska razlika in zaraščenost tako onemogočijo stik z reko. Tovarna IBI prav tako ne sodi v spalno naselje na vhodnem bregu reke. Perspektivno bi bilo, če bi jo lahko prestavili v industrijsko območje in namesto nje tu namestili naselje, ki je ob vzhodni strani športnega centra. Le ta pa bi se lahko nadaljeval do samega kanjona Kokre.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

5 Proti severu se odpre prelep pogled na okoliške hribe.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Osebni arhiv.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST 6 Severni rob športnega centra.

11 Pogled na Kamniško Savinjske Alpe in vasico Rupa severno od lokacije.

Osebni arhiv.

7 Meja med vzhodnim delom športnega centra in okolico.

Osebni arhiv.

12 Vzhodni rob športnega centra.

Osebni arhiv.

8 Parkirišče na makadamu in parkirani avtomobili v gozdu ob parkirišču.

Osebni arhiv.

13 Pogled proti vhodni točki športnega centra iz južne strani.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

14 Naselje zahodno od obravnavane lokacije.

9 Pogled na zahodni rob Športnega centra Kranj.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

10 Pogled proti robu med okolico in zahodnim delom športnega centra.

Osebni arhiv.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

61

4. PROSTORSKI KONTEKST 1 Pogled na ulico.

Osebni arhiv.

14 2 Deljno prenovljena bivša Nemška vas.

15

12 8 9

7

2 7

1

13

Osebni arhiv.

16 3 Večstanovanjski bloki.

11

10

6 5

Osebni arhiv.

4 Večstanovanjski bloki.

4

M 1:5.000

3

Prehod iz grajenega proti naravi

Na zahodni strani športnega centra se nahaja območje stanovanj. Na vzhodni strani športnega centra Kranj pa leži kanjon reke Kokre, ki je zaščiteno spomeniško okoljevarstveno območje.

Od kanjona se proti SV nadaljuje območje 62

gozdov skozi katere teče reka. Pot vodi vse do Kosorepa, kjer je tolmun in je zato priljubljeno divje kopališče. Za izgranjo športnega parka so pomembni bližina narave, gozda, miru in svežega zraka, zato bi ga rada povezala s tem delom.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Osebni arhiv.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST 5 Proizvodnja korekcijskih stekel Alcom.

11 Ko reka ni globoka ostane veliko prostora za plažo.

8 Pogled proti mostu.

Osebni arhiv.

6 Območje razpršene gradnje.

Osebni arhiv.

7 Cesta se po klancu spusti proti reki Kokri.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

9 Na obeh straneh reke je pogozdeno vse do vode.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

15 Reka Kokra in manjši prostor za plažo ob njej.

12 Sprehajalna pot do Kosorepa.

Osebni arhiv.

10 Naravni zeleni otoček sredi reke.

14 Kosorep.

Osebni arhiv.

16 Reka je svojo strugo speljala med gozdovoma.

13 Sprehajalna pot skozi gozd.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

shema prehoda grajenega tkiva proti naravi športni park

mestno tkivo

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

kanjon Ljubljana

Magistrsko delo

reka

gozd

leto izdelave: 2017

63

64

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

POVEZAVA ŠPORTNEGA PARKA Z NARAVO šport + sprostitev v naravi

športna igrišča

narava okoli igrišč

turistična ponudba

reka Kokra

gozd

Kosorep

= maksimalno izkoriščen potencial lokacije športnega parka

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

65

4. PROSTORSKI KONTEKST

STRATEGIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA MESTNE OBČINE KRANJ 2009-2023

Da bi športni center Kranj lahko izkoristil obstoječi potencial, razvil celovito športno –rekreativno – turistično ponudbo ter pozicioniral Kranj kot športno destinacijo, Športni center Kranj pa kot središče državnega pomena, ta prostor nujno potrebuje načrten pristop k prostorskemu urejanju, upravljanju in trženju.

Obstoječe objekte je potrebno v največji možni meri prilagoditi rekreaciji, potrebujemo več pokritih športnih površin ter spremljajoče turistično – medicinsko – storitvene programe: - regijsko večnamensko športno-vadbeno dvorano RVŠVC (vadbenega objekta za atletiko in druge športe) z novo nogometno tribuno - prenova nogometnih tirbun - hotel z najmanj *** zvezdicami - športno–medicinski center, fitnes center specializirano gostinsko in trgovsko ponudbo - prometno in hortikulturno urejanje območja in ga odpreti kot park športa • zaključiti urejanje Športnega centra Kranj - centralno teniško igrišče • privabiti v Športni center Kranj več kot 500.000 obiskovalcev/leto - hokejsko - ledeno dvorano • vsako leto gostiti najmanj 5 odmevnih in prepoznavnih (MOK, 2014). mednarodnih prireditev večjega obsega.

CILJ do 2023

Uporaba v magistrskem delu: Pri načrtovanju prostora upoštevam predpostavke Strategije trajnostnega razvoja. Ker obstoječe območje obravnavam celostno program ni le dodan k obstoječim objektom, temveč smiselno vkomponiran v celtno idejo urbanizma.

66

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

PREDNOSTI športnega centra Kranj:

+ Tradicija športnih panog, po katerih je Kranj prepoznaven.

SLABOSTI športnega centra Kranj:

Neurejene in nedostopne površine za rekreacijo.

+ Vzpostavljena mreža športnih objektov, trenerjev , ter velike športne prireditve.

+ Koncentracija mnogih športnih objektov na eni lokaciji.

Obstoječi športni objekti : nekateri nedokončani, nelegalizirani ali zastareli.

+ Uporaba športnih objektov tudi za druge namene.

+ Po številu kategoriziranih športnikov je Kranj na enem izmed prvih mest med slovenskimi občinami.

Upadanje javnih finančnih sredstev za vrhunski šport.

PRILOŽNOSTI športnega centra Kranj:

Večanje potreb po športu in rekreaciji ter kakovostnem preživljanju prostega časa.

Rast okoljske osveščenosti prebivalstva in trend zdravega življenja.

Šport – kot razvojna priložnost (zdravstvo, turizem, izobraževanje, ipd).

Osebni arhiv.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

67

4. PROSTORSKI KONTEKST

KRATKOROČNI PLANI

Za Regijski večnamenski športno vadbeni center (RVŠVC) je Športni center Kranj dal izrisati načrte že leta 2011 Styria arhitekturi. Objekt se programsko dopolnjuje z ostalimi športnimi objekti na lokaciji, tako da bi Športni center Kranj izpolnjeval vse pogoje za pridobitev licence Olimpijskega centra, centra nacionalne panožne zveze in regijskega centra. Predstavlja pomembno investicijo v pomenu družbenega in socialnega mestnega in širšega regionalnega standarda. RVŠVC predstavlja enega od najkoristnejših športnih objektov, ki bi bil namenjen najmlajšim športnikom, vrhunskim atletom, rekreativcem, šolam in drugim športnikom iz Slovenije in tujine.

Trenutno stanje Športnega centra Kranj.

Načrtovan objekt RVŠVC vsebuje atletske steze, atletsko dvorano ter tribuno za potrebe obstoječega nogometnega igrišča. Objekt bi služil tudi kot pomožni objekt za ogrevanje in pripravo atletov pri organiziranju atletskih tekmovanj na zunanjem atletskem stadionu, za priprave športnikov izven sezon, ter atletskih dvoranskih tekmovanj. S tem bi bili izpolnjeni tudi vsi pogoji za kandidaturo največjih atletskih prireditev.

Moj razmislek o obravnavi posameznih območij in predloga Styria arhitektura pa se nahaja na strani 80, kjer nadaljujem s svojo urbanistično študijo.

68

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Predlog razširitve Styria arhitekture. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

4. PROSTORSKI KONTEKST

V sklopu projekta Syria arhitektura je predvidena odstranitev obstoječih objektov (obstoječe tribune in obstoječe poslovne stavbe) ter gradnja novega objekta RVŠVC. Načrtovan objekt predstavlja nadomestno gradnjo že obstoječega tribunskega objekta. Pri novi arhitekturni zasnovi, pa se k novi povečani tribuni doda še prizidek večnamenske športne dvorane. Oba objekta tribune in dvorane se v kleti povežeta z vzdolžni kletnim koridorjem, ki je namenjen tekalni stezi skupne dolžne 100 metrov. Objekt RVŠVC Kranj je torej sestavljen iz atletske dvorane s spremljajočimi prostori, ki so v večjem delu vkopani.

Arhiv Styria Arhitektura.

Vizualizacija novega Regijskega večnamenskega športno vadbenega centra (RVŠVC).

Arhiv Styria Arhitektura.

Arhiv Styria Arhitektura.

Atletske steze se nahajajo pod tribuno, na desni pa je atletska dvorana. Objekt je pod zemljo povezanv z olimpijskim bazenom.

Prečni prerez čez garažo in objekt RVŠVC.

Nova ledena dvorana

Trenutno je začasna ledena dvorana locirana na Koroški cesti, vendar si v Športnem centru želijo, da bi se zgradila nova na območju športnega centra. V Styria arhitekturi so zato pripravili tudi predlog ledene dvorane, ki bi se nahajala poleg objekta RVŠVC. Višina ledene dvorane sledi višini atletske dvorane in je postavljena zahodno od nje ob promenado.

Pomembnost premika lokacije ledene dvorane pa spodbuja tudi sledeča energetska bilanca. Pri hlajenju ledene dvorane se namreč proizvede ogromno toplote, s katero bi lahko ogrevali vodo v olimpijskem bazenu.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Arhiv Styria Arhitektura.

Prečni prerez čez vkopano ledeno dvorano in parkirišče. avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

Arhiv Styria Arhitektura.

Pogled na ledeno dvorano in parkirišče.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

69

http://www.e-fotografija.si/fotografija-iz-zraka.html

70

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

71

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA 1

Športni center levo in stanovanjske hiše desno.

2 Območje med bazenom in vasjo.

24

Osebni arhiv.

PROBLEMATIKA

3

Zanemarljiv odmik med hišo in kopališčem.

Osebni arhiv.

4

Ulica se zaključi z ograjo, ki meji na športni center.

M 1:5.000

1 Osebni arhiv.

2

5

Odmik med vasjo in centrom na vzhodni strani.

Osebni arhiv.

6

Športni c. je zaradi terenske razlike višje od ceste.

