Page 1

številka 3 09/2015


NAPOVEDNIK DOGODKOV SEPTEMBER

30. OKTOBER

1. 3. 4. 9. 13. 15. 19. 28.

18:00 S koraki proti sebi; psihološki večer z gostjo Majo Ratej kulturni dom špj

19:00 Otvoritev razstave o 1. svetovni vojni “Ne spominjamo se vojne, spominjamo se ljudi”, kulturni dom špj 10:00 Srečanje godb na pihala in kmečka tržnica

UREDNIŠTVO

Jelšin list Prešernova ulica 3, 3240 Šmarje pri Jelšah E: info@jelsinlist.com W: www.jelsinlist.com FB: www.facebook.com/jelsinlist GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marko Samec

trg pred kulturnim domom

10:00 Prvi pravi čili festival trg pred kulturnim domom

Fotografska delavnica, več informacij na na www.netek.si mladinski klub netek

16:30 Pravljična ura za otroke kulturni dom špj

19:00 Sirija in Jordanija, potopisno predavanje Nine Kobe kulturni dom špj

19:30 Vsakih sedem valov, ljubezenska drama, 1. abonmajska predstava kulturni dom špj

18:00 Psihološki večer z gostom dr. Karlom Gržanom kulturni dom špj

SODELAVCI UREDNIŠTVA

Katja Šket Ajda Račečič Miha Lorenčak Boža Samec Marija Šilec

GRAFIČNO OBLIKOVANJE

SAMINO, www.samino.org ILUSTRACIJE

Katja Šket TRŽENJE

Prešernova 3, 3240 Šmarje pri Jelšah info@jelsinlist.com NAKLADA

3500 izvodov NOVEMBER

7. 9. 10. 13. 15. 16. 20.

10:00 Malina, igrana gledališka predstava za otroke kulturni dom špj

19:30 Art, komedija o prijateljstvu in umetnosti, 2. abonmajska predstava kulturni dom špj

16:30 Pravljična ura za otroke kulturni dom špj

18:00 Uganda in Zanzibar, potopisno predavanje Andreje Avberšek kulturni dom špj

10:00 Jubilejni 10. pozdrav vidu trg pred kulturnim domom

18:00 Pravljični večer za odrasle

IZDAJATELJ

SAMINO kreativna produkcija Prešernova ulica 3, Šmarje pri Jelšah Davčna: 64225950 www.samino.org Jelšin list je tromesečnik. Vsako gospodinjstvo v občini Šmarje pri Jelšah prejme en izvod revije Jelšin list brezplačno. V kolikor niste iz občine, oziroma bi želeli prejeti več izvodov, lahko kontaktirate uredništvo po zgoraj navedeni elektronski pošti. Izdajanje Jelšinega lista omogoča Občina Šmarje pri Jelšah.

kulturni dom špj

19:00 Koncert popularnih skladb na mandolinah v izvedbi Orkestra Mandolina Ljubljana, kulturni dom špj

OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH


Uvodnik Moj petletni nečak si je letošnjega februarja zaželel, da bi bil za maškare ladjedelniški delavec. “Ladjedelniški delavec?! Pa ne bi bil raje kapitan ladje?” so ga spraševali. “Ne. Rad bi gradil ladje, tiste velike, imel čelado, delovni kombinezon ter orodje in načrt v roki.” Bravo, mali, sem pomislil. Otrok je (še) tako neobremenjen z družbenim statusom, izobrazbo, denarjem, da je v svojih ciljih popolnoma iskren do svojih najbolj pristnih želja, ki reflektirajo najpomembnejše življenjske odločitve. Letos je šel v prvi razred. Če bo njegova pot sledila trendu časa, se bo v naslednjih dvajsetih letih šolanja naučil pisati, računati, govoriti dva tuja jezika, našteti glavna mesta vseh azijskih držav, programirati, razumeti globalno segrevanje in antropološke vidike razvoja družbe. In po vsej tej borbi po ocenah, točkah in uspehu ciljal na službo, ki mu bo nudila čim večjo komoditeto, finančno prosperiteto in ugled v družbi. Ladjedelniški delavec bo postal poslovnež. Iskrenost postane preračunljivost. Ker nam takšne vzorce zgledov uspeha vsiljuje družba. Mnogokrat nezavedno tudi šola, prijatelji in družina. A uspeh je več kot diploma. Več kot všečki na fejzbuku. Več kot zlato v sefu. Je nekaj kar se ne da ovrednotiti z merskimi enotami. Z njim bogatiš tudi druge. Uspeh je postati ladjedelniški delavec. In kot sta nečaku ob prvem šolskem dnevu zaželela dedek in babica, naj spremlja tudi vas: “Ujemi zvezde. Ne najsvetlejše in ne najbolj oddaljene, ampak tiste, ki si jih želiš.”

dr. Marko Samec odgovorni urednik Jelšinega lista

3


MALE KOMUNAL NAPRAVA

NE ČISTILNE

e Šmarje pri Jelšah Občinski svet Občin rejel Pravilnik o je v mesecu maju sp h pa in vgradnje mali sofinanciranju naku območju občine čistilnih naprav na Šmarje pri Jelšah. z objavo javnega Odločili so se, da jo ev sredstev počaka razpisa za dodelit avane Uredbe o do sprejetja obravn nju komunalnih odvajanju in čišče jo je sprejela Vlada odpadnih voda, ki financiranje malih RS. O razpisu za so ni h naprav bodo obča komunalnih čistilni eni. pravočasno obvešč

Kratko & jedrnato

ZAMENJAVA NA CIVILNI ZAŠČITI

URADNE URE FINANČNE PISARNE MINISTRSTVA ZA FINANCE V ŠMARJU PRI JELŠAH Finančna pisarna Šmarje pri Jelšah obvešča, da bo od 1.10.2015 do 31.12.2015 poslovala na lokaciji Aškerčev trg 11 v Šmarju pri Jelšah vsako prvo sredo v mesecu od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure.

4

Po sprejetju nove sistemizacije Skupnega organa občinske uprave na področju civilne zaščite in požarne varnosti, je strokovno tehnično delovno mesto po izvedenem javnem razpisu zasedel Miha Šket iz Šmarja pri Jelšah in s tem nadomestil Roka Čakša. V Skupnem organu sta tako zaposlena dva javna uslužbenca, in sicer Bojan Hrepevnik, ki opravlja naloge na področju požarne varnosti, in Miha Šket, ki opravlja naloge na področju civilne zaščite za šest občin: Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli.


POBUDE OBČANOV (pošljete jih lahko na info@jelsinlist.com)

POMOČ ZA BEGUNCE Območno združenje Rdeči križ Šmarje pri Jelšah in župnijska Karitas Šmarje pri Jelšah pozivata občane k zbiranju pomoči za begunce. Na sedež Območnega združenja, Celjska cesta 6, lahko prinesete konzervirano hrano (brez svinjskega mesa), plastenke s pitno vodo, higienske pripomočke in plenice, šotore, spalne vreče in ležalne podloge, v prostorih župnijske Karitas pa lahko oddate poleg ostalega tudi oblačila.   Na sedežu Rdečega križa sprejemajo pomoč za begunce vsak dan v času uradnih ur (ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00, sreda od 7.00 do 16.00, petek od 7.00 do 14.00), na župnijski Karitas (pod muzejem baroka) pa vsako sredo od 17.00 do 18.00).

Predlagam sanacijo popravilo preplastite oziroma v udarnih jam na asf parkirišču a ltnem pred Šmars kim hram Predvsem om. je poškodo van asfalt pasovih, k ob jer so bile včasih polo granitne k žene ocke, ki so med tem č izpadle. U asom darne jam e so zelo m tam žal že oteče in so zelo dolgo , vsekakor predolgo. Franc iz Šm arja

Predlagam ukrepanje proti svetlobni onesnaženosti. V Šmarju pri Jelšah k temu največ pripomore neustrezna javna razsvetljava, vsled tega prosim odgovorne, da ukrepajo. Sama sem pred leti že vložila pobudo pri ustreznem organu, vendar odgovora nikoli nisem dobila. občanka Barbara

5


OBČINSKE VESTI

NOVA SPLETNA STRAN OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH Od poletja dalje lahko na naslovu www.smarje.si spremljamo novo občinsko spletno stran, ki ponuja svež videz z obogatenimi informacijami o delovanju občine ter dogajanju v naši občini. Skozi pregledno, slikovito in moderno spletno stran se lahko sprehodite po aktualnih infomacijah, dogodkih, gospodarskih dosežkih ter turistični ponudbi v naši občini. Nova spletna stran vsebuje tudi najaktualnejše novice, pregledno shemo vsebine z ikonami in bogatimi fotografijami. 

6

Občina Šmarje pri Jelšah se je za prenovo spletne strani odločila iz razloga uresničevanja vizije sodobne občine, ki strmi k razvoju in napredku. Uporabniku bolj prijazna in vizualno privlačna spletna stran se želi še bolj približati občankam in občanom in obveščati o dogajanju v občini. Prav tako se želi občina približati turistom ter z novo spletno stranjo stopiti korak bližje k uresničitvi vizije o povečanju turizma v občini.

