Poročilo Društva U3 za 2020/21 in 2021/22

POROČILO DRUŠTVA UNIVERZA ZA TRETJE ŢIVLJENJSKO OBDOBJE SEVNICA ZA ŠTUDIJSKI LETI 2020/21 IN 2021/22

Društvo Univerza za tretje ţivljenjsko obdobje Sevnica

Savska c. 2, p. p. 39, 8290 Sevnica

Tel: 041 467 439, 031 665 462

e mail: sevnica.u3@gmail.com

Spletna stran: http://u3sevnica.weebly.com

Organi Društva Univerza za tretje ţivljenjsko obdobje Sevnica:

Upravni odbor:

Sašo Jejčič, predsednik

Alenka Ţuraj Balog, podpredsednica

Mira Šraj, tajnica Marjan Krapeţ, organizator predavanj Jelka Slukan, strokovne ekskurzije in koordinatorka kroţkov

Romana Ivačič, urejanje spletne strani Bogdan Brilej, fotografiranje Terezija Jazbec, blagajničarka Nevenka Keršič, pomočnica blagajničarke Marjana Štojs, koordinatorka kulturnih prireditev Ana Jelančić

Nadzorni odbor: Janja Kolar, predsednica, Stanka Teraţ in Nevenka Vilčnik Častno razsodišče:

Rihard Černigoj, predsednik, Marko Okorn in Maks Senica Zbor članov: sestavljajo ga vsi člani U3

PODATKI O DRUŠTVU U3 V ŠTUDIJSKIH LETIH 2020/21 IN 2021/22

1.ČLANI DRUŠTVA V ŠTUDIJSKEM LETU 2020/21: 216 ČLANOV, OD TEGA: 54 MOŠKIH (25%) in 162 ŢENSK (75 %)

2.ČLANI DRUŠTVA V ŠTUDIJSKEM LETU 2021/22: 226 ČLANOV, OD TEGA: 54 MOŠKIH (24 %) in 172 ŢENSK (76 %)

PRIMERJALNI

O ČLANSTVU U3 V OBDOBJU

leto ČLANI ŢENSKE MOŠKI

2003/2004 151 133 18 2004/2005 148 127 21

2005/2006 158 132 26 2006/2007 170 141 29

2007/2008 176 140 36 2008/2009 174 138 36 2009/2010 188 150 38 2010/2011 212 171 41 2011/2012 218 172 46 2012/2013 207 160 47 2013/2014 212 167 45 2014/2015 202 151 51 2015/2016 196 147 49 2016/2017 203 152 51 2017/2018 205 156 49 2018/2019 222 166 56 2019/2020 215 157 58 2020/2021 216 162 54 2021/2022 226 172 54

3. UDELEŢBA NA PREDAVANJIH IN KULTURNIH PRIREDITVAH,

POVPREČNA UDELEŢBA NA EKSKURZIJAH:

SEJE UPRAVNEGA ODBORA U3: 5

POROČILO PREDSEDNIKA

Drage študentke, dragi študenti in drugi naključni bralci!

Pred vami je bilten našega društva, ki povzema naše aktivnosti v zadnjih dveh študijskih letih, katerih dejavnost je zaznamovala korona epidemija in z njo povezani ukrepi.

Epidemija je bistveno okrnila delo društva in porušila naš ritem delovanja. Tako v zadnjih dveh letih našega tradicionalnega biltena nismo izdali. Okrnjeno je bilo naše delovanje, druţenje, nekateri kroţki niso delovali, drugi so delovali okrnjeno. Predavanja smo organizirali sproti. Srečevali smo se na video srečanjih preko računalnikov.

Kljub temu nam je letos uspelo izpeljati volilni občni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo. Večina članov organov U3 nas je podaljšalo mandate, nekaj članov pa je novih. Pridobili smo tudi več novih članov.

Ţal pa se je udeleţba na naših predavanjih in srečanjih zmanjšala. Nekaj je k temu pripomogel strah pred okuţbami, nekaj sami ukrepi, ki so ovirali delovanje in povzročili neke vrste anemijo pri članih. Naše delovanje je ponovno zaţivelo v drugi polovici študijskega leta 2021/22, ko smo se znova srečevali v ţivo na naših predavanjih in kroţkih ter kulturnih prireditvah. Da bi nadoknadili zamujeno, smo študijsko leto podaljšali do konca junija 2022. Tako smo v študijskem letu 2021/22 poleg video srečanj, izvedli več predavanj kot v letih pred korona virusom. Večina kroţkov je ponovno zaţivela, zaţivel pa je tudi novi kroţek Na lepše.