6 4

5 3

Odmiki od okoliških objektov

so na

zahodnem delu Športnega centra izredno majhni.

Pokriti olimpijski bazen in letni bazen se zelo približajo Nemški vasi in zaradi minimalnega odmika ni nakazanega prehoda med enim in drugim programom, ampak nastane precej oster rob. Prehod za malenkost omili terenska razlika, sicer pa je športni center od okoliške vasi odmaknjen le z ograjo.

72

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Na vzhodni strani je meja med naseljem in športnim centrom malenkost bolje izvedena, saj poleg višinske razlike med enim in drugim delom poteka tudi cesta, ki loči programa enega od drugega.

Minimalni odmiki od okoliskih objektov nakazujejo ujetost športnega centra v tem prostoru. Športni center se z naravo poveže le na severu, kjer so polja.

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA 1

Avtomobili so parkirani v gozdičku ob parkirišču, kjer parkiranje ni dovoljeno.

Osebni arhiv.

2

Polno južno parkirišče v poletnem času.

3

Prazno severno parkirišče pri bazenu ob isti uri.

M 1:5.000

3 Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

4 4

Prazno severno parkirišče ob isti uri, ko so na južnem parkirišču zaradi gneče začeli parkirati tudi v gozdičku.

2

1

Osebni arhiv.

Parkiranje in dostopi

so omogočeni iz južnega in zahodnega dela.

Obiskovalci športnega centra ne dojemajo kot celote, ker je formiran z dvema dostopoma. Južno parkirišče je poleti veliko bolj oblegano kot severno, saj gre večina obiskovalcev na letno kopališče, igrat tenis ali peljejo otroke na otroško igrišče. Ker je južni dostop veliko bližje željeni lokaciji, obiskovalci parkirajo tudi

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

v gozdičku poleg parkirišča, ki pa ni v lasti športnega centra in se lastnik s parkiranjem v njem ne strinja.

Fotografije so bile posnete ob isti uri, tako da se vidi, da je na severnem parkirišču več kot dovolj prostora za obiskovalce, če bi le želeli uporabiti drug dostop.

Dostopi torej mentalno razmejujejo prostor na dva dela.

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

73

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA 1

Višinsko razlika in ograja razmejujeta prostor.

2 Parkirišče je dvignjeno nad nivo olimpijskega bazena.

24

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

3

Rampa, ki premaguje višinsko razliko hkrati tudi zelo razmejuje prostor.

4

Neizkoriščen pas za nogometnimi igrišči.

M 1:5.000

Osebni arhiv.

Osebni arhiv.

5

Vrzel ob teniškem igrišču kamor nihče ne zahaja.

6

Prazen prostor med igriščema je ograjen in zato nedostopen.

Osebni arhiv.

Višinske razlike

na obravnavanem območju prav tako vplivajo na dojemanje celotnega prostora. Povrh vsega pa so obdane še z ograjami, ki preprečujejo poljubne prehode in obiskovalce usmerjajo na ozke cone, ki omogočajo prehajanje iz enega območja do drugega. Največja višinska razlika se proti pokritemu olimpijskemu bazenu spušča in ostane na isti globini po celotni dolžini vse do konca zunanjega kopališča.

74

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Osebni arhiv.

Vrzeli

se na območju pojavljajo na različnih mestih in ustvarjajo mrtve cone. Na teh območjih ni nobenega programa in nekatere izmed njih niti niso dostopne vsem obiskovalcem, ker so za ograjo.

V primeru bolj premišljenega razporejanja športnih površin in objektov, do takih območij ne bi prišlo.

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA 1

Območje srečanja različnih poti, ki gredo do igrišč.

2

Prazen prostor med ograjama predstavlja dostop do športnih površin.

Osebni arhiv.

3

Osebni arhiv.

Ograja in zelena bariera okoli območja letnega bazena deli prostor športnega centra na dva dela.

M 1:5.000 Osebni arhiv.

4

Teniško igrišče mora biti zaradi igre z žogo ograjeno.

5

Fitnes na prostem ob atletskem stadionu.

M 1:5.000 Osebni arhiv.

Ograje okoli igrišč

razmejujejo prostor območij in igrišča

športnega centra na več introvertirajo.

Razumljivo je, da igrišča za igre z žogo potrebujejo ograjo, a pri drugih igriščih je ta popolnoma odveč. Npr. visoka ograja pri otroškem igrišču. Ograje coniranjo posamezna območja in med igrišči zato nastajajo prazni dolgi koridorji, ki so brez programa in imajo zgolj funkcijo dostopa. Ograja zunanjega letnega bazena celo preprečujejo poglede in tako popolnoma loči en prostor od drugega in ju zato ne razumemo kot celoto.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

5

Osebni arhiv.

Poti uporabnikov

so zgolj dolge prazne asfaltirane ceste, ki omogočajo dostop do športnih igrišč.

Analiza poti uporabnikov nakazuje, da se mnogo poti križa v eni točki, katero poimenjujem točka srečanja, saj se tam skoncetrirajo poti do različnih športnih površin, a njena lastnost ni izkoriščena, saj je tu postavljen le manjši kip in veliko grmovja, ki poti ne združi, temveč ustvari otok okoli katerega poti stečejo.

Edina pot, ki ni namenjena le tranziciji in je opremljena tudi s programom, gre mimo atletskega stadiona in ima na travi postavljen fitnes na prostem.

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

1

4 3 2

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

75

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

obravnavati območje kot celoto (programsko, oblikovno in mentalno)

upoštevanje topografije v prostoru

povezati območje z zelenim parkom

Višinske razlike so izkoriščene za tribune. Ob robu kanjona reke Kokre, pa se zvrsti pas apartmajskih hišic, ki so postavljene na terase in obrnjene proti gozdu, za povečanje stika z naravo. Teren se spusti tudi proti pokritem olimpijskem bazenu, kamor lociram rolkarski center, za katerega višinska razlika ni tako moteča, saj so tudi njihove rampe v naklonu.

Zeleni park z rekreacijskimi povrsinami se razprostira med zaprtimi igrišči in tako bolj poveže celotno območje. Dostopne poti se spremenijo v sprehajalne poti parka, prazni prostor med športnimi igrišči tako nima več zgolj dostopne funkcije, temveč se naveže na naravo. Zelene površine so primerne za druženje + igro + počitek. Program ni začrtan na vsakem koraku, temveč spodbuja tudi prosto interpretacijo uporabe prostora. S tem promoviram tudi šport v naravi in gibanje na svežem zraku.

M 1:10.000

odstranitev ograj in introvertiranja Ogradi se le športne površine, ki zares potrebujejo ograjo, drugje pa so prehodi med športno površino in okolico mehkejši. Introvertiranje pri otroškem igrišču, zunanjem bazenu in rolkarskem centru se torej odpravi.

kreiranje mestnega robu Mesto Kranj ima strnjeno mestno jedro, ki se s srednje gosto zazidavo razširi iz centra navzven. Zaključuje pa ga mestni rob, ki je ločnica med zazidanim delom in polji. Športni center je postavljen na sam mestni rob, zato ga je potrebno tako tudi obravnavati. Rob se lahko nadaljuje z zazidavo ali zeleno bariero.

CILJI?

M 1:10.000

= izboljšanje prometnega dostopa Trenutni dostop po lokalnih ulicah je neprimeren, saj so ulice ozke in promet ni urejen tako, da bi večji količini obiskovalcev v kratkem času omogočil dostop do športnega centra, kjer bi se npr. odvijala tekma. Trenutni dostop je speljan mimo naselja, zato bi gost promet lahko motil tamkajšne prebivalce. V primeru nove severne obvoznice se tej problematiki izognemo, saj je s tem omogočen nov dostop iz severne strani.

76

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

ustvarjanje centralnega območja srečanja Območje, ki je skupna točka za celotno dogajanje v Športnem parku. Tu se nahaja informativna točka, izposoja športne opreme, cona raztegovanja in okrepčevalnica, ki je prilagojena športnikom.

M 1:10.000

odprava vrzeli v prostoru V prostoru okrog objektov in igrišč ni vrzeli, ki bi ostale nedostopne in neizkoriščene. Vse površine so namenjene vsem obiskovalcem.

odprava ujetosti športnega centra povezava z naravo razširitev proti kanjonu reke Kokre Prvotno je naloga obsegala le obstoječe območje športnega centra Kranj. V primeru poudarka na športnem parku in športnem turizmu, pa ne moremo spregledati potencialov, ki jih nudi predlog razširitve.

Povezava športnega centra z naravo kanjona reke Kokre, možnost dostopa do nabrežja reke, ter sprehajalna pot čez reko z možnostjo sprostitve v naravi predstavlja centru zelo veliko dodano vrednost.

IZHODIŠČA ZA OBLIKOVANJE PROSTORA

M 1:10.000

poudarek na športno - rekreativni - turistični ponudbi rekreacija za vsakogar Obstoječa struktura športnega centra zadosti le potrebam specifičnih športov, manj pa je naklonjena sodobnim rekreativcem. S pestrostjo številnih novih površin meščane spodbujam k rekreaciji. Zagotovljena je rekreacija za obiskovalce vseh generacij v vseh letnih časih. Športne površine so primerne za rekreativne in profesionalne športnike. Športni park Kranj torej postane igrišče za vse ljudi.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

možnost namestitve Možnost nočitve za turiste je prednost predvsem za tiste, ki so prišli na rekreativne počitnice ali športne priprave, saj omogoča, da so obiskovalci stacionirani na istem mestu, kjer so športno aktivni in tako maksimalno izkoristijo svoj dan.

izhodišče Športni park je dobro izhodišče za kolesarske ture.

V bližini so Alpe, ki so privlačne za pohodnike.

Zgodovinsko mesto Kranj pa je zanimivo za tiste, ki si radi ogledajo kulturne in arhitekturne znamenitosti.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

77

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

POSEGI V PROSTOR M 1:5.000

M 1:5.000

3

1

2 1

4

4 2 5 6

3 7

ODSTRANITEV OGRAJ IN OBJEKTOV

1 Poslovna stavba ni v uporabi, je slabo ohranjena, po morfologiji in postavitvi ni najbolj primerna za to območje.

2 Oba vrtljiva vhoda in objekt pri vhodu se odstrani, saj je športni center smiselno odpreti za vse obiskovalce.

3 Ograja ob metališču je nepotrebna in onemogoča dostop do igrišč in praznega prostora na severu lokacije.

4 Ograja ob bazenu je vizualno moteča in bi jo lahko zamenjali z drugačno razmejitvijo kot npr. z zelenjem in vodnim kanalom.