Ob izidu nove spletne strani Občina Šmarje pri Jelšah vabi društva in javne zavode, da sporočajo aktualne novice in informacije o morebitnih dogodkih, ki jih bomo objavili na novi spletni strani. Tako bomo občankam in občanom učinkovito ponujali širok nabor aktualnih informacij in dogajanja. (JL)


Utrinki Mesec junij ni samo začetek poletja, konec šolskih obveznosti in načrtovanja počitnic, ampak je tudi mesec, ko praznuje naša občina. Letos so se v tem mesecu vrstile številne prireditve, dogodke pa smo strnili na slavnostni seji Občinskega sveta občine Šmarje pri Jelšah, kjer smo podelili tri občinske nagrade in občinsko plaketo. Občinske nagrade so prejeli Stanko Arzenšek, Vinko Jagodič in PGD Šmarje pri Jelšah. Prejemnik občinske plakete pa je postal naš sogovornik v prejšnji številki Jelšinega lista, Boris Emeršič. Fotografije: Marko Samec

7


OBČINSKE VESTI

foto: Marko Samec

SVEŽA PODOBA VRTCA

Zadnji dan počitnic so vsi zaposleni, vključno z ravnateljico, gospo Jelko Čujež, magistrico Zakonskih in družinskih študij, pripravili “Spoznavni dan v vrtcu”. Poletna meseca za vse zaposlene vrtca Šmarje pri Jelšah še zdaleč nista bila počitniška. Zaposleni so se v teh dveh, zelo delovnih mesecih samoiniciativno odločili spremeniti podobo vrtca. Uredili so prostore pedagoške sobe in obeh igralnic v enoti Sonček in prepleskali igralnico ter popolnoma prenovili podobo vrtca v starem delu. Seveda vsakemu prostoru, pa naj je še tako lepo obnovljen, daje končno podobo in pečat resničnega življenja, energija otrok. Usvarjalnost, igrivost in navdih, ki ga zmorejo samo naši najmlajši. Tako nas sedaj obnovljen vrtec pričaka z otroškimi deli, projeciranimi na stene, z živahnimi barvami in raznimi inovacijskimi kotički, ki kar kličejo po ustvarjalnosti. Prenova je potekala

8

izključno z lastnim delom, večja investicija, ki so jo realizirali s pomočjo zunanjih izvajalcev, pa je bila zamenjava vrat vseh prostorov starega dela. Pa tudi na ostale enote Vrtca Šmarje pri Jelšah in na dislocirane oddelke niso pozabili. V Mestinju so tako na igralnici namestili žaluzije, v enoti Šentvid so obnovili sanitarije, pleskarska dela pa so opravili na Svetem Štefanu. V Otroškem vrtcu Šmarje pri Jelšah bo v mesecu oktobru vključenih 495 otrok. Na podlagi rezultatov vpisa, podpisanih pogodb med vrtcem in starši ter na podlagi normativov, je v JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah v letošnjem šolskem letu oblikovanih 12 oddelkov v enoti Sonček v Šmarju pri Jelšah, 6 oddelkov v enoti Livada Šmarje pri Jelšah, 2 oddelka v enoti Mestinje, 2 oddelka v enoti Šentvid in 5 dislociranih oddelkov na podružničnih osnovnih šolah Sveti Štefan, Zibika, Kristan vrh in Sladka gora. V vrtec bo letos predvidoma vključenih 10 otrok s posebnimi potrebami,

VRTEC JE POMEMBEM DEJAVNIK SOCIALIZACIJE OTROK IN NJEGOVA VZGOJNA NALOGA JE ZA PRVA LETA OTROKOVEGA ŽIVLJENJA IZJEMNEGA POMENA. JELKA ČUJEŽ ravnateljica vrtca Šmarje pri Jelšah ki jim bo dodeljenih skupno do 27 ur dodatne strokovne pomoči na teden in 4 spremljevalci gibalno oviranih otrok. Z besedami, da so dobre vzgojiteljice osebe z močno empatijo in velikim srcem, je ravnateljica Otroškega vrtca Šmarje pri Jelšah Jelka Čujež, popeljala vrtec v novo šolsko leto z željo, da bo “njen” vrtec dobil oznako “Najbolj prijazen vrtec”. Na poti do uresničitve tega uspeha ji želimo vse najboljše. (JL)


OBČINSKE VESTI

NOVO ŠOLSKO LETO ZIBIKA

9

CENTRALNA ŠOLA

63

ŠENTVID

12 SVETI ŠTEFAN

5

ŠTEVILO PRVOŠOLCEV V ŠMARSKIH ŠOLAH

SLADKA GORA

5

MESTINJE

9

KRISTAN VRH

11

Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah v šolskem letu 2015/2016 obiskuje 954 učenk in učencev v 47 oddelkih, od tega je v centralni šoli 741 učencev v 31 oddelkih. Na centralni šoli je oganiziranih 9 skupin podaljšanega bivanja in 2 skupini jutranjega varstva, na podružnicah pa 8 skupin podaljšanega bivanja in 2 skupini jutranjega varstva. Vpisanih je 114 prvošolcev.

FOTOGRAFSKA DELAVNICA Mladinski kulturni klub Netek in Klub študentov šmarske regije in Obsotelja vabita na fotografsko delavnico pod vodstvom Marka Samca, ki bo v Šmarju pri Jelšah od petka, 9. 10. 2015 do nedelje, 11. 10. 2015. Prijave zbiramo do 6. 10. 2015 na naslovu info.netek@gmail.com. Za več informacij obiščite spletno stran netek.si.

V tem šolskem letu so začeli izvajati obvezni pouk angleščine v drugem razredu, prvošolcem pa je šola ponudila neobvezni izbirni predmet angleščine. Na dveh podružnicah, kjer je število otrok manjše od 5, pa je šola ponudila angleščino v obliki interesne dejavnosti. V osnovni šoli nadaljujejo tudi s projektoma Etika in vrednote v osnovni šoli ter Kulturno šolo. Za učence, ki so oddaljeni več kot 4 km (teh je 483), je šola organizirala prevoze z avtobusi, minibus pa pripelje dnevno v šolo 70 učenk in učencev iz bolj oddaljenih krajev. V času poletnih počitnic je osnovna šola izvedla celovito obnovo sanitarij na podružnični šoli Kristan Vrh ter menjavo oken in oplesk fasade na zahodni strani centralne šole.V okviru vzdrževalnih del pa so izolirali strop na podružnični šoli Kristan Vrh in strop v učilnici likovne umetnosti na centralni šoli. Celovito je bila prenovljena tudi zbornica na podružnični šoli Šentvid. (JL)

9


VROČE TA HIP

ČILI V ŠMARJU PEKOČE ALI NEPEKOČE, ZDRAVO IN POPULARNO Le kaj si je mislil Kolumb, ko je priplul do Amerike in začel iskati rastline popra? Popra pa nikjer. Seveda, razumljivo. Italijanski raziskovalec in trgovec je namreč zmotno mislil, da je priplul do obale Indije, v resnici pa je za vse nadaljne rodove odkril Ameriko. Končno je našel najboljši približek popru in s tem “plenom” se je lahko odpravil domov. To je bil čili, ki je dolgo nosil ime Kolumbov poper ali kajenski poper. Kaj pa sploh je čili? Vemo, da ni paprika in tudi ne poper, plodovi pa so podobni majhnim feferonom. Čili sodi v

10

družino lilij in ima ogromno zdravilnih učinkovin. Ker vsebuje snov kapsaicin, je naravni antibiotik in antiseptik. V medicini se uporablja za zdravljenja migrene, glavobola, bolečin v sinusih, znižanju krvnega tlaka, pri raku prostate in še bi lahko naštevali. Pri kuhi ga uporabljamo pri pripravi težje prebavljivih jedi, za pestre omake in enolončnice, pri sladicah pa se lepo kombinira s čokolado. Dobro se dopoljnjuje tudi s koriandrom, ingverjem, baziliko in črnim poprom.

Če želite o čiliju izvedeti kar največ, poskusiti hrano s čilijem, ga mogoče kupiti ali pa enostavno želite preživeti malce drugačen dan, potem vas vabimo na  1. Pravi čili festival v Sloveniji, ki bo v nedeljo, 4. 10. 2015 med 10. in 17. uro na ploščadi Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. Organizatorji obljubljajo bogato ponudbo pikantne in nepikantne hrane, dobrote dveh čokoladnic, izobraževanje o vzgoji čilijev, nakup izdelkov in 1. državno prvenstvo za ZLATI HABANERO, ki ga bo povezoval stand-up komik Aleš Novak. (JL)


OBČINSKE VESTI

OBČINSKE KMETIJSKE SUBVENCIJE Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah je na 1. dopisni seji, dne 28.5.2015 sprejel Pravilnik o ohranjanju in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini za programsko obdobje 2015-2020. Pravilnik predstavlja pravno podlago za dodeljevanje kmetijskih subvencij v tem obdobju. Občina Šmarje pri Jelšah je dne 19.6. 2015 objavila javni razpis za dodeljevanje kmetijskih subvencij za letošnje leto. Finančne spodbude so namenjene naslednjim kmetijskim ukrepom:

1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO

3. NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV TER NALOŽBE V NEKMETIJSKO DEJAVNOST NA KMETIJI – DOPOLNILNE DEJAVNOSTI Upravičeni stroški v višini do 50% so stroški gradnje ali obnove objektov za dejavnost predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji, vključno s stroški projektne dokumentacije in stroški opreme.