Za opravljeno delo in rezultate se zahvaljujem vsem vam, članicam in članom U3, članom upravnega odbora društva, organizatorjem predavanj, kroţkov, kulturnih prireditev, ekskurzij, tajnici, blagajničarki. Posebna zahvala gre naši Romani Ivačič, ki nas je med vrhuncem epidemije z organizacijo video srečanj drţala »pri ţivljenju«.

Korona virus se še ni poslovil in nam bo grenil ţivljenje tudi to zimo. Zato v tem biltenu ni programa predavanj za celo študijsko leto, kot je bil običaj. Predavanja bomo snovali na kratek rok, kot bodo narekovale epidemiološke razmere.

Kljub temu v novo študijsko leto 2022/23 vstopamo z optimizmom. Veselimo se druţenja ob predavanjih, na kroţkih, na kulturnih prireditvah in ekskurzijah. Veselimo se pridobivanja novih spoznanj in znanj ter študentskega ţivljenja.

Študijsko leto 2022/23 bomo zaključili slavnostno s praznovanjem pomembnega jubileja obeleţili bomo namreč 20 let delovanja Univerze za tretje ţivljenjsko obdobje Sevnica.

Sašo Jejčič

Predsednik U3 Sevnica

DANICA POHAR

Kmalu bo dve leti, kar nas je zapustila naša draga tajnica, Danica Pohar Kdo je ni poznal! Bila je nepogrešljiva na vsakem dogodku U3. Na predavanjih nas je pričakala z informacijami, vpisovala nas je v sezname za ekskurzije in druge prireditve, pobirala članarino in skrbela za evidentiranje prisotnosti. Člani ste pri njej vedno lahko dobili vse potrebne informacije ali pa ji podali svoje pripombe in pobude. Vendar je to le delček njenega dela in truda, ki ga je vlagala v delo U3. Vodila je vsa administrativna dela, posredovala elektronsko pošto članstvu, pošiljala vabila, skrbela za pošto, sestavljala preglednice in vodila statistiko naših aktivnosti. Pisala je zapisnike Upravnega odbora. Skrbela je za arhiv društva. Budno je bdela nad sestavljanjem vsakoletnega Biltena društva in bila ţivi opomnik vodstvu U3, da so vse aktivnosti stekle pravočasno in v načrtovanem obsegu. Čeprav je bilo njeno delo volontersko, je vse te naloge opravljala profesionalno, tako kot je dolga leta strokovno in prizadevno delala v planski sluţbi Občine Sevnica. Po upokojitvi se je Danica pridruţila Mariji Jazbec, prvi predsednici U3 Sevnica, pri vodenju društva. Tako sta nadaljevali sodelovanje kot prej, ko sta bili sodelavki v občinski upravi. Celih 13 let je bila desna roka predsednice Marije. Po moji izvolitvi za predsednika društva, leta 2016, je bila moja »desna roka« skoraj 5 let. Brez nje bi bili moji začetki predsedovanja sila teţki. Danica pa je obvladala celotno dejavnost društva. Bila je pravi leksikon in »spominski disk«. Njena prisotnost in angaţiranje sta se zdela samoumevna. Navajeni smo bili, da je od samega začetka skrbela za vse. Vendar je za vse to bilo potrebno veliko truda in energije, in pa seveda časa. Kljub temu je našla še čas in energijo, da je prav tako prizadevno vodila še tajniške posle v Društvu izgnancev Sevnica.

Bila je prava »Danica«, kot tudi rečemo Veneri, ki je najsvetlejše nebesno telo na nočnem nebu.

Danica je zapustila globoko in trajno sled v delovanju Društva Univerza za tretje ţivljenjsko obdobje Sevnica. Ni besed, s katerimi bi se ji dovolj zahvalili za njeno delo. Ostala nam bo v lepem in trajnem spominu.