5 Dve manjši leseni stavbi ob igrišču sta slabo vpeti v prostor in imata neprimerno arhitekturno zasnovo ter podobo.

6 Ograja okoli otroškega igrišča je vizualno moteča in se jo lahko zamenja z nizkim zelenjem.

7 Objekt ob balinišču je po svoji morfologiji neprimeren, saj tako majhen objekt urbanistično ne spada na območje velikih volumnov in površin.

78

2

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

ZAMENJAVA OBJEKTOV IN ŠPORTNIH POVRŠIN

1 Tribuna ob atletskem in nogometnem stadionu je dotrajana in konstrukcijsko neustrezna za obnovo, zato se jo zamenja z novo.

2 Teniška dvorana je montažna, zato njena kovinska konstrukcija omogoča tudi premestitev. Trenutna lokacija dvorane je urbanistično neustrezna in onemogoča vzpostavitev centralnega območja srečanja.

3 Teniško igrišče je postavljeno v center lokacije in onemogoča vzpostavitev centralnega območja srečanja, zato se ga premesti.

4 Košarkaški igrišči in rolkarski center se zaradi spremembe organizacije programa premesti na drugo lokacijo.

Nove lokacije objektov in športnih površin so prikazane v naslednjem poglavju Urbanistične študije prostora na str. 83. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

M 1:5.000

M 1:5.000

1

RAZŠIRITEV OBMOČJA

Za povečanje potenciala športnega turizma v Športnem centru Kranj je center smiselno povezati s kanjonom reke Kokre. Teren se ob kanjonu strmo spusti proti reki in je močno poraščen z drevesi.

Desni rob športnega centra se po razširitvi zaključi z zelenjem.

Preko obstoječih stopnic pa omogoča tudi povezavo proti reki Kokri.

Z rečnega nabrežja se preko nove sprehajalne poti po reki Kokri obiskovalci še bolj približajo naravi in uživajo v obrečni sprostivi.

Severno od nove sprehajalne poti pa se nahajajo tudi gozdovi in pot do divjega kopališča Kosorep.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

2

ODSTRANITEV OBJEKTOV V ČETRTI FAZI PROJEKTA

Za uresničitev maksimalnega potenciala za športni turizem, je potrebno obstoječe objekte porušiti. To območje je nastalo kot posledica nestrukturirane gradnje. Pod številko 1 in 2 sta označeni dva industrijska objekta, ki programsko že sedaj ne sodita v ta prostor. Ostali objekti pa so individualne hiše. Moja ambicija je, da severni delj Kranja saniram, kar pomeni da posledično urbanistično uredim tudi ta del, ki ga trenutno zaznam kot neobstojno strukturo. Območje je namreč ostalo kot osamelec v prostoru, saj je ločeno od ostalega stanovanjskega tkiva.

Prav tako ukinem tudi cesto, ki trenutno pelje mimo obstoječega naselja.

Ta prometna povezava bi bila v vsakem primeru predmet diskusije, saj je severno od obravnavanega območja planirana severna obvoznica, ki bi cesto prekinila, nadvoz pa je skoraj nemogoč, saj se cesta proti reki strmo spušča.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

79

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

URBANISTIČNA ŠTUDIJA PROSTORA - obravnava posameznih območij

Pri študiji upoštevam projekt RVŠVC, ki ga je izrisala Styria arhitektura.

M 1:5.000

PREDLOG STYRIA ARHITEKTURE

M 1:5.000

Športni center Kranj se je obravnavanja lokacije lotil po sklopih.

Styria arhitektom so najprej naročili izris kompleksa RVŠVC. Arhitekti pa so se stvari lotili malo širše in pomislili še na ledeno dvorano, katero so izrisali v promenadni osi.

Zagotovili so tudi urejeno parkirišče.

Komentar na zasnovo: Tak način obravnavanja lokacije je nustrezen, saj območja ne obravnava kot celoto, ampak rešuje le posamezen del. Rešitev sicer funkcionira in se naveže tudi na objekt olimpijskega bazena, ki je v promenadni osi, a ostali problemi v prostoru še vedno ostajajo.

Nova tribuna je postavljena na isto mesto kot stara, kar se mi zdi smiselno. Atletska dvorana ob njej pa zapre prostor in pogled proti športnim površinam. Meni Ledena dvorana je postavljena ob severni del območja, kar se mi zdi smiselno, saj postane del mestnega robu.

Parkirišče je postavljeno v središče dogajanja in se do njega vstopa mimo individualnih stanovanjskih hiš. Takšna postavitev pa je precej neugodna ravno zato, ker se promet tako približa okoliškim prebivalcem in je posledično moteča.

80

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

NADALJEVANJE PROSTORA

UREJANJA

V primeru upoštevanja že načrtovanega novega kompleksa RVŠVC in ledene dvorane, bi se reševanja problemov na lokaciji lotila po sklopih. Vsako območje je torej obravnavano posamezno, manjka pa rdeča nit obravnavanja lokacije kot celote.

Urbanistično se zato lotim obravnavanja lokacije kot celote, kar je opisano na naslednji strani.

Obdržim pa lokacijo tribune in postavitev ledene dvorane.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

URBANISTIČNA ŠTUDIJA PROSTORA - celostna obravnava območja Pri študiji se držim izhodišč za oblikovanje prostora, ki so predstavljene na strani 76.

M 1:5.000

M 1:5.000

ŠTIRI RAZLIČNE CONE

Če lokacijo obravnavamo tako, da se navežemo tudi na njeno okolico, dobimo štiri različne cone.

V prvi coni ob stanovanjskem naselju se navežem na stanovanjsko tkivo, ki se nadaljuje pod to cono. Od nje bo potreben odmik in postopen prehod proti večjim volumnom.

V kompaktni coni bazenski komples predstavlja velik volumen, zato bi v to območje posledično lahko umestili tudi druge večje objekte.

Odprta cona vsebuje manjše grajene objekte, kot sta tribuna in streha balinišča. Ostalo so le odprta igrišča.

V prehodni coni pa se približamo naravi, a hkrati ohranjam urban in parkovni značaj.

Pri vseh zasnovah se torej upošteva robne pogoje in trenutno morfologijo prostora.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

POVEZAVA CON Z ZELENIM PARKOM IN IGRIŠČI V NJEM

Urbanistično raznolika celota se med seboj poveže z ureditvijo zelenega parka. Zelene površine so namenjene tako športu kot spehajalnim potem, počitku, druženju in sprostitvi. Športni center Kranj se tako spremeni v Športni park Kranj.

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

81

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

KREIRANJE MESTNEGA ROBU

Športni center leži na robu mesta Kranja, zato je potrebno zaključek mesta tudi bolj podrobno obravnavati. Definiram ga s stavbnim tkivom in zelenjem. Hotelski kompleks se glede na drobno morfologijo naselja umakne na rob in tako preko parka omogoči postopen prehod iz malega tkiva do večjih volumnov ledene dvorane in večnamenske dvorane.

OBRAVNAVA KOMPAKTNE CONE

Da bi v parku ohranili tudi nekaj odprtega prostora, so objekti večjih volumnov skoncentrirani le v kompaktni coni. Teniško dvorano se postavi zraven obstoječih teniških igrišč. Staro propadajočo tribuno pa se zamenja z novo. Pri postavitvi ovih objektov in zunanjih športnih površin upoštevamo obstoječe zelenje v prostoru.

M 1:5.000

82

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

USTVARJANJE CENTRALNEGA OBMOČJA SREČANJA

V središču novega športnega parka, kjer se prekrižajo poti različnih uporabnikov, se uredi centralno območje srečanja. Tu se nahaja cona raztegovanja, okrepčevalnica, ki je prilagojena športnikom ter informativna točka, kjer si je možno izposoditi tudi opremo.

M 1:5.000

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

M 1:5.000

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

DEFINIRANJE OBMOČJA ŠPORTNIH IGRIŠČ

Pri nekaterih igrah z žogo je za tekočo igro potrebno imeti tudi mrežo.

Ograjevanje igrišč delno razmeji prostor, zato se vsa taka igrišča, ki potrebujejo mrežo skoncentrira na enem območju. Atletski stadion in nogometna igrišča so že sedaj ograjena, zato se okoli njih naniza še druga igrišča ki potrebujejo mrežo, kot npr. teniška igrišča in odbojka na mivki.

Ostala igrišča pa se skoncentrira na drugem območju. Koncentracija igrišč omogoča, da se v parku pojavijo tudi večje zelene površine.

OBLIKOVANJE TOPOGRAFIJE

Na lokaciji prihaja do 10 m višinskih razlih. Kjer se nahajajo športna igrišča je potrebno zagotoviti raven teren, zato premostitev višinski razlik izkoristim za postavitev manjših tribun ob igriščih. Ob robu kanjona reke Kokre, se zvrsti pas apartmajskih hišic ter športno - medicinskega centra, ki so postavljene na terase in obrnjene proti gozdu, za povečanje stika z naravo. Teren se spusti tudi proti pokritem olimpijskeu bazenu, kamor lociram rolkarski center, za katerega višinska razlika ni tako moteča.

ZAGOTOVITEV PARKIRIŠČ IN DEFINIRANJE DOSTOPA

Severno od športnega parka je po OPN planirana severna obvoznica, od koder je omogočen dostop. Glavna vstopna točka je južno od hotela, kjer se nahaja 76 parkirišč. Za večje število vozil v času prireditev pa je dostop takoj za hotelom, kjer je 293 parkirišč za avtomobile ter 18 parkirišč za avtobuse. V garaži hotela sta še dodatni 102 parkirišči.

283

park irišč 102 park iriš 76 p arkir či išč

M 1:5.000

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

M 1:5.000

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

M 1:5.000

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

83

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

FAZNOST POSEGOV 1. FAZA - športna infrastruktura

2. FAZA - nastanitvena infrastruktura

3. FAZA - vsebinska prenova pobočja ob Kokri

V prvi fazi se izvede preoblikovanje prostora v osrčju lokacije. Formira se center srečanja in postavi nove objekte, katere Športni center Kranj trenutno najbolj potrebuje. Teniška igrišča se locira v sklop igrišč za ograjo, prostor pa dobi tudi novo teniško dvorano na drugi lokaciji, kar omogoča formiranje zelenih površin v osrčju .