4. POMOČ ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE NA PODROČJU

NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI NA KMETIJI TER PREDELAVE IN TRŽENJA – DOPOLNILNE DEJAVNOSTI

Subvencijo v višini do 100 % upravičenih stroškov je možno pridobiti za: udeležbo na tečajih, seminarjih, predavanjih, sejmih in strokovnih ekskurzijah povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Občinska komisija je do sedaj odobrila subvencije že več kot štiridesetim prijaviteljem. Razpis se bo zaključil, ko bodo porabljena vsa sredstva, oziroma najkasneje konec oktobra 2015.

(višina subvencije do 50 %):

• za investicije v posodabljanje kmetijskih gospodarstev (novogradnje in posodobitve hlevov, nakup in montaža opreme v hlevih, izgradnja strojnih lop, zamenjava strešne kritine na kmetijskih poslopjih,...; • urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov: ograditev pašnikov, agromelioracijska dela.

2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ

foto: RA Sotla

Občina sofinancira razliko med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz državnega proračuna do 65 % stroškov zavarovalne premije – za zavarovanje posevkov in plodov ter za zavarovanje živali.

11


EXPO MILANO 2015

PREDSTAVITEV PONUDBE OBSOTELJA IN KOZJANSKEGA

Osrednja tema svetovne razstave EXPO Milano 2015 je »hrana«, slogan pa »Hrana za planet, energija za življenje«. Svetovna razstava tokrat poteka v naši neposredni bližini, v Milanu, zato je nastop Slovenije izrednega pomena, saj je Italija prva po obisku turistov v Sloveniji, druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in tretji največji tuji investitor v Sloveniji. Expo naj bi v pol leta obiskalo več kot 20 milijonov obiskovalcev, ki si bodo lahko ogledali predstavitve 144 držav, kar 94% celotne svetovne populacije, virtualno pa naj bi jo spremljalo 1 milijarda ljudi po vsem svetu.

TEMATSKA PREDSTAVITEV SLOVENIJE

Slovenski paviljon ima piramidalno obliko, postavljeno na geometrijsko razgibani površini, kar odraža reliefno razgibanost slovenskega ozemlja – prehajanje alpskega hribovja, panonskih ravnic ter sredozemskega gričevja v obdelovalne površine, pod katerimi se skriva izjemen podzemni labirint kraških jam in kapnikov. Paviljon je narejen iz naravnih materialov lesa in stekla.

12

Z obiskom slovenskega paviljona želimo spodbuditi k zavedanju, da lahko z majhnimi koraki tudi sami naredite nekaj dobrega zase, za Slovenijo, za planet. Tematsko v paviljonu obiskovalci spoznajo pet vsebin: soline, čebele, termalne in mineralne vode, pohodništvo in kolesarjenje ter projekt merjenja črnega ogljika.

RDEČA NIT PREDSTAVITVE – JABOLKA IN NARAVA

Zadnje dni julija so predstavitev na Expo izvedli tudi predstavniki subregije Obsotelje in Kozjansko ter tako skušali območje narediti še bolj prepoznavno. Skupinske predstavitve so se udeležili predstavniki Razvojne agencije Sotla (koordinator subregijske predstavitve), Kozjanskega parka, Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec ter predstavnica medija, radia Štajerski val. »Nastop na Expo zagotovo pomeni za subregijo nove priložnosti za privabljanje obiskovalcev. Ker je tematika letošnje razstave hrana, smo se odločili, da bodo rdeča nit predstavitve jabolka, voda in zavarovana območja narave. Obsoteljskokozjanski suhi jabolčni krhlji, skupaj z ustvarjanjem glasbil iz naravnih materialov, so vsekakor pomenili popestritev dogajanja v slovenskem paviljonu,« pove Anita Čebular, predstavnica RA Sotla in koordinatorka predstavitve. »Ker smo pot v Milano »zastavili« tudi kot skupno druženje predstavnikov turizma na območju, lahko dodam, da so na poti in ob ogledih predstavitev drugih držav nastale tudi nove ideje in mnenja, ki jih bomo zagotovo s pridom uporabili v prihodnosti. Za vse tiste, ki pa se še odločate, ali Expo obiskati, naj to sploh ne bo vprašanje. To je zagotovo življenjska izkušnja, ki je ne gre zamuditi,« dodaja Čebularjeva.

foto: RA Sotla

Predstavitev ponudbe Obsotelja in Kozjanskega na Expo Milano 2015 Slovenija se na svetovni razstavi Expo Milano 2015, največjem gospodarskopromocijski dogodek v letu 2015, ki poteka med 1. majem in 31. oktobrom 2015, predstavlja s samostojnim paviljonom, s sloganom »Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava.« V juliju se je na Expo Milano 2015 v okviru regijskih predstavitev v slovenskem paviljonu predstavila Savinjska regija ter predstavniki Obsotelja in Kozjanskega. »Odlična izkušnja, ki je ne gre zamuditi,« so enotni udeleženci predstavitve.


MUZEJ BAROKA

URADNA OTVORITEV PRIHODNJE LETO

Želja in pobuda po ustanovitvi Muzeja baroka sta preživeli že kar nekaj letnih časov. Muzej baroka je v letošnjem letu sicer začel delovati, uradna otvoritev pa je prestavljena na prihodnje leto, saj je bilo premalo sredstev, da bi lahko muzej v celoti opremili, kljub temu, da je Občina Šmarje pri Jelšah namenila 45.000 EUR za postavitev razstave in nakup najňujnejše opreme. Občina Šmarje pri Jelšah je upravljanje

Muzeja baroka s pogodbo prenesla Javnemu zavodu (JZ) Knjižnica Šmarje pri Jelšah. V pripravi je Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah, s katerim bodo urejena tudi vsa pravno formalna razmerja v zvezi z organizacijo in izvajanjem dejavnosti knjižnice po prenosu muzeja baroka in TIC-a v ta javni zavod. V letošnjem letu je bilo postavljenih 38 originalnih lesenih kipov s Kalvarije, opremljena je bila pisarna TIC-a in muzejskega kustosa, projekcijska soba, izdelan je bil muzejski katalog in oblikovana brezplačna mobilna aplikacija. Muzej bo zaradi izjemne akustičnosti največje razstavne dvorane zaživel že meseca decembra, ko se bodo pričeli koncerti v okviru Muzejskega glasbenega abonmaja. Prav tako nam bo v decembru dr. Metoda Kemperl predstavila publikacijo o Mateju Vrečerju, graditelju šmarske

Muzej baroka obratuje od letošnjega poletja, uradna otvoritev pa je prestavljena na prihodnje leto.

Kalvarije. Njegov testament in popis inventarja je pred leti odkrila v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. V publikaciji, ki naj bi ižšla naslednje leto v sodelovanju z mag. Nuško Dolenc Kambič, pa bodo predstavljeni sami kipi, postopki restavriranja, izdelave kopij, ki zdaj krasijo kapele in druge podrobnosti o šmarskih kipih. Pa tudi na naše najmlajše niso pozabili, saj bodo med prihodnjimi poletnimi počitnicami organizirali prvo Malo šolo baročne glasbe. V pripravi so že različne delavnice in turistični programi, s tistimi za upokojence pa se bodo predstavili že 30. septembra na Festivalu za 3.življensko obdobje v Ljubljani. Turistično-informativni center v prostorih muzeja je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, muzej pa je še dodatno odprt ob sobotah od 9h do12h in od 15h do 18h, ter ob nedeljah od 15. do 18. ure.

foto: Marko Samec

Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog z začetkom v 17. stoletju, se je, tako kot renesansa, pričel v Italiji. Razvil se je znotraj kiparstva, slikarstva, književnosti in glasbe. V Šmarju pri Jelšah je dal barok novo podobo župnijski cerkvi Marije vnebovzete v 18. stoletju, Kalvarija z znamenito cerkvijo Sv. Roka pa je edinstven baročni spomenik in eno od sedmih čudes Slovenije.

13


INTERVJU Mi2

Veliko hrane in pijače na mizi, pa nobene ženske blizi Rokenrol se sliši vse redkeje. Biti večno mlad, se vsak dan zabavati, sproščeno gledati na življenje - živeti rokenrol, pa je vse težje. Ampak ob Sotli se rokenrol sliši pogosto. Rokenrol živi. Pred dvajsetimi leti brezskrbni fantje, danes možje in očetje s sedmimi studijskimi albumi. Prijatelji. Preprosti, z veliko mero pozitivizma, smeha in veselja do glasbe, nas ob snemanju iskrivega video spota za jubilej ter kasneje ob obloženi mizi in špricerju popeljejo na potovanje njihove zgodbe o uspehu.

Besedilo: Ajda Račečič Fotografije: Marko Samec

14


15


Kako ste začeli?