Sašo Jejčič

Dolgih 18 let je ţe, kar sta se v hladnih predboţičnih časih najini poti prekriţali. Ti si skupaj s prijateljicami iskala novih izzivov ob upokojitvi, jaz pa nove priloţnosti za razvoj naše šole in poti iz vpisnih zagat. Uspešno sva zaznamovali leto 2003: manj kot pol leta je bilo potrebno za ustanovitev in zagon Univerze za tretje ţivljenjsko obdobje Sevnica, ki je našla svoje zatočišče pri Srednji šoli Sevnica. Od tu je šlo samo navzgor: vedno več novih članic in članov, zanimiva predavanja, dobro obiskani kroţki, spoznavanje domovine, kulturne in druţabne prireditve, ustvarjalne delavnice, odprti dnevi šole, ki bi ne bili, kar so bili, brez naše Univerze. Naporno, a navdihujoče in polno svetlobe s podporo, energijo in hvaleţnostjo vseh članic in članov. Zlati časi! Duša, srce in razum vsega dogajanja si bila od vsega začetka in nato še dolga leta Ti, Marija. Z vizijo, razumevanjem, umirjenostjo, osebno močjo. Ob tvojem vodenju smo shodili in postali samostojno društvo. Ves čas si se zavedala, da si moramo ljudje v zrelih letih po zaključenih poklicnih poteh na novo osmisliti ţivljenja, da nikoli ni prepozno za nove začetke in velike spremembe. Tako je naša Univerza ţe zdavnaj prerasla meje našega kraja in se razširila tako ob Savi kot Mirni navzgor in navzdol. Ţelela si, da bi Univerza zaznamovala naša ţivljenja, da bi tako tudi mi lahko zaznamovali okolje, v katerem ţivimo. Da bi tudi okolje prepoznalo in cenilo prispevek starejših generacij.

Ko si pred nekaj leti prepustila vodenje Sašu, si ţelela preprosto uţivati v skupnem učenju in druţenju, v klepetu ob kavi in pletilkah, brez nenehne odgovornosti, ki te je spremljala dolga leta, verjetno celo ţivljenje.

Drugi bodo govorili in pisali o tvojem delu in doseţkih, jaz pa naj zgolj rečem: Ţal mi je, Marija, tako zelo ţal, da ne bo več skupnega učenja in druţenja in klepeta ob kavi, toda v mojih in naših mislih boš ţivela za vedno.

Alenka Ţuraj Balog

PREGLED IZVEDENIH PREDAVANJ, STROKOVNIH EKSKURZIJ IN KULTURNIH PRIREDITEV V ŠTUDIJSKIH LETIH 2020/21 IN 2021/22

Datum Predavatelj Vsebina

SEPTEMBER /OKTOBER 2021

7.9.2021 Zoran Zelič

14.9.2021 Dušan Klenovšek

5.10.2021 Vinko Šeško

12.10.2021 Mojca Ţ. Metelko

19.10.2021 Tina Ţeleznik

Razvoj novega dela Sevnice

Pomen opraševalcev za človeštvo

Mojih 81 vandranj

Zavod KNOF

Kleklanje

NOVEMBER 2021/APRIL 2022

2.11.2021 Uredništvo časopisa Posavski Obzornik

Prikaz novinarskega dela

5.4.2022 Jasmina Lambergar Spomin

12.4.2022 Zoran Zelič

19.4.2022 Doc. dr. Marija Turnšek Mikačič

3.5.2022 Tilen Hočevar

Gostilničarstvo in letoviščarstvo v Sevnici

Osebna odličnost

MAJ /JUNIJ 2022

Druţbena odgovornost vplivneţev

10.5.2022 Majda Hriberšek Biodinamika

17.5.2022 Janja Kolar

24.5.2022 Kaja Balog, Maja Kriţnik, Pia Vatovec Dirnbek

7.6.2022 Vinko Šeško

14.6.2022 Vladimira Tomšič

Japonska

Predstavitev sevniških (posavskih) ustvarjalk

Kanarski trojček

Predstavitev dejavnosti Zdravstvenega doma Sevnica

Vsako študijsko leto se v uredniškem odboru sprašujemo, katero predavanje oziroma tema bi bila najbolj primerna za pričetek uvod. Tokrat smo se odločili za našega kronista Zorana Zeliča.

Nedvomno je bila ta odločitev primerna, saj glede na dogajanja v času epidemioloških razmer nismo vedeli, kako bodo predavanja sploh potekala. Da bi bila udeleţba na predavanjih kolikor toliko zadovoljiva, nam je domači predavatelj še kako prišel prav. Vendar pa je kljub temu udeleţba na predavanjih strmo padla. Teţko je razpravljati ali analizirati tako nizko udeleţbo, ki je bila za organizatorja in predavatelje sila neprijetna.