V drugi fazi je na vrsti gradnja hotela za nastanitev gostov, ter začetek spodbujanja športnega turizma na lokaciji. Formira se nova vstopna točka, ter športne površine v parku pod športnim hotelom.

V tretji fazi se športni center razširi vse do kanjona reke Kokre. Prizidke stanovanjskih stavb se odstrani, stanovanjski objekti pa se začasno tržijo v namene turizma. Športni park se poveže s kanjonom reke Kokre in začne izkoriščati svoj maksimalni potencial.

M 1:5.000

M 1:5.000

M 1:5.000

84

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

4. FAZA - morfološka prenova

4. FAZA - možen scenarij ohranitve narave

V procesu razmišljanja ni bila izključena možnost, da se razširjeni prostor Športnega parka nameni zgolj parkovnim površinam. Za to bi sicer potrebovali močno prostorsko politiko. Mesto namreč teži proti tem, da se zgošča, kar pomeni, da je težko upravičiti, da se redči. Poleg tega je težko pričakovati, da bi se to zgodilo na tem območju, kjer je trenutno že grajeno. Zagotovo pa je ta opcija ena od razvojnih možnosti, ki omogoča razvoj prostora brez dodatnega posega z novim grajenim tkivom.

V tej fazi se morfološko prenovi območje ob kanjonu. Niz manjše morfologije tvori celovitito ureditev, ki je sicer sestavljena iz manjših enot, vendar kot dolga poteza v prostoru odgovarja na merilo celotne ureditve. Gre za apartmajskega naselja in športno - medicinskegi center.

V sklopu magistrskega dela se osredotočim na zadnjo fazo, kjer je razvidna celotna urbanistična ureditev prostora. Za idejni projekt pa sprojektiram športni hotel, ki predstavlja prvi namestitveni kompleks in prve zametke turizma v Športnem parku Kranj.

M 1:5.000

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

M 1:5.000

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

85

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

PROGRAM V ŠPORTNEM PARKU KRANJ - notranji športi nov objekt na tej lokaciji

obstoječ objekt na tej lokaciji

športi, ki se izvajajo v objektu

športi, ki se izvajajo v objektu

košarka

rokomet drsanje na ledu

skvoš ledena dvorana

hokej

regijska večnamenska nogomet športno - vadbena namizni dvorana RVŠVC tenis

dvorana s teniškimi igrišči

odbojka

tenis

vodna aerobika rekreativno plavanje vodna vaterpolo košarka plavanje

86

karate

manjša večnamenska dvorana

welness

boks judo

masaže

potapljanje

avtorica: Sandra Stare

športno - medicinski center testiranja športnikov

podvodni hokej

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

badminton

savne

plezanje

pokriti olimpijski bazen

atletika

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

vodene vadbe

rehabilitacija

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

skok v daljino

tek

skok v višino

atletski stadion

ultimate frizbi

nogomet na umetni travi

nogomet

novo športno igrišče

obstoječe športno igrišče

športi, ki se izvajajo na tem območju

športi, ki se izvajajo na tem območju

vrtni šah

mali nogomet doživljajsko igrišče

met kopja, diska in kladiva

skok v višino s palico

PROGRAM V ŠPORTNEM PARKU KRANJ - zunanji športi

fitnes na prostem

borilne veščine

streetworkout

balinišče slackline družabne igre na travi

tenis

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

otroško igrišče pikado

badminton košarka

vožnja z gokarti

vaterpolo

rokomet rekreativno plavanje

namizni tenis

rolanje drsanje pozimi

skiro

rolkarski center

avtorica: Sandra Stare

odbojka

adrenalinski park

letno kopališče

potapljanje

plavanje

kopanje

bmx

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

87

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

PROGRAMSKA SHEMA NOVIH OBJEKTOV V ŠPORTNEM CENTRU KRANJ ŠPORTNI HOTEL

Športni hotel ima bruto tlorisno površino 1994 m , v višino pa meri 13,5m. V Hotelu je 53 sob, kar omogoča prenočišče maksimalno 108 osebam.

2

LEDENA DVORANA

Ledena dvorana ima tlorisno bruto površino 3900m , v višino pa meri 8m. Dvorana je 3 m vkopana, zato je na pogled visoka le 5m.

2

VEČNAMENSKA DVORANA S TEKAŠKO STEZO

Večnamenska dvorana ima tlorisno bruto površino 1549 m2, v višino pa meri 8m. Dvorana je 3 m vkopana, zato je na pogled visoka le 5m.

M 1:1.000 M 1:1.000

88

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

M 1:1.000

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

TRIBUNA

Tribuna ima tlorisno bruto površino 1682 m2 in je visoka 19 m.

TENIŠKA DVORANA

Teniška dvorana ima tlorisno bruto površino 2123 m in je visoka 7 m.

M 1:1.000

2

APARTMAJSKO NASELJE

Bruto tlorisna površina posameznega objekta je 67 m , višina pa 5 m.

M 1:1.000

2

INFO TOČKA IN OKREPČEVALNICA

Info točka ima tlorisno bruto površino 200 m2, okrepčevalnica pa 400 m2. Njuna višina je 4 m.

M 1:1.000 M 1:1.000

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

89

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

Zoisova ulica

Bertoncljeva ulica

SITUACIJA - OBSTOJEČE STANJE 1 parkirišča 2 parkirišča na pesku 3 parkirišča 4 upravna stavba 5 tribuna 6 atletski stadion 7 metališče 8 nogometno igrišče 9 tribuna hribček 10 nogometno igrišče z umetno travo 11 igrišče za mali nogomet 12 pokrit olimpijski bazen 13 igrišče za rokomet in košarko 14 igrišče za košarko 15 skate park 16 otroški bazeni 17 letni bazen 18 teniška igrišča 19 dvorana za tenis 20 otroško igrišče 21 balinišče 22 lokal 23 teniška igrišča 24 parkirišče 25 mulc go-kart 90

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

0

50 m

Kebetova ulica

Ulica

XXXI.

divizij

e

Legenda: objekti na lokaciji pesek trava Valjavčeva ulica

travnata igrišča tlakovanje peščena podlaga voda drevo

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

Cesta Kok

rškega

odred a

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

7

1 2

ta es

a tiz

r Pa

6 8 4

10

5

11

3

9

pot eljčeva Mand

c ka ns

12

13 16

14

15

18

Vidmarjeva ulica

rjeva

20

22 21

ulica

Jelenčeva ulica

Mlaka

17

ulica

lica ova u Krašn

Kopališka

i Kur

a rsk

po

t

19

25

log

es ta

Krašnova ulica

sk ac

23

Uli

ca M

ilen

eK orb

arj

eve

Je

len

če va u

lic a

Pa r

tiz an

Cest a Ko

krške ga o dred a

24

i ršk

k Ko

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

91

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

Bertoncljeva ulica

SITUACIJA - IDEJNA ZASNOVA

92

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Zoisova ulica

1 športni hotel 2 ledena dvorana 3 večnamenska dvorana s tekaško stezo 4 košarkaško igrišlče 5 igrišče za badminton 6 trampolini 7 mize za namizni tenis 8 metališče 9 atletski stadion 10 nogometno igrišče 11 igrišči za odbojko 12 tribuna hribček 13 nogometno igrišče z umetno travo 14 igrišče za mali nogomet 15 rolkarski center 16 tribuna 17 pokrit olimpijski bazen 18 teniško igrišče 19 otroški bazeni 20 prostor za raztegovanje in zunanji fitnes 21 apartmajsko naselje 22 apartmajsko naselje 23 športno-medicinski center 24 letni bazen 25 info točka z izposojevalnico 26 okrepčevalnica z zdravo prehrano 27 balinišče 28 otroško igrišče 29 adrenalinski park 30 mulc go-kart 31 tenis dvorana 32 teniška igrišča 33 centralno teniško igrišče

0

50 m

Legenda:

Kebetova ulica

Ulica

XXXI.

divizij

e

objekti na lokaciji trava travnata igrišča tlakovanje peščena podlaga Valjavčeva ulica

voda tartan obstoječe drevo novo drevo

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

1

Sev ern

ao

bvo zni

ca

2 4

6

5

8

3

7

ta es

a tiz

r Pa

odreda

9

Cesta Kokršk ega

c ka ns

11

10

13 14

12

pot

15

Mand

eljčeva

16

17 18 19

20

Kopališka

ulica

t po

22

a rsk

21

25

23 i Kur

Vidmarjeva ulica

28

24

rjeva

26

ulica

29 Jelenčeva ulica

Mlaka

lica ova u Krašn

27

30

32

sk ac

es ta

log

Krašnova ulica

Uli

ca M

ilen

eK orb

arj

eve

če va u

lic a

Pa r

tiz an

Cest a Ko

krške ga o dred a

31

i ršk

k Ko

Je

len

33

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

93

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

94

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

park

irišče

park

irišče

špor

na u

trjen

na u

i trav

nati

3 avt omo

trjen

bilov

i trav

nati

tni h

park

irišče

s 76

otel

park

irnim

povr šini z a 28

povr šini z a 18

ao

avto b

usov

lede

na d

bvo zni

ca Kra nj

a

vora n

a

i me

večn a dvor menska ana s stezo tekaš ko

sti

koša r

ka

tram

polin

badm

inton

Cesta Kok rškega od reda

Sev ern

i

metali

nam

šče

izni t enis

ka

s an z ti

sta e c

r Pa

spr eh

stadio n

aja

nogom

etno ig r

išče

lna

po

pla t

ža

atletsk i

nogom e umetn tno igrišče z o travo pla

ček

olimpi

jski ba

a hrib

zen

rtn šp o nih zlič i ra lig on

po

ap v der o n i če itev iniš rirevd l a b up čas

doživlj

ajsko i

ren

ad

ski

n ali

grišče

rk pa

art o-k g lc

is ten

ana r o v

i ršk

lica ova u Krašn

Jelenčeva ulica

če

ca

i letn

otrošk o igriš

n baze

lni eva č p e okr

log

k Ko

M 1:1.000

SITUACIJA - IDEJNA ZASNOVA

mu

Legenda:

d

Krašnova ulica

objekti na obravnavani lokaciji trava travnata igrišča

ča riš

g

i ka š i n

tlakovanje

te

Uli

peščena podlaga

len

če va u

lic a

ca M

ilen

tartan

eK orb

arj

voda

eve

les

Je

lica

ih

ce ski jsk on a šp ort selje no -m ed icin

art

ma

ap ka toč o f in

Kopališka u

t

ut

ak tiv

nte r

lje ase jsk on

etwor ko

po

in stre

art

grvanje

ma

r pros tor za o

no

tenišk a

a pros tem te

a rsk

ški otro

fitnes n

ni baze

ri Ku

Vidmarjeva ulic a

sti

igrišča

tribun

pokrit

a

ki cen ter

igriš č nog e za m ome ali t

rolkars

tribun

Mand elj

čeva p

ot

ža

prodec obstoječa drevesa nova drevesa

M 1:1.000

PREREZ A-A

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

95

Osebni arhiv.