Kar tako, iz heca, da bi pregnali dolgčas in počeli nekaj ustvarjalnega. In brez vsakih pričakovanj, da bi se nekoč iz tega utegnilo izcimiti kaj tako velikega.

Kaj pomeni vaše ime, Mi2?

Začelo se je kot duet, zato Mi2. Ko smo se razširili v bend, pa prvo leto nismo imeli nobene pametne ideje, v kaj bi ga spremenili, pa smo ostali kar Mi2.

Kakšne vloge imate v bendu?

V bendu imamo stvari kar pravično razporejene in se vsi trudimo po svojih najboljših močeh. Eden je močnejši pri tem, drugi pri onem, v glavnem pa meje niso strogo začrtane. Tako je tudi včasih eden bolj razpoložen za to, da drži štimung pokonci, drugič pa drugi.

Kdo je največji romantik?

Težko rečem, ker je eno pisati ljubezenske pesmi, drugo pa biti romantik v vsakdanjem življenju. Je pa največ ljubezenskih besedil napisal Tonč, glasbo zanje pa Egon. V praksi pa najbolj sumim Igorja, ki ima poleg žene in treh otrok doma tudi manjšo čredo ovac.

Kdo je zabavljač in kdo resnež?

Na odru sva zabavljača midva s Tončem, verjetno tudi zato, ker največ komunicirava z občinstvom. Za resnega pa velja naš kitarist Egon, ki na odru nikoli ne zataji. Sicer se pa vsi trudimo, da življenja ne bi jemali preveč resno.

Kdo je deloholik?

Deloholiki smo pravzaprav vsi, saj vsi člani Mi2 že skoraj dvajset let opravljamo po dve službi hkrati.

Kdo je glavni?

Glavne so seveda naše žene, ampak saj ni skrivnost, tako je tako pri večini slovenskih družin.

Ali bi se opredelili kot bend za študentske zabave?

Vsekakor nismo tipični izvajalci za študentske zabave, saj študentarija v današnjem času enako hvaležno žura na punk, rock bend ali na harmoniko. Mislim,

16

da smo bližje publiki, ki je podobne starosti in pogledov, kot mi. Pravzaprav pa je takole - več ljudi, več pogledov. Več ljudi, več prodanih kart. Več prodanih kart, več prodanega piva in s tem tudi večji honorar za nas.

Kaj vam je ljubše, igranje velikih koncertov ali igranje za manjše družbe?

Oboje ima svoj čar. Množica na velikih koncertih pomeni glasen odziv in morje dvignjenih rok, medtem ko je na manjših prizoriščih kontakt s publiko bolj neposreden in pristnejši. Slovenska realnost pa poskrbi, da je vsakega nekaj.

Skupaj ste že dvajset let. Kako vam je to uspelo? Večina bendov se razide, ker člani ne poznajo osnovnega pravila. To pa je, da mora biti na mizi vedno dovolj hrane in pijače, da se moška družba ne skrega. Pa seveda nobene ženske ne sme biti blizu. Neverjetno, to nam uspeva že dvajset let.

Pride med vami tudi do nesoglasij?

Seveda vedno ne mislimo enako, saj smo skupina petih posameznikov, ki pa se zaveda, da je sodelovanje v skupini možno le z veliko dogovarjanja in prilagajanja. Doslej nam je to še vedno uspelo.

Koliko ste se naučili v dvajsetih letih?

Rokenrola je zelo malo v priročnikih. Ko si mlajši in neizkušen in bi naj to bral, tega ne delaš. Nismo brali biografij velikih glasbenikov in poslušali glasbe na način, da bi se kaj naučili, ampak bolj zato, ker nam je bilo to všeč. Zato smo morali prehoditi kar dolgo pot, da smo nekatere stvari osvojili.

Katere stvari, kaj vse ste se naučili?

Predvsem to, da obstajajo nekatere glasbene in zvokovne zakonitosti, zaradi katerih potem pesmi zvenijo bolje. Človek z leti odkrije svoj zvok, pravšnji instrument, zvok benda kot celote, in se nauči, kako priti do njega. To se potem odraža tako pri igranju v živo, kot pri snemanju in ustvarjanju novih skladb.

Ste v dvajsetih letih postali bolj zreli? Zreli, ja. Pametni pa ne ravno nujno.

NAŠA POT JE KOT MAKADAMSKA CESTA PO KATERI SE 19 LET RAHLO VZPENJAŠ, NE DA BI SPOTOMA KAJ DOSTI POČIVAL.


glede nagrad citirati človeka z glasbene scene, ki ga vsi zelo cenimo, Vlada Kreslina: “Z nagradami je tako: če jo dobiš je prima, če ne, pa nič hudega.”

Kaj vam pomeni uspeh?

Gotovo nas naš glasbeni uspeh drži pokonci. Če ne bi bilo zanimanja za naše nastope, bi najbrž že davno obupali. Nove izzive pa človek potrebuje, da se ne naveliča tega, kar počne. Ne želimo pa se dokazovati ali tekmovati z našimi glasbenimi kolegi.

Greste danes na oder drugače kot na začetku?

Še zmeraj imamo svoj kratek ritualni pozdrav, razlika je le v tem, da so odri danes večji, in da imamo ob sebi tudi spremljevalno ekipo, ki poskrbi za to, da je vsa tehnika ustrezno postavljena in priključena.

Od kod vam ideje za nova glasbena ustvarjanja?

Z navdihom je hudič. Sam od sebe noče priti, na silo ga pa tudi ne moreš prignati k hiši. Edini način je, da si potrpežljiv in prej kot slej se nekje najde. Naš recept je, da delamo naše projekte oziroma albume po olimpijskem ciklu, na vsaka štiri leta. In ko postanemo po dveh, treh letih po izidu zadnje plošče spet lačni ustvarjanja, potem pridejo tudi ideje.

Ustvarjate skupaj?

Ko se enkrat odločimo, da bomo delali na novi plošči, pridemo na vaje z idejami. Midva s Tončem prineseva besedila, Egon rife kitare in poizkušamo, če se kakšna stvar poklopi. Netipičen proces, ki pa ga ne spreminjamo, saj je za nas do sedaj deloval.

Pišete osebne pesmi, iz osebnih izkušenj. Se ne bojite, da bi se pri pisanju preveč razkrili?

Nekatere pesmi so osebno izpovedne, pri drugih gre za zgodbe kakšnih drugih ali izmišljenih oseb. Seveda se s tem tudi razkrivamo, po drugi strani pa malokdo ve, koliko je pri tem osebnih izkušenj in koliko fikcije.

V mnogih pesmih omenjate lokalne kraje kot so Boč, Sotla, Rogatec, Rudekova gorca… kako to? Zavedno ali nezavedno nikoli nismo delali ločnice med lokalnim in globalnim. To je povezano tudi z našim načinom življenja. Nikoli se nismo omejevali, nikoli se nismo sramovali krajev, od koder prihajamo, smo pa znali na svojo preteklost in korenine pogledati z sentimentalnostjo in ironijo. Povezano pa je tudi s tem, da smo od nekdaj pisali pesmi, s katerimi smo želeli povedati nekaj iskrenega. Ni šlo za fikcijo, ampak za resnično zgodbo. In suvereno lahko govoriš le o stvareh, ki jih dobro poznaš. Zato mi govorimo o stvareh, ki so nas izoblikovale, ki jih nosimo s seboj.

Vaš zadnji album Čista jeba je bil najbolje prodajani album leta 2014 v Sloveniji. Kakšna je bila pot, da ste prišli do te točke?

Naša pot je kot makadamska cesta po kateri se 19 let narahlo vzpenjaš, ne da bi spotoma kaj dosti počival. Z mnogimi lepimi prizori.

Kako uspete, da je vsak vaš album boljši in uspešnejši? O tem, ali je res vsak album boljši, sami težko sodimo. Drži pa, da je skupina iz projekta v projekt uspešnejša in stalno povečuje število privržencev. To pa je tista cesta, o kateri sem govoril prej.

Koliko vam pomenijo nagrade? Letos ste od akademije dobili nagrado Zlato piščal za dosežke v preteklem letu in od RTV SLO zlato ploščo za zadnji album Čista jeba. Seveda. Veliko nam pomenijo. Če smem

Če pogledate v preteklost, bi kaj spremenili, kaj naredili drugače?

Seveda bi. Predvsem ne bi toliko časa odkrivali “tople vode“, ampak bi se že v štartu poučili o določenih zakonitostih glasbenega posla. Ampak tudi ta naš dosedanji način je imel svoj čar.

Česa se najraje, oziroma najbolje spominajte v teh 20 letih, ki ste jih preživeli skupaj?

Stotine dobrih gostiln in prijaznih ljudi, s katerimi smo imeli priložnost sodelovati. Pa seveda dobrega vina pri večerji in smeha, čakajoč na nastop.

Odpravljate se na turnejo Od Črtice do Čiste jebe.

Ne gre za turnejo, temveč za koncert ob 20. letnici, ki se bo zgodil 3. decembra v Hali Tivoli v Ljubljani. Z nami bodo tudi naši primorski prijatelji, skupina Zmelkoow.

Kakšne so vaše želje po turneji za prihodnost?

Roko na srce, res ne vemo. Takrat pa bomo doživeli prvo krizo srednjih let rokenrol benda. Ko se bo potrebno osmisliti za naprej. Ne vidimo se praznovati štiridesetletnico tako kot Parni valjak, nehali pa tudi še ne bi. Predvsem pa bi radi še nekaj časa ostali to, kar smo.

Kaj bi po 20 letih uspeha svetovali prvošolčkom, mladoporočencem, umetnikom, intelektualcem, pragmatikom, upokojencem, Šmarčanom?

Živite zdravo, bodite srečni in veseli, 3. decembra pa nas pridite pogledat na naš jubilejni koncert v Halo Tivoli.

17


OBČINSKE VESTI

Občina Šmarje pri Jelšah je h gradnji I. faze Kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave Mestinje pristopila v letu 2014, gradbena dela pa so bila končana konec julija 2015. Območje naselja Mestinje, ki je vključeno v državni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, mora program uresničiti do leta 2017.

prioritete “Razvoj regij” v višini približno 1.436.000,00 EUR. Občina Šmarje pri Jelšah je za ta projekt prejela tudi sofinanciranje lastne udeležbe pri investicijah s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v višini 94.700,00 EUR, Občina Šmarje pri Jelšah pa bo prispevala razliko v višini 369.300,00 EUR.

Ocenjena vrednost investicije znaša 1.900.000,00 EUR (končna vrednost bo znana konec meseca septembra 2015). Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne

Tako je bilo zgrajeno kanalizacijsko omrežje v dolžini 4.444 m in čistilna naprava zmogljivosti 1950 populacijskih enot. Trenutno je na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje možno priključiti 72 objektov.

PRODAJA OBČINSKEGA STVARNEGA PREMOŽENJA Oddelek za gospodarstvo Občine Šmarje pri Jelšah intenzivno prodaja občinsko premoženje, ki je vključeno v Načrt ravnanja z občinskim premoženjem. V letošnjem letu so izvedli dve javni dražbi za prodajo stavbnih zemljišč namenjenih za golf dejavnost v Jelšingradu. Interesentov za nakup ni bilo. Prodano je bilo stavbno zemljišče pri Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah, stavbno zemljišče pri stanovanjskih blokih v Cankarjevi ulici, stanovanjski parceli za individualno stanovanjsko gradnjo v Poljani, stavbno zemljišče z objektom v Predenci ter nekaj manjših kmetijskih zemljišč. Za vsa zemljišča in stanovanja, ki jih občina na javnih dražbah dvakrat neuspešno prodaja, je možna sklenitev neposredne pogodbe v roku treh mesecev od neuspele dražbe. Vse infromacije v zvezi s prodajo premoženja, vključujoč slikovne prikaze leg posameznih parcel je možno dobiti v oddelku za gospodarstvo Občine Šmarje pri Jelšah osebno ali na telefonskih številkah 03 81 71 622, 03 81 71 688 ali 031 679 677. 18

foto: arhiv ošpj

KONČANA GRADBENA DELA NA ČISTILNI NAPRAVI MESTINJE

STAVBNA ZEMLJIŠČA V POSLOVNI CONI ŠMARJE ZAHOD Zemljišča so namenjena gradnji stavb storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti ter za eno- in dvostanovanjske stavbe. Predmet prodaje sta: - stavbno zemljišče v skupni izmeri 10.305 m2 - stavbno zemljišče v skupni izmeri 3.186 m2

STANOVANJE ŠT. 7 (TRISOBNO) v 4. etaži, v skupni izmeri 83,81 m2 (s kletjo). Stanovanje se nahaja v večstanovanjski stavbi na naslovu Rogaška cesta št. 9, 3240 Šmarje pri Jelšah.

STAVBNO ZEMLJIŠČE V POSLOVNI CONI ŠMARJE VZHOD Zemljišče je namenjeno za poslovno rabo. Parcela se smiselno navezuje na kompleks že pozidane proizvodne cone. Predmet prodaje je: - stavbno zemljišče v skupni izmeri 801 m2

STANOVANJE ŠT. 6 (GARSONJERA) v 4. etaži, v skupni izmeri 24,65 m2 (s kletjo). Stanovanje se nahaja v večstanovanjski stavbi na naslovu Rogaška cesta št. 9, 3240 Šmarje pri Jelšah.

NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA V K.O. LEMBERG OKOLICA Zemljišče je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov s kmetijskimi gospodarstvi. Predmet prodaje so: - parceli v velikosti 74 m2 in 410 m2 - parcele v velikosti 40 m2, 263 m2 in parcela v velikosti 622 m2.

NEKDANJI ŠOLSKI OBJEKT S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM Opredeljeno je kot območje eno in dvostanovanjskih stavb ter storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti. Stavbno zemljišče v skupni izmeri 2.804 m2.

Stanovanje je zasedeno – oddano v najem za določen čas.

Stanovanje je zasedeno. Občina se zavezuje, da najemniku v primeru prodaje stanovanja, zagotovi primerno nadomestno stanovanje.


OBČINSKE VESTI

K+P+1(2)+M K+P+M K+P+M

14,00

AC ES TA

G

od nih v zaled kanal

P16

odprt

D

C

P15

)

B(B1

(G) MAKEDAMSKA POT

P11

POVRŠINA TLORISA

ŠPORTNI PARK

P13

)

B(B1

A

A

P12

P10

112 m²

C

)

420 m²

160 m²

P20

B(B1

(B1)

ČNA

PRE

P14

B

P9

P19

TA D

CES

)

B(B1

) B(B1

ESTA

NA C

PREČ

P7

)

B(B1

tok

eko o

C

P6

)

B(B1

P5

C P4

C

D

P1 P2

144 m²

P3

C

TA

K+P+M

OSNOVNA ŠOLA

CES

1

108 m²

C

ČNA LJU PRIK

7

K+P+M

K+P+M

C

A ULIC

D

P21

E

15,0

P17

D

ESTA

8,00

D

OVA

16,00

10

NA

P18

NA C

6,00

CA

ZBIR

8,00

ULI

LUS

9,00

ok

GAL

C

H

C

ce)

12,00

CESTA

P22

eko ot

ve uli

B1

B1 variantno

9,00

P25

D

8,00 14,00

UČNA

D

Galuso

8

P26

D

P24 PRIKLJ

P23

daljšek

8

P27

C

E

C

A (po

B

P28

A CEST

Sled navedenega je zanimanje med investitorji močno naraslo, tako da je občina v stanovanjski soseski Poljana uspela prodati vseh pet parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Za prodajo je ostala še parcela št. 47/31, k.o. Bobovo v velikosti 2613 m2, ki je bila prvotno po Občinskem podrobnem načrtu (OPPN Poljana) namenjena za dva večstanovanjska objekta. KOLIČINA Na pobudo potencialnega 30,00 investitorja pa se je v tem mesecu pričel postopek sprememb A 1 in dopolnitev OPPN, tako da bo namesto načrtovanih večstanovanjskih možna 14,00 gradnja petih enostanovanjskih stavb.

P29

ZB IRN

V mesecu septembru je občina pričela s 1. fazo komunalnega opremljanja stanovanjske soseske Poljana v Šmarju pri Jelšah. Ta faza bo obsegala izgradnjo povezovalne ceste v makadamski izvedbi od Gallusove ulice do obstoječih petih stanovanjskih objektov s pripadajočo meteorno in fekalno kanalizacijo. Prav tako bo v sklopu te faze zgrajen povezovalni vodovod od Gallusove ulice do obstoječih petih objektov in povezava vodovodnega MOŽNOST sistema do glavnega vodovoda, ki se DEPONIJE LESA nahaja v območju atletske steze. Izgradnja meteorne kanalizacije bo vključevala tudi vgradnjo cevnega zadrževalnika in razbremenilni jašek.

C

KOMUNALNO OPREMLJANJE STANOVANJSKE SOSESKE POLJANA

I

14,00

18,00

E

252 m²

19

LIV


OBČINSKE VESTI

OBČINSKI PRORAČUN Poročilo o izvrševanju proračuna občine Šmarje pri Jelšah v obdobju od 01.01. do 30.06.2015 in načrti do konca leta 2015

Investicije in investicijsko

Župan in sodelavci so Občinski svet na seji dne 29. julija 2015 seznanili s poročilom o izvrševanju Proračuna Občine Šmarje pri Jelšah za leto 2015, ki je bil sprejet na 3. redni seji OS dne 22. 01. 2015 in objavljen v Ur. listu RS št. 6 dne 30. 1. 2015 v prvem polletju leta 2015. Poročilo je pripravljeno podrobno v predpisani obliki enako kot proračun in vsebuje več delov.