96

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

97

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

UMESTITEV ŠPORTNEGA HOTELA V PROSTOR

Povzetek urbanistične umestitve hotela, k je opisan tudi v poglavju Urbanistične študije prostora na straneh 81- 83.

Lokacija Športnega centra Kranj je postavljena na rob mesta Kranja, zato se mestni rob na obravnavanem območju nadaljuje s stavbnim tkivom hotela, ledene in atletske dvorane ter zasaditvijo dreves.

Objekti večjih volumnov se s tem tudi umaknejo od manjšega stavbnega tkiva v okolici.

Dostop do lokacije poteka mimo športnega hotela, saj se severno od njega predvideva izgradnja severne obvoznice, preko katere je mogoč hitrejši in primernejši dostop, saj se tako izognemo vožnji mimo stanovanjskih stavb. Glavni dostop do Športnega parka je lociran pred hotelom. Za hotelom pa je pomožni dostop, kjer se nahaja parkirišče na utrjeni travnati površini in omogoča parkiranje večji količini vozil.

98

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

OBLIKOVANJE VOLUMNA ŠPORTNEGA HOTELA

Z odvzemom volumna nakažem vhod v objekt ter omogočim nadstrešek.

Fitnes in restavracijo lociram na vogale stavbe in tako izkoristim poglede na Kamniško Savinjske Alpe.

Pred hotelom se nahaja park, zato večje javne prostore na južni fasadi odprem proti naravi.

Pred fitnesom in restavracijo se tako pojavi terasa za stik z naravo.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

99

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

ŠPORTNA KOMUNIKACIJSKA POT

Rdeča nit športnega hotela so športni prostori, ki vodijo do dveh večjih javnih programov v hotelu. To sta restavracija in fitnes. Športni volumni se nizajo skozi celotno stavbo in spodbujajo obiskovalce k potovanju skozi stavbo na različne načine. Iz enega v drugo nadstropje je možno prehajati preko različnih inštalacij kot npr. plezalnih sten, toboganov, mrež ipd. Za manj drzne pa so v teh prostorih na voljo tudi stopnice za interakcijo med obiskovalci.

ŠPORTNA KOMUNIKACIJSKA POT

100

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE Legenda: stopnišča preko športnih prostorov glavno stopnišče tovorno dvigalo komercialno dvigalo pot uporabnikov evakuacijsko stopnišče glavni vhod servisni vhod

LINEARNA POT

ZALOMLJENA POT

KOMUNIKACIJSKA SHEMA Vhod v objekt se nahaja na južni strani. Na severnem delu pa je tudi servisni vhod, ki je lociran poleg tovornega dvigala. Poleg že omenjene športne komunikacijske poti se v stavbi nahaja tudi glavno stopnišče, ki povezuje vse etaže, ob njem pa sta tudi dve komercialni dvigali. Za potrebe evakuacije in

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

dostop iz garaže pa sta v stavbi tudi dve evakuacijski stopnišči.

Hodniki v hotelu so zalomljeni, saj je hotel dolg 111 m in je pogled na linearen hodnik precej neugoden.

Z zalomljeno potjo po etaži omogočim da se pogled usmeri le na eno sekvenco hotela na enkrat. avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

101

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

ŠPORTNA TEMATIKA V SOBAH V športnem hotelu je vsaka soba tematsko obarvana. Obiskovalci so torej lahko aktivni tudi v sobi. V vsaki sobi je na voljo en tip športnega rekvizita. tekaška steza

viseča mreža

102

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

vreča za box

avtorica: Sandra Stare

TRX trak

koš za košarko

drog za dvigovanje

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

blazina za jogo

nogometna žoga

UL FA

EMŠ Arhitektura

plezalna stena

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

Soba s plezalno steno.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

103

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE Javni del: Servisni del:

terasa z ležalniki in uporabo za skupinske vadbe

Zasebni del - 54 sob

biljardnica bar

shramba in prostor za osebje evakuacijsko stopnišče

prostor z mrežami za plezanje

dve komercialni dvigali ter jašek restavracija skladišče sanitarni blok prostor za osebje prostor z mrežami za plezanje prostor za plezanje po steni

evakuacijsko stopnišče

predavalnica, učilnica in konferenčna soba

prostor za plezanje po steni sušilnica perila

prostor s tobogani

izposojevalnica koles trgovina trgovina prostor s tobogani

skladišče skladišče sanitarni blok garderobe

recepcija in lounge lounge

ženske sanitarije moške sanitarije

bar

skladišče

trgovina

skladišče

trgovina trgovina

garaža za 102 avtomobila

PROGRAMSKA SHEMA

Legenda:

Program se vsebinsko deli na javni, zasebni in servisni del. Zasebni del sestavlja 54 sob. Od tega sta dve sobi primerni tudi za gibalno ovirane. Pritličje je popolnoma javno. Iz pritličja pa se javni prostori vijejo skozi stavbo vse do zunanje terase na strehi.

104

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

javni del zasebni del servisni del avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

strešna konstrukcija - križno lepljen les d = 16,5 cm (prikaz polaganja - princip se ponovi v ostalih nadstropjih)

stena - križno lepljen les d = 11,5 cm celostenski nosilec - lepljen les d = 12,5 cm medetažna konstrukcija - križno lepljen les d = 16,5 cm visoki nosilci - lepljen les 20 / 80 cm medetažna konstrukcija - armirano betonska plošča d = 20 cm medetažna konstrukcija - križno lepljen les d = 16,5 cm medetažna konstrukcija - križno lepljen les d = 16,5 cm

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBJEKTA

nosilec - lepljen les 13 / 40 cm steber - lepljen les 40 / 40 cm

armirano betonsko jedro

medetažna konstrukcija armirano betonska plošča d=20 cm dvojna konstrukcija za dilatacijo kleti

Legenda:

armirano betonska stena d = 25 cm menjalnik, armiran beton 40 / 40 cm

križno lepljen les

slop , armiran beton 120 / 40 cm steber, armiran beton 40 / 40 cm

lepljen les

konstrukcijska temeljna plošča d = 30 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

armiran beton

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Namen novega športnega parka je vpeljati več zelenja in narave na obstoječe območje. Za glavni konstrukcijski material je zato izbran les. Konstrukcija je narejena iz križno lepljenega lesa, lesenih lepljenih nosilcev, ter lesenih lepljenih stebrov. Armirano betonska je le kletna etaža ter evakuacijska jedra in sklop dvigal.

Dimenzije konstrukcijskih elementov so določene z dimenzioniranjem na podlagi projekte tlačne trdnosti materiala. Pri dimenzioniranju pa so upoštevane tudi zahteve zvočnega ugodja za hotelske objekte. Zvočna izolirnost sten zagotavlja Rw = 52 dB, medetažna konstrukcija pa ima Rw = 62 dB ter Ln,w = 51 dB. Objekt v večji meri sestavlja stenska konstrukcija, na območju dvovišinskih prostorov pa se pojavi stebrna konstrukcija, ki omogoča odprtost prostora. Zunanji obod teh prostorov je sestavljen iz celostenskih nosilcev, ki premoščajo razpone velikih dvovišinskih prostorov.

V kletni prostor garaže se dostopa preko rampe, ki je obdana za armirano betonsko školjko in tako konstrukcijsko ločena od ostalega programa.

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

105

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

106

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

107

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

108

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

TLORIS KLETI A01 A02 A03 A04 A05 A06 A07 A08 A09 A10 A11 A12 A13 A14 A15

dvigalo predprostor požarno stopnišče vetrolov za dvigala dvigalo dvigalo predprostor požarno stopnišče predprostor tovorno dvigalo strojnica šprinkler strojnica strojnica rampa parkirišča

SKUPAJ

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

1,5 m² 2,2 m² 11,1 m² 13,8 m² 2,9 m² 2,9 m² 4 m² 11,3 m² 3,1 m² 2,9 m² 43,9 m² 43,7 m² 67,5 m² 132,4 m² 2565,5 m²

beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton beton

2808,7 m² leto izdelave: 2017

109

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

110

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

TLORIS PRITLIČJE B01 B02 B03 B04 B05 B06 B07 B08 B09 B10 B11 B12 B13 B14 B15

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

garderoba skladišče trgovina trgovina trgovina moška toaleta požarno stopnišče skladišče bar ženska toaleta hodnik ples na tkanini recepcija internetni kotiček vetrolov

13,5 m² 10,1 m² 111,6 m² 87,4 m² 45,6 m² 17,9 m² 14 m² 28,7 m² 64,3 m² 17,9 m² 40,3 m² 47,5 m² 177 m² 14,2 m² 13,6 m²

EMŠ Arhitektura

vinilne plošče vinilne plošče vinilne plošče vinilne plošče vinilne plošče keramika beton vinilne plošče vinilne plošče keramika vinilne plošče tekstilne plošče

B16 B17 B18 B19 B20 B21 B22 B23 B24 B25

stopnišče tobogani trgovina trgovina prostor za osebje požarno stopnišče izposoja koles predprostor tovornega dvigala shrambni prostori za opremo športnikov hodnik

34,3 m² 64,4 m² 40,4 m² 45,6 m² 17,6 m² 14 m² 75,1 m² 18,1 m²

beton vinilne plošče vinilne plošče vinilne plošče vinilne plošče beton vinilne plošče vinilne plošče