Izgradnja

V obdobju od 1.1. do 30.6 2015 je bil proračun realiziran v naslednji višini:

NAČRTI DO KONCA LETA Energetska sanacija

Knjižnice Šmarje pri Jelšah vzdževanje cest

povezovalne ceste in kanalizacije v soseski Poljana Začetek gradnje

pločnika Belo Izgradnja

kolesarske steze Spodnje Mestinje Dokončanje izgradnje

kanalizacije in ČN Mestinje Finančno dokončanje projekta

”Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle” Sanacija

plazov (Sadnikovo, Zibika-Planinca-Papež) Nakup opreme

za PGD (gasilsko vozilo Sveti Štefan) Postavitev

semaforja v Šmarju 20

• PRIHODKI v višini 5.102.078 € kar je 38,7 % celotnih planiranih prihodkov. • ODHODKI v višini 4.546.824 €, kar je 41,8 % od celoletnih planiranih odhodkov. • Tekoči odhodki in transferi so bili realizirani v višini 2.793.384 €, kar je 45% planiranih, investicijski odhodki in transferi pa v višini 1.753.440 €, kar je 36 % od planiranih. Realizacija tekočih odhodkov in tekočih transferov je potekala skladno s planom, pri investicijskih odhodkih in transferih pa so bili realizirane predvsem investicije, ki smo jih začeli izvajati v preteklem letu, začeli pa smo tudi z nekaterimi novimi, v okviru razpoložljivih sredstev. Od planiranih 4.775.332 € investicijskih odhodkov, smo v prvem polletju realizirali 1.756.613 €, kar je 36,7 %. Največji delež od realiziranih odhodkov odpade na dve investiciji, ki jih izvajamo po terminskem planu - oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, ki je že končana, a še ni finančno zaključena in izgradnja kanalizacije in

ČN v Mestinju, ki je v zaključni fazi. Druge investicije, ki smo jih še izvajali so nakup opreme za delo občinske uprave in inv. vzdrževanje upravnih prostorov, amortizacija šoli, vrtcu, knjižnici, glasbeni šoli, zaključek energetske sanacije POŠ Sladka gora, investicije v ceste, parkirišča, avtobusna postajališča, pločnik Galusova, izgradnja javne razsvetljave, vlaganje v Muzej baroka, investicijsko vzdrževanje stanovanj in nakupi zemljišč. Na občini se nadejajo, da bodo uspeli prodati večino premoženja, tudi zemljišča v Jelšingradu, ki se po dveh neuspelih dražbah lahko prodajo s pogajanji.


OBČINSKE VESTI

ENERGETSKA SANACIJA KNJIŽNICE

Po projektu Rekonstrukcije Kulturnega doma v letu 2013 in projektu širitve prostorov knjižnice v prvem nadstropju v letu 2014, je bil s pomočjo evropskih sredstev letošnje poletje izveden še projekt energetske sanacije knjižnice in tako se je v celoti polepšala še zunanja podoba objekta. Občina Šmarje pri Jelšah se je s projektom Energetska sanacija Knjižnice Šmarje pri Jelšah prijavila na javni razpis in uspela pridobiti evropska sredstva (sredstva Kohezijskega sklada) za skupno sofinanciranje 85% upravičenih stroškov celotne investicije, ki znaša skupno 127.500 €. V okviru projekta je bila izvedena toplotna izolacija fasade in toplotna izolacija podstrešja ter delna menjava stavbnega pohištva.

foto: Marko Samec

Pogodba za izvajanje gradbeno obrtniških del je bila podpisana z izvajalcem, ki je

bil izbran na podlagi javnega naročila kot najugodnejši ponudnik, to je podjetje AJM – okna-vrata-senčila, d.o.o. iz Pesnice pri Mariboru. Izbrani so bili kot najugodnejši ponudnik izmed štirih ponudnikov. Nadzor nad izvajanjem del je vršilo podjetje NAVOR, projektiranje, storitve in raziskave d.o.o. iz Celja. Popise del, ki so bili potrebni za objavo javnega naročila je izdelalo podjetje Šlibar inženiring d.o.o., iz Trzina. Javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah je iz sredstev amortizacije izvedla še zamenjavo dveh zunanjih oken, uredila prezračevanje

serverja in odvod kondenzata obstoječih klima naprav.Z vsemi opisanimi deli naj bi Knjižnica Šmarje pri Jelšah v roku dveh let po zaključku operacije dosegla prihranek končne energije v višini 81,21 MWh/leto. Končanje projekta energetske sanacije Knjižnice Šmarje pri Jelšah bosta Knjižnica Šmarje pri Jelšah in Občina Šmarje pri Jelšah s prireditvijo obeležili v četrtek, 8. oktobra 2015 ob 18.uri.

Dela energetske sanacije so potekala v poletnih mesecih in tako je bilo delovanje knjižnice in uporaba za občane čim manj motena. 21


OBČINSKE VESTI

PRENOS ODPIS PROSTOROV DOLGOV

Občina je brezplačno prenesla 1.059 m2 v last Republike Slovenije za potrebe upravnih organov.

Občina Šmarje pri Jelšah je 28. 7. 2015 pristopila k Sporazumu o izvedbi odpisa dolgov za upravičene občane.

Občina Šmarje pri Jelšah je že v lanskem letu izvedla postopek brezplačnega prenosa prostorov v zgradbi Aškerčev trg 11 v velikosti 802,09 m2 za potrebe Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Upravna enota, ki sedaj deluje v kontejnerjih na naslovu Aškerčev trg 12a, naj bi se v prej omenjene prostore preselila po adaptaciji le teh, najkasneje do 31. 12. 2015.

Sporazum je sklenjen na podlagi in po postopku, določenim z Zakonom o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (Ur. L. št. 57/15), ki ureja pogoje za izvedbo ukrepa odpusta dolgov.

Na predlog predstavnikov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na julijski seji sprejel sklep o brezplačnem prenosu prostorov v skupni površini 256,97 m2 za potrebe Geodetske pisarne Šmarje pri Jelšah. Občina je tako skupno brezplačno prenesla v last državnih organov 1.059 m2 poslovnih prostorov. S tem je na objektu Aškerčev trg 11, z izjemo treh pisarn, ki so v lasti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Območne organizacije sindikatov Celje, postala lastnica Republika Slovenija. Prostori so v uporabi Okrajnega sodišča Šmarje pri Jelšah, Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Davčne pisarne Šmarje pri Jelšah, inšpekcijskih služb in policije. Ker je celoten objekt v lasti države, so dane večje možnosti za investicijska vlaganja in preureditve prostorov brez ustreznega sofinancerskega deleža občine. Nenazadnje pa ostaja združen na enotni lokaciji v upravnem centru pretežni del državnih upravnih organov, kar pomeni tudi lažjo in učinkovitejšo dostopnost za uporabnike. (JL)

Gre za enkratni ukrep, ko lahko upniki, ki pristopijo k sporazumu, odpišejo dolgove, ki predstavljajo veljavno denarno obveznost dolžnika do upnika in so na dan 31.12.2014 zapadli za več kot 12 mesecev. Vrtci in šole so upniki po sporazumu le, če občina kot njihova ustanoviteljica, pristopi k sporazumu o izvedbi odpusta dolgov. K sporazumu o izvedbi odpusta dolgov je pristopil tudi OKP Rogaška Slatina, ki opravlja dejavnost tudi za našo občino. Dolgovi se lahko odpustijo osebam, ki so bile kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 06. 2015 prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka iz 1. oz. 2. dohodninskega razreda ali otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu (če je hkrati oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka in tudi prejemnik dodatka za nego  otroka, oz. dodatka za veliko družino). Dolgovi se lahko odpišejo na podlagi predloga za sklenitev dogovora za odpust dolga na predpisanem obrazcu. Predlog za sklenitev dogovora za odpust dolga lahko dolžniki vlagajo od 1. avgusta 2015 do 31. oktobra 2015 pri upnikih. Upniki pa morajo dogovore o odpustu dolga z dolžniki , ki so do odpusta upravičeni, skleniti najkasneje do 31. januarja 2016. Na Občini Šmarje pri Jelšah ugotavljajo, da zaradi sprotne izterjave dolgov ni veliko

22

upravičencev do odpisa dolgov, pa tudi pretiranega zanimanja za odpis dolga še ni. Res pa je, da je časa še kar nekaj. Potrebno je še zapisati, da dolgovi iz naslova neplačanih najemnin za stanovanja in obveznosti iz naslova nadomestila za stavbno zemljišče niso predmet enkratnega odpisa. (JL)

MODRE CONE

V Šmarju pri Jelšah se s 15. septembrom uvaja časovno omejeno brezplačno parkiranje v modrih conah do dveh ur vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 ure. V tem času je potrebno na vidnem mestu v vozilu označiti čas pričetka parkiranja s parkirno uro, oziroma zapisati ta čas na listu papirja. Parkirne ure v kartonski izvedbi so naprodaj na Občini Šmarje pri Jelšah - vložišče in na TIC-u - Muzej baroka. Modre cone se nahajajo ob občinski stavbi, pri upravni enoti, knjižnici, pošti, zdravstvenem domu, fizioterapiji, v enosmerni ulici ob cerkvi, pri Šmarskem hramu in pri trgovskem centru Jager. Nadzor nad parkiranjem je v pristojnosti občinskega redarstva in ga bo izvajala pristojna služba. V primeru kršitve je v 68. členu Zakona o pravilih cestnega prometa predpisana globa v višini 40 EUR. Z uvajanjem modrih con bo občina omogočila občanom brezplačno časovno omejeno prosto parkirno mesto, tisti, ki parkirajo svoja vozila za dlje časa, pa imajo na voljo druga brezplačna parkirišča, ki niso v modri coni. (JL)