131,9 m²

vinilne plošče

59,2 m²

vinilne plošče

marmor marmor marmor

Ljubljana

SKUPAJ

Magistrsko delo

1204,2 m²

leto izdelave: 2017

111

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

112

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

TLORIS 1. NADSTROPJE C01 C02 C03 C04 C05 C06 C07 C08 C09 C10 C11 C12

terasa fitnes moška toaleta ženska toaleta moška garderoba moška tuširnica skladišče ženska garderoba ženska tuširnica požarno stopnišče hodnik ples na tkanini

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

21,3 m² 191 m² 11,5 m² 12,2 m² 34,4 m² 4,7 m² 12 m² 33,8 m² 4,9 m² 15,4 m² 24,5 m² 17,6 m²

keramika vinilne plošče keramika keramika keramika keramika vinilne plošče keramika keramika beton tekstilne plošče tekstilne plošče

avtorica: Sandra Stare

C13 C14 C15 C16 C17 C18 C19 C20 C21 C22 C23 C24

sprejemni pult skladišče prostor za osebje tuš toaleta hodnik stopnišče tobogani s sedišči plezalne stene soba 1 kopalnica soba 2

34,8 m² 4,7 m² 9,3 m² 2,2 m² 2,1 m² 29,8 m² 33,3 m² 63,6 m² 61,2 m² 16,6 m² 4,5 m² 17,3 m²

tekstilne plošče vinilne plošče vinilne plošče keramika keramika tekstilne plošče tekstilne plošče tekstilne plošče tekstilne plošče tekstilne plošče keramika tekstilne plošče

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

C25 C26 C27 C28 C29 C30 C31 C32 C33 C34 C35 C36

kopalnica požarno stopnišče soba 3 kopalnica soba 4 kopalnica soba 5 kopalnica soba 6 kopalnica soba 7 kopalnica EMŠ Arhitektura

4,4 m² 15,6 m² 18,5 m² 4,3 m² 23,3 m² 4,5 m² 25,9 m² 5,3 m² 31,2 m² 5,9 m² 20,2 m² 5,3 m²

keramika beton tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika

C37 C38 C39 C40 C41 C42 C43 C44

soba 8 kopalnica hodnik hodnik skladišče konferenčna soba konferenčna soba konferenčna soba

SKUPAJ

21 m² 5,6 m² 76,5 m² 5,5 m² 21,7 m² 75,7 m² 19,8 m² 50 m²

tekstilne plošče keramika tekstilne plošče tekstilne plošče vinilne plošče tekstilne plošče tekstilne plošče tekstilne plošče

1220,1 m²

tekstilne plošče keramika

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

113

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

114

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

TLORIS 2. NADSTROPJE D01 D02 D03 D04 D05 D06 D07 D08 D09 D10 D11 D12

toaleta sušilnica perila soba 1 kopalnica soba 2 kopalnica požarne stopnice soba 3 kopalnica soba 4 kopalnica soba 5

4 m² 16,8 m² 17,4 m² 4,7 m² 39,4 m² 4,2 m² 15,3 m² 21 m² 6,3 m² 17,4 m² 4,3 m² 17,7 m²

keramika vinilne plošče tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika beton tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče

D13 D14 D15 D16 D17 D18 D19 D20 D21 D22 D23 D24

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

kopalnica soba 6 kopalnica soba 7 kopalnica soba 8 kopalnica soba 9 kopalnica soba 10 kopalnica soba 11

5,2 m² 17 m² 4,2 m² 28,5 m² 5,2 m² 16,5 m² 4 m² 15,8 m² 3,9 m² 17,2 m² 4,2 m² 17,7 m²

keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče

avtorica: Sandra Stare

D25 D26 D27 D28 D29 D30 D31 D32 D33 D34 D35 D36

kopalnica soba 12 kopalnica soba 13 kopalnica soba 14 kopalnica soba 15 kopalnica stopnišče soba 16 kopalnica

4,3 m² 19,8 m² 5,2 m² 18,2 m² 4,7 m² 29,1 m² 4,6 m² 27,1 m² 5,2 m² 37,1 m² 19,7 m² 5,6 m²

D37 D38 D39 D40 D41 D42 D43 D44 D45 D46 D47 D48

keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika beton tekstilne plošče keramika

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

soba za invalide 17 kopalnica pisarna toaleta prostor z mrežami požarne stopnice prostor za osebje moška toaleta hodnik hladilnica hladilnica ženska toaleta EMŠ Arhitektura

27,1 m² 7,5 m² 18,5 m² 2,2 m² 53,7 m² 15,6 m² 13,7 m² 10,8 m² 5,6 m² 7,4 m² 7,4 m² 11,2 m²

tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče beton vinilne plošče

D49 D50 D51 D52 D53 D54

skladišče točilni pult kuhinja restavracija zunanja terasa hodnik

SKUPAJ

keramika

8,4 m² 11,9 m² 43,5 m² 177 m² 35,9 m² 128 m²

vinilne plošče vinilne plošče vinilne plošče vinilne plošče keramika tekstilne plošče

1073,9 m²

tekstilne plošče keramika keramika keramika

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

115

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

116

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

TLORIS 3. NADSTROPJE E01 E02 E03 E04 E05 E06 E07 E08 E09 E10 E11 E12 E13 E14 E15

soba 1 kopalnica soba 2 kopalnica soba 3 kopalnica soba 4 kopalnica soba 5 kopalnica soba 6 kopalnica soba 7 soba 7 kopalnica

23,9 m² 4,7 m² 33,7 m² 4,5 m² 17,6 m² 4,2 m² 16,6 m² 4,3 m² 15,6 m² 4 m² 16,2 m² 4 m² 12 m² 16,5 m² 4,7 m²

tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče tekstilne plošče keramika

E16 E17 E18 E19 E20 E21 E22 E23 E24 E25 E26 E27 E28 E29 E30

soba 8 kopalnica soba 9 kopalnica soba 10 kopalnica požarno stopnišče soba 11 kopalnica soba 12 kopalnica soba 13 kopalnica soba 14 kopalnica

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

16,6 m² 4,2 m² 17,9 m² 4,5 m² 17,5 m² 4,2 m² 15,3 m² 20,4 m² 6,3 m² 17,6 m² 4,2 m² 17,5 m² 5,2 m² 16,9 m² 4,3 m²

tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika beton tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika

avtorica: Sandra Stare

E31 E32 E33 E34 E35 E36 E37 E38 E39 E40 E41 E42 E43 E44 E45

soba 15 kopalnica soba 16 kopalnica soba 17 kopalnica soba 18 kopalnica soba 19 kopalnica soba 20 kopalnica soba 21 kopalnica soba 22

29 m² 5,1 m² 16,8 m² 4 m² 15,8 m² 4 m² 16,6 m² 4,2 m² 17,9 m² 4,2 m² 19,7 m² 5,1 m² 18,4 m² 4,7 m² 18,4 m²

E46 E47 E48 E49 E50 E51 E52 E53 E54 E55 E56 E57 E58 E59 E60

tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

kopalnica soba 23 kopalnica stopnišče soba 24 kopalnica soba za invalide 25 kopalnica soba 26 kopalnica soba 27 kopalnica soba 28 kopalnica soba 29 EMŠ Arhitektura

4,6 m² 27,2 m² 5,2 m² 37,7 m² 19,8 m² 5,4 m² 27,2 m² 7,6 m² 27,1 m² 5,4 m² 16,3 m² 4,2 m² 17,7 m² 5,3 m² 17,3 m²

keramika tekstilne plošče keramika beton tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče keramika tekstilne plošče

E61 E62 E63 E64 E65 E66 E67 E68 E69 E70 E71

kopalnica požarno stopnišče biljardnica prostor z mrežami bar prostor za osebje toaleta skladišče hodnik stopnice terasa

4,2 m² 15,6 m² 60,5 m² 24,5 m² 19,2 m² 12 m² 5,4 m² 5,9 m² 150,9 m² 4,2 m² 191,4 m²

keramika beton tekstilne plošče tekstilne plošče vinilne plošče vinilne plošče keramika vinilne plošče tekstilne plošče vinilne plošče keramika

keramika tekstilne plošče

SKUPAJ

1260,8 m²

keramika tekstilne plošče

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

117

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

S1 - streha bitumenski trak 1 cm ločilni sloj toplotna izolacija, XPS 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija, naklonska EPS izolacija 5 cm nosilna konstrukcija, križno lepljen les 16,5 cm 118

S2 - streha zaključni sloj, keramika 1 cm ločilni sloj toplotna izolacija, XPS 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija, naklonska EPS izolacija 5 cm nosilna konstrukcija, križno lepljen les 16,5 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

T1 - tla v sobi zaščitni sloj, tekstilne plošče Heuga Interface (50 / 50 cm) 1 cm emulzijski premaz za fiksiranje suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 2 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

T2 - tla v kopalnici zaščitni sloj, keramika 2 cm suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 1 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

T3 - tla v fitnesu zaščitni sloj, vinilne talne plošče Objectflor 0,5 cm suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 2 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

T4 - tla v trgovini zaščitni sloj, vinilne talne plošče Objectflor 0,5 cm estrih 4 cm talno gretje, Stirotermal plošče 6 cm toplotna izolacija, xps plošče 10 cm nosilna konstrukcija, armiranobetonska plošča 20 cm avtorica: Sandra Stare

T5 - tla v avli marmor 2cm estrih 4 cm talno gretje, Stirotermal plošče 6 cm toplotna izolacija, xps plošče 8 cm nosilna konstrukcija, armiranobetonska plošča 20 cm

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

T6 - tla v garaži konstrukcijska temeljna plošča 30 cm PE folija toplotna izolacija 2 x 5 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm gramoz 25 cm zemlja Ljubljana

Magistrsko delo

M 1:200

PREREZ A-A

leto izdelave: 2017

119

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

S1 - streha bitumenski trak 1 cm ločilni sloj toplotna izolacija, XPS 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija, naklonska EPS izolacija 5 cm nosilna konstrukcija, križno lepljen les 16,5 cm 120

S2 - streha zaključni sloj, keramika 1 cm ločilni sloj toplotna izolacija, XPS 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija, naklonska EPS izolacija 5 cm nosilna konstrukcija, križno lepljen les 16,5 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

T1 - tla v sobi zaščitni sloj, tekstilne plošče Heuga Interface (50 / 50 cm) 1 cm emulzijski premaz za fiksiranje suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 2 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

T2 - tla v kopalnici zaščitni sloj, keramika 2 cm suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 1 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

T3 - tla v fitnesu zaščitni sloj, vinilne talne plošče Objectflor 0,5 cm suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 2 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

T4 - tla v trgovini zaščitni sloj, vinilne talne plošče Objectflor 0,5 cm estrih 4 cm talno gretje, Stirotermal plošče 6 cm toplotna izolacija, xps plošče 10 cm nosilna konstrukcija, armiranobetonska plošča 20 cm avtorica: Sandra Stare

T6 - tla v garaži konstrukcijska temeljna plošča 30 cm PE folija toplotna izolacija 2 x 5 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm gramoz 25 cm zemlja

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

M 1:200

PREREZ B-B Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

121

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

PREREZ C-C 122

S1 - streha bitumenski trak 1 cm ločilni sloj toplotna izolacija, XPS 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija, naklonska EPS izolacija 5 cm nosilna konstrukcija, križno lepljen les 16,5 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

T1 - tla v sobi zaščitni sloj, tekstilne plošče Heuga Interface (50 / 50 cm) 1 cm emulzijski premaz za fiksiranje suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 2 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

T4 - tla v trgovini zaščitni sloj, vinilne talne plošče Objectflor 0,5 cm estrih 4 cm talno gretje, Stirotermal plošče 6 cm toplotna izolacija, xps plošče 10 cm nosilna konstrukcija, armiranobetonska plošča 20 cm UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

T6 - tla v garaži konstrukcijska temeljna plošča 30 cm PE folija toplotna izolacija 2 x 5 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm gramoz 25 cm zemlja

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

Recepcija s športnim prostorom plesa na tkanini (Aerial)

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

123

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

PREREZ D-D 124

S1 - streha bitumenski trak 1 cm ločilni sloj toplotna izolacija, XPS 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija, naklonska EPS izolacija 5 cm nosilna konstrukcija, križno lepljen les 16,5 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

T1 - tla v sobi zaščitni sloj, tekstilne plošče Heuga Interface (50 / 50 cm) 1 cm emulzijski premaz za fiksiranje suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 2 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

T5 - tla v avli marmor 2cm estrih 4 cm talno gretje, Stirotermal plošče 6 cm toplotna izolacija, xps plošče 8 cm nosilna konstrukcija, armiranobetonska plošča 20 cm UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

T6 - tla v garaži konstrukcijska temeljna plošča 30 cm PE folija toplotna izolacija 2 x 5 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm gramoz 25 cm zemlja Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

S1 - streha bitumenski trak 1 cm ločilni sloj toplotna izolacija, XPS 20 cm hidroizolacija toplotna izolacija, naklonska EPS izolacija 5 cm nosilna konstrukcija, križno lepljen les 16,5 cm

T1 - tla v sobi zaščitni sloj, tekstilne plošče Heuga Interface (50 / 50 cm) 1 cm emulzijski premaz za fiksiranje suhi estrih, Fermacell plošče z utori za talno gretje 2,5 cm zvočna izolacija, Isover Acoustic EP3, 2 cm kompaktno polnilo, Fermacell Honeycomb system 2 x 3 cm zaščitni sloj nosilna konstrikcija, križno lepljen les 16,5 cm

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

T4 - tla v trgovini zaščitni sloj, vinilne talne plošče Objectflor 0,5 cm estrih 4 cm talno gretje, Stirotermal plošče 6 cm toplotna izolacija, xps plošče 10 cm nosilna konstrukcija, armiranobetonska plošča 20 cm

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

T6 - tla v garaži konstrukcijska temeljna plošča 30 cm PE folija toplotna izolacija 2 x 5 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm gramoz 25 cm zemlja Ljubljana

Magistrsko delo

M 1:200

PREREZ E-E leto izdelave: 2017

125

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

126

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

JUŽNA FASADA

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

127

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

128

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

SEVERNA FASADA

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

129

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

VZHODNA FASADA 130

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:200

ZAHODNA FASADA

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

131

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

132

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

talno gretje, Stirotermal plošče 6 cm toplotna izolacija, xps plošče 10 cm

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

nosilna konstrukcija, armiranobetonska plošča 20 cm kovinska dvižna sidra ter strižna sidra pritrjena z jeklenim kotnikom leseni venec izravnalna malta hidroizolacija

+ 0.00

nosilna konstrukcija, armiran beton 25 cm hidroizolacija toplotna izolacija 10 cm čepasta folija prodec

konstrukcijska temeljna plošča 30 cm PE folija toplotna izolacija 2 x 5 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm gramoz 25 cm zemlja

M 1:20

FASADNI PAS armiran armiranbeton beton

drenažna cev

- 3.30

križno križnolepljen lepljenlesles les les lepljen lepljenles les mavčna mavčnaplošča plošča estrih estrih zvočna zvočnaizolacija izolacija toplotna toplotnaizolacija izolacija naklonska naklonskaizolacija izolacija podložni podložnibeton beton gramoz gramoz zemlja zemlja

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

133

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

KONCEPT NARAVNE IN UMETNE OSVETLITVE PROSTOROV ENERGIJSKA ZASNOVA

Glavni konstrukcijski material športnega hotela je les.

Les je prijazen okolju in je edini obnovljivi gradbeni material. Je naravni akumulator atmosferskega ogljika in je CO2 nevtralen.

Objekt ima na zunanji strani konstrukcije 25 cm izolacije, kar mu poleg lesene konstrukcije, ki ima visoko toplotno izolativnost omogoča standard nizko energetske gradnje.

Kakovostna naravna osvetlitev je zagotovljena z velikim številom oken. Z zunanjimi lesenimi senčili preprečujem bleščanje in ustvarjam odbito difuzno svetlobo obarvano s tonom naravnega lesa.

Znotraj hotela se pojavljajo različne oblike svetil, glede na uporabo prostora in potrebo po svetlobi. V celotnem pritličju, fitnesu in restacraciji je spuščen strop zato se tam namesti ploskovne kvadratne led luči. Glede na potrebo po točkovni osvetlitvi se vgradi viseče luči, kot na primer Bon Ton na sliki. V sobah so stropne luči kot na primer Circu Square ter led trakovi pod stropom.

IZBOR MATERIALOV https://www.luceplan.com/assets/catalogue2016

Viseče luči Bon Ton proizvajalca Luceplan.

Velik del ogrevanja se zagotavlja preko toplotne energije, ki jo oddaja ledena dvorana za hlajenje prostora in s tem proizvaja toploto. Sicer pa se objekt ogreva preko talnega gretja.

Okenske odprtine so velike, kar omogoča pasiven način ogrevanja v zimskem času. Pregrevanje v poletnem času pa preprečujejo leseni senčilni paneli.

Prezračevanje poteka preko spuščenih stropov.

Spuščen je strop v celotnem pritličju ter na hodnikih.

V sobo pa kanali potekaj preko kopalnic od koder ze prezračujejo tudi sobe.

134

http://www.archiexpo.com/prod/buck-doo/product-84734-1038405.html

Ploskovne kvadratne led luči.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Les je material, ki v objekt vpelje del narave. V sobah objekta so zato surove konstrukcijske vidne stene.

Hodniki in vhodna avla pa morajo biti zaradi požarne varnosti oblečeni v negorljiv material.

Stavba se nahaja na obrobju mesta, kjer lesena gradnja ni tipična, zato fasada ni v celoti lesena, vendar svojo notranjost poudarja le z lesenimi paneli. Fasada je sestavljena iz krivljenih aluminijevih profilov bele barve, zato v svoji okolici ne izstopa.

http://www.nellavetrina.com/Circus-Square-Contardi-PL-500Ceiling-Light

Stropna luč Circus Square podjetja Nella Vetrina. mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

Dostop v Športni park Kranj.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

135

6. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

81

81

80 12 48 78

78 76 75 70

63 61 58 56 52

57

53 54

50

55

54

50

40

51

34 36

5 30

32

47 8

48 47 46

42

25 24

21

41

28 25 22

16

19 17

17 9

18

14

14 1

7

1

7 12

5

5

10

12

13 10

11

8

13

11

8 9

15

9 12

7

5

5

6

2

12

7

6 8

4

3

27

20

19

18

28

23

20 16

8

26

24

21

23 12

12

8

27

22

44 38

26

45

15

15

49

12

9 15

49

48 16

35

31

79

74

12

46 43

36 32

31

44 40 39 37

5

35 30

45

41 34

38 37 33

77

73

16

8

42

79

69 67

64

43

39 33

V sklopu zagotavljanja požarne varnosti je potrebno poskrbeti za požarno odpornost konstrukcije, preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte ter zagotavljanje vanrega umika uporabnikov stavbe na prosto. Pravilno dimenzioniranje nosilne konstrukcije zagotavljajo časovno odpornost konstrukcije v primeru požara po smernici TSG-a-001 iz Pravilnika o požarni varnosti.

Ker je število nadzemnih etaž večje od dveh, ima objekt sprinklerski sistem in AJP. Sprinkler strojnica z bazenom se nahaja v kletnih prostorih.

Vsaka soba in trgovina v objektu predstavljajo svoj požarni sektor. Svoj požarni sektor imajo tudi vsi jaški za dvigala in prezračevanje. Dvovišinki športni prostori, ki so odprti direktno na evakuacijske poti imajo požarno zaveso, ki loči dva sektorja med seboj.

Evakuacijske poti morajo imeti višjo stopnjo ognjevarnih materiov, zato so hodniki oblečeni v mavčne plošče, v sobah pa je les lahko viden. Les mora biti premazan z ognjevarnim premazom.

Zunanja stena prav tako zagotavlja minimalno požarno odpornost (R) EI 60. Ker je stavba od glavne ceste in okoliških objektov odmaknjena več kot 6,7 m, ni zahtev za požarno odpornost proti relavantni meji, zato veliko število okenskih odprtin ne predstavlja nobenih težav.

Izhodi na prosto iz evakuacijskih stopnišč so na severni strani objekta, kjer je tudi varno mesto.