OBČINSKE VESTI

PROSTORI ZA OBČINSKO UPRAVO V ŠMARSKEM HRAMU

Ponovne kontrolne meritve posedkov in razpok na stavbi Aškerčev trg 12, izvedene marca letos so pokazale, da je potrebno stavbo temeljito sanirati, saj se je stanje od zadnjih meritev še poslabšalo. Po ocenah strokovnjakov je temeljita sanacija dražja od gradnje nove stavbe, nagiba stavbe pa se sploh ne da odpraviti. Občinski svet je na majski seji sklenil, da je potrebno takoj pričeti z iskanjem ustreznih prostorov za delo občinske uprave. Svetniki so podprli gradnjo nove stavbe na mestu, kjer stoji kontejnerski kompleks, v katerem dela Upravna enota. Spomnimo, da je Občina Šmarje pri Jelšah 19.5.2010 podelila brezplačno stavbno pravico Republiki Sloveniji za postavitev začasnega bivalnega kontejnerskega objekta nad zaklonišči za dobo 5 let. Upravna enota bi se morala do 19. 5. 2015 preseliti v prostore v stavbi Aškerčev trg 11, ki jih je občina avgusta leta 2014 brezplačno prenesla v last in upravljanje Ministrstvu za javno upravo. Preselitev UE v te prostore ni bila opravljena v dogovorjenem roku, ker jim ni uspelo izvesti notranje adaptacije prostorov. Na prošnjo MJU je občina podaljšala stavbno pravico do konca leta 2015. Julija letos je Občinski svet obravnaval dve možni varianti trajne rešitve prostorske problematike za delo občinske uprave. Varianta 1 predvideva izgradnjo nove nič energijske stavbe montažnega tipa nad zaklonišči po odstranitvi kontejnerjev. Ocenjena vrednost 808 m2 take stavbe in sanacija 65 m2 notranjih površin zaklonišča za potrebe arhiva je ocenjena na 1.145.000 eur, kar je 1.417 eur na m2. Občina bi v tem primeru dobila novo varčno stavbo z znatnimi prihranki pri porabi energije. Varianta II pa pomeni odkup ali najem prostorov v obnovljeni stavbi Šmarskega hrama. Na podlagi izkazanega občinskega interesa je DSU, družba za svetovanje in upravljanje iz Ljubljane, posredovala informativno ponudbo, po kateri bi znašala cena 1.085 eur za m2 adaptiranih

prostorov. DSU je družba v 100 % lasti Republike Slovenije, ima 24 zaposlenih. Ključna dejavnost družbe je izvajanje javnih pooblastil za RS iz naslova privatizacije, vodenje likvidacijskih postopkov, v zadnjih letih pa predvsem izgradnja poslovnih objektov za potrebe državne in širše javne uprave. Družba je 43 % lastnik prostorov Šmarskega hrama, ostalo pa je v lasti več denacionalizacijskih upravičencev. Ponudba družbe je dana pod pogojem, da pridobi lastništvo nad celotnim objektom, za kar so večini solastnikov objekta oz. njihovim pooblaščencem že posredovali nezavezujočo ponudbo za odkup njihovih deležev. Celotni objekt Šmarskega hrama, ki bi ohranil svoje obstoječe gabarite ima okvirno 2.737 m2 uporabnih površin. Občinska uprava jih potrebuje za svoje delo največ 900 m2, ostalo pa bi morali ponuditi še drugim. Možna bi bila umestitev prostorov še za Center za socialno delo, ki sedaj deluje na dveh lokacijah, v pritličju pa bodo na razpolago prostori za lokale. Na predlog župana in občinske uprave so sprejeli sklep, da občina nadaljuje pogovore z DSU za najem ali odkup prostorov v prenovljeni stavbi Šmarskega hrama. Prevladal je interes občine da reši problem propadanja te stavbe v središču Šmarja pri Jelšah. DSU bi lahko zagotovil projektiranje, izgradnjo in ureditev objekta do faze, primerne za primopredajo ter selitev v roku 18 mesecev od podpisa ustreznega pravnega akta z občino. (JL)

23


PISMA IZ SVETA V ŠMARJE

Migracije Povabilo, da napišem pismo iz sveta, pismo iz tujine, se v času, ko na tisoče ljudi beži po svetu, ne le v Evropi, upajoč na svetlejši jutri, v želji po združitvi z družino, ironično sliši kot klofuta. Pa ne, da bi mi jo primazal nič hudega sluteč urednik, temveč ta čas, ki ponavlja stoletne migracije in nas opominja, da smo ves čas tudi tujci. Da smo predvsem tujci samim sebi, ko iz naših globin privrejo nepoznana čustva, odzivi, in da smo, takoj ko prestopimo meje svoje domovine, tujci nekomu drugemu.

Pošiljateljica: Lucija Stupica Enbohm iz Švedske

Še bolj me te dni zvija v želodcu ob misli, kako iz leta nazaj zapisanih verzov vame suva današnja resničnost: ... temno morje jih zaliva s peno, vrača peno trupel, ki jih je pognalo vase, na drugi strani oceana, ob drugem pritoku. A vsega ni treba razumeti ... Ne, vsega ni treba razumeti. In to še bolj boli. Še lani sem se poigravala z naslovom nove knjige, ki bi vključeval besedo migracija. Migracije ljubezni, sem razmišljala. Takšen je še vedno delovni naslov. Moja migracija je povezana z ljubeznijo. Ljubeznijo tiste najlepše vrste, ki se nato pretvori v družino in se ves čas rekonstruira v nove oblike, se nadgrajuje, spreminja svojo formo, ker se zdi, kot je rekel moj dragi prijatelj, ki so ga življenje in leta naredila za modrega, da se te z otrokom dotakne tudi večnost. Te dni sva z mojo malčico posedali na obali našega majhnega otoka, kjer bivamo. Tudi domujemo, a o domu malce kasneje. Vsaj enkrat na teden sem zaide razred ali dva otrok. Različnih starosti so. Tokratni razred je raziskovalno zasedel del, ki ga kličemo plaža, v visokih škornjih so pljuskali vodo naokoli, tisti, malo manj spretni bolj mokri kot drugi, polni smeha, majhnih zarot, igrivosti, šepetov in kričanja. Plaža je postala manjše središče sveta in mi, najrazličnejših korenin, njeno življenje. Švedsko govoreči otroci, čeprav rojeni staršem najrazličnejših barv, tujejezična ženska z otrokom, ki bo, ko bo spregovoril, dvojezičen, smo se združili v sončnem popoldnevu v skupinsko fotografijo, ki jo bo nekoč odplaknil spomin. Kot večina manjših trenutkov, se bo tudi ta razblinil.

24

Spomin je hecna reč. Mu lahko sploh zaupamo? Kaj ohranja? Moj najmočnejši spomin na Šmarje mojega otroštva je nostalgija za mehkim sladoledom, ki sem ga spet odkrila na Švedskem. Z rjavim emajliranim lončkom sem ga šla iskat na vrt nekdanjega Habjana, pod mogočne kostanje. Iz sladolednega aparata sta se vanj spiralasto zlili dve barvi, najverjetneje vanilija in čokolada. Sladoled se je na kratki poti do doma že rahlo topil in tekel po straneh lončka. Ta spomin hranim in ga vsakič ob stopanju mimo ostanka kostanjev obudim. In kaj je dom? Tista mehka pokrajina, stkana iz zelenih gričev in razpršenih pozidav, ki redko tvorijo trge, vasi, mesta? Pokrajina, ki je tako zaznamovala verze, da ne znajo biti ostri? Hiša, v kateri sem odraščala? Objem staršev? Jezik, ki je hkrati tudi meja, ker meje mojega jezika so meje mojega sveta? Ali pač dvojina. Ali lahko kako drugače kot s pesniškim jezikom, tokrat ameriške pesnice Elisabeth Bishop, odgovorim z vprašanjem iz njene pesmi Vprašanja o potovanju: “Kaj ne bi morali ostati doma, kjer koli že to je?” In naj ob vseh svojih potovanjih in z mislijo na vse, ki potujejo, eni zaradi nuje, drugi iz veselja, zaključim s pesničinim verzom: “Celine, mesta, skupnosti, države: izbira ni velika in izbira ne osvobaja. Ne tukaj in ne tam.” A do tega spoznanja brez potovanja domov ne prideš. Pa kjer koli že dom je.


TINETOVI RECEPTI

Lonec časti KOLUMNA

Moj spomin na prvi šolski dan je povezan z velikim pričakovanjem in velikim loncem goveje juhe. Se sprašujete, kaj ima juha pri tem? Boste izvedeli. Doma smo kuhali govejo juho ob največjih praznikih in vedno ob nedeljah. Mama je v lonec hladne vode dala kuhati dober kos govedine, mozgove kosti, četrtino piščanca z drobovino, jušno zelenjavo, posolila je in popoprala. V tako pripravljenem loncu je moralo po zavretju skoraj dve uri “plunkati”. Izraz pomeni najmanjše vretje, ob tem, da je treba ob robu posode dodajati hladno vodo. S tem dosežeš, da juha ne postane motna. Ko je bila juha kuhana, je mama na masti ocvrla večje kose čebule in nariban korenček. Malo se je moralo zadimiti, čebula je morala zadišati in korenček dobiti dodatno barvo. Vse to je potem romalo v lonec z juho. Nato je juho precedila in v čisto juho zakuhala, kar je pač bilo. Z govejo juho so se začenjala najboljša družinska kosila. Pred juho smo pojedli na tankem kosu črnega kruha namazan posoljen vroč mozeg. Super je bilo, posebej še zato, ker takrat še nismo poznali “norih krav”, pa vanilijevih sladoledov z bučnim oljem, pa danes zelo popularnih smutijev z vsem mogočim “bio” in “eko” sadjem, prej gojenim na plantažah in obilno zalivanim s pesticidi. Seveda je treba v smuti dodati še laneno olje, goji jagode in peteršilj. Bljak! Lepo vas prosim! 

Kot že veste, sem bil težko pričakovani sin in za moj prvi šolski dan so mi doma pripravili slavnostno kosilo z govejo juho in vsem, kar sledi. Mama mi je zjutraj ob odhodu naročila, da naj obvezno zavzamem položaj v prvi klopi, po možnosti tisti, ki meji na kateder. Da bom dobro videl, slišal in ponavljal. Da menda vsi odličnjaki sedijo v prvih klopeh. Tu pa je nastopila težava. S sosedovim Jožetom, s katerim prijateljujeva še danes, sva se že prej dogovorila, da bova sedla v predzadnjo klop iz razlogov popolnoma kontradiktornih moji mami. Po prihodu domov s prvega šolskega dne in po obveznem očetovem vprašanju, v kateri klopi sedim in zakaj nisem ubogal maminega nasveta, sem ustrelil kot iz topa:” Častna beseda, da spredaj ni bilo več prostora!” Oče me je samo pogledal in v njegovih očeh se je jeza začela spreminjati v nekaj svetlega, toplega, skorajda nežnega. Posedel me je na kolena in mi dejal: ”Tine, o častni besedi se pa morava nekaj pomeniti. Verjetno sva z mamo sama kriva, da ti tega nisva prej razložila, ampak še vedno je čas. Častna beseda pomeni čast. Čast pa je nekaj, kar ima vsak, ko se rodi. Leta, ki minevajo in dogodki, ki nas spremljajo, pa nam, enim bolj, drugim manj, odvzemajo čast. Ampak za to smo krivi sami. Čast je nekaj vzvišenega, nekaj, kar se ne da kupiti in ne prodati. Čast si moraš priboriti in se zanjo truditi. In samo od tebe samega

je odvisno, kako častno boš živel. In dragi moj Tine, če daš častno besedo in ob tem lažeš, pomeni, da si izgubil čast.” Po teh očetovih besedah sem zlezel vase, bil sem manjši od makovega zrna. S solzami v kotičkih oči sem priznal najin dogovor s sosedovim Jožetom. Ata pa me potrepljal po rami, me stisnil k sebi in rekel:” Srečen sem, da si razumel.” Tisti dan je imela govej juha poseben okus in pri mizi je bilo posebno vzdušje. Meni pa se je zdelo, da sem prestopil prvo stopnico v odrasli svet. Častno besedo sem razumel za vse večne čase. Še danes, po toliko letih, ne dam častne besede, če nisem vanjo prepričan. To sem vam hotel povedati ob tem 1. septembru, dragi starši. Ni usodno, kakšne poklice bodo opravljali vaši otroci po končanem šolanju, še manj usodno je, kakšne ocene bodo imeli v času šolanja. Ni pomembno, da mora vaš otrok obiskovati pet krožkov, ker jih sosed štiri. In dragi moji, naj si nekoč, ko bodo izbirali poklic, izberejo nekaj, kar sami želijo. In tudi, če bodo zgrešili, nič hudega, življenje pozna popravne izpite. Zato je mogoče največ, kar lahko storite ta prvi šolski  mesec, da vzamete svoje otroke na kolena, in jim razložite pomen častne besede. In se seveda po njej ravnate tudi sami. Le tako bodo naši otroci v tem podivjanem svetu izgubljenih vrednot ostali srečni.

25


SOFIJINA KOLUMNA

Med krošnjami V mesecu septembru je v šolske klopi vstopilo veliko nadobudnih in znanja željnih otrok. Učitelji smo zavihali rokave že konec avgusta. Letni načrti, priprave, tedenske priprave… načrtovanje, usklajevanje. Vse, da bi že v začetku steklo tako, kot je bilo načrtovano, in da bi tako potekalo vse do konca šolskega leta. Učni načrt je tisti, ki narekuje, kaj in koliko znanja naj bi učenec osvojil pri šolskih predmetih v dolečenem časovnem obdobju. Cilji in standardi ocenjevanja so tisti, ki jih želimo uspešno doseči. Nikoli pa v šoli ne ostane samo pri standardih in ciljih. Vzgojni element je tisti, ki nas vse močno povezuje in nas pripravlja na življenje. Popelje nas v prvi šolski dan, čez vsa ocenjevalna obdobja, pa vse tja do skoka v počitnice. Vmes se najde kar nekaj hektičnih trenutkov (predvsem v višjih razredih), ko se pridobivajo ocene, ki določajo končni uspeh. Le-ta verjetno nima več takšne vrednosti, kot jo je imel pred leti, ko sem še sama obiskovala osnovno šolo, je pa zagotovo eden izmed pokazateljev, kakšno je bilo delo skozi šolsko leto. Je bilo sprotno, je bilo kampanjsko, so starši sodelovali z otrokom/učiteljem/ šolo, kakšne je imel otrok odnose s sošolci, kakšen je imel odnos do dela, do šole in kakšen je bil odnos, ki ga je imel do sebe? Toliko je mikroelementov, ki določajo prihodnost posameznika. Uspeh pri tem igra veliko vlogo. Vsak uspešen trenutek vodi do naslednjega uspeha. Vmes je lahko nanizanih kar nekaj neuspelih poskusov, cilj pa je, da nam uspe. “Učiteljica, sam sem si zavezal vezalke!” “Ta vikend smo zmagali na nogometni tekmi.” “Včeraj sem na tekmi dal dva koša!” “Veste, da sem eno uro skupaj vadila klavir?” “S starši sem bil v soboto prvič na Boču!” “Juhu, zbrali smo največ odpadnega papirja!” “Končno sem prebrala Harryja Potterja!” In vse to je izrečeno z veseljem in iskrico v očeh. Toliko je uspehov, ki ostanejo skriti, so pa neizmerno pomembni za vse, zate, zame, zanjo, zanj. Vsak dan jih vidim; Mojci je uspelo prvič suvereno nastopiti pred njenimi sošolci. Ja, za vsakega je lahko uspeh nekaj drugega. Ob tem sem se spomnila na karikaturo, ki je zakrožila po spletu na račun standardiziranih testov. Za mizo sedi profesor, pred njim pa čepijo: ptica, opica, pingvin, slon, tjulenj, kuža,  zlata ribica pa plava v akvariju. Učitelj reče: “Pravila so za vse enaka in bomo na testu pravični… Prosim, splezajte na tole drevo.” Vsak se lahko izkaže na svojem področju in pripleza na svoje drevo. Včasih je potrebno drevo podreti, spet drugič ga potopiti pod vodo. V razvejani krošnji je vedno prijetno. Med vejami, ki poznajo besedo hvala, prosim in oprosti. Te veje ponudijo roko in nudijo varno zatočišče. Tam, kjer se preprosto počutiš dobro. Ampak, kot sem že omenila… Da pridemo do krošnje, je potrebno premagati tudi na videz nesmiselne izzive, velikokrat tudi sebe. Le pogumno vsem v šolah. Ni nerešljivih težav, so le rešljivi izzivi na poti do vašega cilja, do vaših krošenj. Naj jih bo veliko in naj vam nudijo varno zavetje.


FOTO GRAF SKI natečaj

Vsi, toda vsak po svoje, ustvarjamo linije. Tudi pšenica, ki neutrudno plapola na polju ali pa stara, upognjena jablana, ki sredi travnika kljubuje mogočnim vplivom podnebja. Tokrat smo izbrali fotografijo Slavice Lorenčak, ki je ob njej zapisala: “Več linij kot vzpostavimo, večja je možnost, da se v kaj ujamemo.” Poletje se od linij počasi poslavlja, zato v uredništvu Jelšinega lista skrbimo, da ostanete ostrega očesa. Tokrat ujemite barvite krošnje umirjenih dreves, obilno listnato odejo ali rosna rana jutra. Ujemite jesen. Glavna nagrada, digitalni fotoaparat še vedno čaka na vas, zato pošljite največ tri fotografije v velikosti vsaj 3000 x 2000 px v formatu JPG na elektronski naslov natecaj@jelsinlist.com. V sporočilo pripišite svoje podatke, ime in priimek, naslov fotografij ter kratek opis motivov. Vaše fotografije pričakujemo vse do 20. 1 1. 2015.

27


28

Jelšin list 3  

09/2015

Jelšin list 3  

09/2015

Advertisement