Poti po lokaciji Športnega parka Kranj so dovolj široke za intervencijsko vozilo. Ustrezna je tudi višina prehoda pod tribuno. Pot poteka enosmerno, prav tako pa tudi radiji ustrezajo potrebnemu protoru za manevriranje. ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

60 59

57

53

51

PRVINE VARSTVA PRED POŽAROM

136

55 52

60 56

59

62

77 75

48

76

72

65

64 5

74 71

70

72 68 66

69 63

67 65 61 62 58

73

68

66

5

71

80 12

8

4

3

1

2

5

1

5

Legenda: požarni sektor 1 1 evakuacijska pot komunikacija - požarna izhod na prosto

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

5. IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

M 1:2.000 Legenda: prostor za intervencijsko vozilo gibanje intervencijskega vozila varno mesto

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

137

138

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

7. ZAKLJUČEK

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

139

7. ZAKLJUČEK

SEZNAM VIROV

Knjige

Članki

Berčič, H., Sila, B., Slak Valek, N., Pintar, D. (2010). Šport v turizmu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Cortes, J. A. (2007). The atributes of nature. El Croquis, številka 138, str. 7.

Gibson, H. (1998). The wide world of sport tourism.

Parks & rekreation, letn. 33, str. 9.

Drev, A. (2013). Gibanje, telesno dejavni vsak dan.

Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Hudson, S. (2003). Sport and adventure tourism. New York, London, Oxford: Haworth Hospitality.

Konečnik, M. (2002). The image as possible source of competitive advantage of the destination - the case of Slovenia. Tourism Review, letn. 57, str. 6-12.

Leskovec, B. (1999). Šport v prostoru. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje.

Mrak, G., Zavodnik Lamovšek, A., Fikfak, A. (2012).

Turizem in poselitveni vzorci na podeželju. AR. Arhitektura, raziskave, letn. 12, št. 1, str. 32-41.

Maslow, A. (1954). Motivation and personality. New York: Harper & Brothers.

Peters, M., Steinhauser, C., Jochum, B. (2003). The future of alpine tourism between sports and alpine wellness. Sport and tourism. Athens: AIEST, 53th congress, str. 43-63.

Šimenc, S. (2005). Na gorenjski zemlji: ob 100-letnici slovenskega filma 1905-2005. Ljubljana: Narodna in niverzitetna knjižnica.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

Stanovnik, V. (1995). Najlepši med Dunajem, Budimpešto in Milanom. Gorenjski glas, letn.62, št. 5, str. 3. Šinik, V. (1963). Težko pričakovani Stadion Stanka Mlakarja. Gorenjski glas (27.07.1963), letnik 16, številka 86.

Um, S., Crompton, J. (1990). Attitude determinants in tourism destination choice. Annals of tourism research, letn. 17, str. 432-448. Žontar, M. (2005). Pomembnejše gradnje v Kranju v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Kranjski zbornik, 2005, str. 87-91. Kranj: Mestna občina Kranj.

Ritchie, B., Adair, D. (2002). The growing recognition of sport tourism. Current issues in tourism, letn. 5, str.

1-6.

Weaver, D., Lawton, L. (2002). Tourism management.

Milton: John Wiley & sons Australia, Ltd. 140

Ryan. C., Glendom, I. (1998). Application of leisure motivation scale to tourism. Annals of tourism research, letn. 25, str. 169-184.

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

7. ZAKLJUČEK

Splet Baumschlager Eberle Architekten. (2017). Hotel Cube Biberwier. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: http://www.baumschlager-eberle.com/en/ projects/chronological/details-of-project/project/hotel-cube-biberwier.html Bubi, Š. (2016). Bobovška jezera. Pridobljeno 20.

12. 2016 s spletne strani: http://www.bubi.si/ izleti/7-gorenjska/273-jezerca-pri-bobovku.html Drev, A. (2013). Gibanje - telesno dejavni vsak dan Pridobljeno 15. 11. 2016 s spletne strani: http://www. nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ gibanje_telesno_dejavni_vsak_dan.pdf Europarky. (2016). Narava. Pridobljeno 25. 11. 2016 s spletne strani: http://euparky.si/Slovenija/Gorenjska/ Kranj/KranjNarava.aspx Gasilec. (2016). Predstavitev Kranja. Pridobljeno 2. 11.

2016 s spletne strani: http://www.gasilec.net/uploads/ datoteke/Nevenka/Predstavitev_Kranja_DMG%20 2012.pdf

Hit Alpinea. (2016). Športne priprave. Pridobljeno 15.

11. 2016 s spletne strani: https://www.hit-alpinea.si/sl/ sportne-priprave

SSKJ. (2000). Park, športni park in center. Pridobljeno 17. 12. 2016 s spletne strani: http://bos.zrc-sazu.si/ sskj.html

I feel Slovenia. (2016). Povezanost mest in pokrajin.

Pridobljeno 15. 12. 2016 s spletne strani: http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/ Kranj-.htm?_ctg_kraji=2585&lng=1

Stadioni. (2009). Kranjski Hribček. Pridobljeno 15. 11.

2016 s spletne strani: http://stadioni.org/zanimivosti/ kranjski-hribcek/

MOK. (2004). Poročilo o realizaciji načrta gradenj za leto 2003. Pridobljeno 12. 11. 2016 s spletne strani: http://www.kranj.si/files/06_mestna_obcina/mestna_ uprava/urad_za_finance/proracun3/nacrtrazprog03. pdf MOK. (2014). Strategija razvoja turizma v Mestni občini Kranj 2014 - 2020. Pridobljeno 17. 12. 2016 s spletne strani: http://www.kranj.si/files/06_mestna_obcina/ strategija_razvoja_MO_Kranj/2.0_kranj-2020_turizem_ 12052014objava.pdf

Fearson, A. (2012). Superkilen / Topotek 1 + BIG Architects + Superflex. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: https://www.archdaily.com/286223/ superkilen-topotek-1-big-architects-superflex

Peršolja, L. (2015). Od Nordijskega centra Planica do ledeniškega wellnessa v Resortu Špik. Pridobljeno 15. 11. 2016 s spletne strani: http://www.hit.si/ index.php?id=za_medije_press&no_cache=1&tx_ ttnews%5Btt_news%5D=2422&tx_ttnews%5BbackPid%5D=152

Fearson, A. (2015). BIG follows up sunken sports hall with an art school beneath a football field. Pridobljeno 12. 1. 2017 s spletne strani: https://www.dezeen. com/2015/05/13/big-gammel-hellerup-high-schoolsunken-sports-hall-art-school-football-pitch-denmark

Puklavec, M. (2016). Brendan Rodgers: "Slovenija je čudovita dežela za priprave športnikov". Pridobljeno 20. 12. 2016 s spletne strani: https://www.si21.com/ Sport/Brendan_Rodgers_Slovenija_je_cudovita_dezela_za_priprave_sportnikov/

GIS. (2017). Občina Kranj. Pridobljeno 5. 1. 2017 s spletne strani: https://gis.iobcina.si/gisapp/Default. aspx?a=kranj

Siol. (2011). Kranj: balinanje. [november 2016]. Dostopno na: http://siol.net/sportal/rekreacija/kranj-balinanje-297786

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

Stara Olympic. (2017). Število športnikov po občinah.

Pridobljeno 25. 9. 2017 s spletne strani: http://stara. olympic.si/sportna-kariera/registracija-in-kategorizacija/aktualni-seznam/stevilo-sportnikov-po-obcinah/ Šulin, P. (2016). Šport usidran v srca Slovencev in ne nismo zgolj “smučarji”. Pridobljeno 15. 11. 2016 s spletne strani: http://nova24tv.si/kolumna/sportusidran-v-srca-slovencev-in-ne-nismo-zgolj-smucarji/ Visit Kranj. (2016). Aktiven oddih. Pridobljeno 25. 11.

2016 s spletne strani: http://www.tourism-kranj.si/sl/ dozivetja/sport-in-rekreacija (oktober, 2016) Zore, J. (2016). Slovenija bi bila lahko raj za športnike. Pridobljeno 15. 11. 2016 s spletne strani: http:// www.delo.si/sport/nogomet/slovenija-bi-bila-lahko-raj-za-sportnike.html

Grafično gradivo Viri grafičnega gradiva so označeni na posameznih slikah znotraj magistrskega dela.

ZZŠK. 1. (2017). Objekti. Pridobljeno 15. 1. 2017 s spletne strani: http://www.zsport-kranj.si/ZSPORT_ SI,,sport_v_kranju ZZŠK. 2. (2017). Šport v Kranju. Pridobljeno 15. 1.

2017s spletne strani: http://www.zsport-kranj.si/ ZSPORT_SI,,zavod_za_sport_kranj,objekti.htm ZZŠK. 3. (2017). Šport v Kranju. Pridobljeno 15. 1. 2017 s spletne strani: http://www.zsport-kranj.si/ZSPORT_ SI,,sport_v_kranju

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

141

7. ZAKLJUČEK

ZAHVALA Zahvaljujem se profesorju dr. Mateju Blenkušu za deljeno znanje, usmeritve in napotke pri razvoju projekta, ter doc. dr. Domnu Kušarju za konzultacije pri požarni varnosti.

Direktorju Zavoda za šport Kranj za seznanjenje delovanja Športnega centra Kranj.

Styria arhitektom za vpogled v projekt RVŠVC Kranj.

Gorenjskemu muzeju ter ZAL Kranj za zgodovinske podatke, načrte in zgodbe o razvoju Športnega centra Kranj.

Hvala družini, ki mi je omogočila študij. Očetu za spodbudo in pogled na arhitekturo iz mizarskega vidika.

Mami in sestri za vso podporo in lepe misli, ter Mihu za potrpežljivost in vsestransko pomoč. Brez vaše podpore in zaupanja vame, mi ne bi uspelo. Študentom arhitekture za polepšane ure na faksu, ter vsem ostalim prijateljem za pozitivnost in spodbudo.

Profesorjem in profesoricam na Fakulteti za arhitekturo za vse deljeno znanje.

Z vsemi sem se vsak dan naučila nekaj novega.

Hvala iz srca.

142

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

7. ZAKLJUČEK

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Sandra Stare izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom "Športni center Kranj kot potencial za športni turizem" v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateja Blenkuša.

ŠPORTNI CENTER KRANJ KOT POTENCIAL ZA ŠPORTNI TURIZEM

avtorica: Sandra Stare

mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a.

UL FA

EMŠ Arhitektura

Sandra Stare

Ljubljana

Magistrsko delo

leto izdelave: 2017

143