Kot boste opazili v nadaljevanju, so bili predavatelji iz naše najoţje bliţine. Tako so se v študijskem letu 2021 zvrstili predavatelji, ki jih pozna širša javnost naše občine. Razen na potopisnem predavaju našega Vinka Šeška je bila udeleţba naših članov na predavanjih v povprečju 15 do 20 slušateljev, kar je v primerjavi s preteklimi leti (80 do 110 udeleţencev predavanj) sila ţalostno.

Kot sem omenil, ne ţelim analizirati te udeleţbe, vendar pa mi kot organizatorju predavanj ni lahko, predvsem kadar predstavim predavatelje pred skoraj prazno dvorano. V letu 2022 je bila slika dokaj podobna, tako da se pojavlja vprašanje, če je smiselno organizirati predavanja vsak torek.

Zanimanje za predavanja bo potrebno dvigniti na višji nivo; zgolj »predavanje zaradi predavanja« ni smiselno. Ta kritičen pogled naj vas ne zavede, ne zmanjkuje volje, ne, sploh ne. Ţelimo delovati v smislu čim večjega zanimanja. In če je to (le) iskanje zelo znanih osebnosti, bo pokazal letošnji oktobrski začetek študijskega leta.

Srčno upam, da se kmalu vidimo v čim večjem številu.

Organizator predavanj

Marjan Krapeţ

VIDEO SREČANJA V ŠTUDIJSKIH LETIH 2020/21 IN 2021/22

Imam v redu frizuro? Bo ozadje ustrezno? Je luč dovolj močna? Kako naj sedim, da bo slika kar najboljša? Ne, nismo v televizijskem studiu, izredne razmere pa so nas prisilile, da smo imeli vsak svoj studio kar doma za druţenje preko ekranov.

PRVO POGLAVJE: februar in marec 2021, skupaj deset srečanj. Na prvem srečanju smo poklepetali o našem počutju in se učili ravnati z Zoom om. Dogovorili smo se za srečanja vsak torek ob devetih. Tako smo potem skupaj praznovali kulturni praznik, vsak je prispeval kakšen drobec, poklonili smo se tudi spominu nekdanje predsednice Društva Marije Jazbec. Sledilo je srečanje za pustni torek, potem pa smo dve srečanji posvetili navadam in običajem ter zbrali kar obširno gradivo. Dokazali smo, da ustvarjamo tudi v izrednih časih: predstavili smo ustvarjalnost slikarjev in slikark ter ročna dela pridnih rok. Pri zbiranju in predstavitvah je ogromno dela opravila Nevenka Vahtar. Ob obeh praznikih smo se malo pošalili ob razlikah med moškimi in ţenskami, Nevenka je povezala čipke Rezi Strniša s svojo poezijo, spletla pa je tudi prefinjen šopek iz literarnih ustvarjanj naših članic na podlagi svojih posnetkov. Lepote voda v sevniški občini sta nam prikazala Vinko Šeško in Ljubo Motore, druţili smo se z ţupanom Srečkom Ocvirkom, z Romano Ivačič pa smo iskali medvede okrog Kočevja in po Kolpski dolini.

DRUGO POGLAVJE: pred ekrani smo se ponovno druţili štirikrat v decembru 2021, štirikrat v januarju 2022 in enkrat še v februarju. Teme: Miklavţ, praznično okraševanje, praznični pogrinjki, voščila, skrb za zdravje, povabilo k branju, izzivi za moţgane, urjenje moţganov, televizijske oddaje.

Z avtobusne postaje v Sevnici, kjer smo se zbrali ob 9.uri, smo se odpeljali v Zeliščarski center Zagrad. Prijazna vodnika sta nam pokazala območje Zeliščarskega centra JV Slovenije, ki se nahaja v občini Škocjan, na robu naselja Zagrad, ki je gručasta vas v osrčju Krškega gričevja. Celotno območje zeliščarskega centra obsega pribliţno 7,5 ha površin (preteţno gozd, travniki, potok, poti).

Na območju je urejena energijska pot Herbalium, urejene so tematske učne poti z označitvenimi tablami za vegetacijo in večje table za označitev naravnih vrednot, urejeni sta učilnici na prostem, lesene brvi čez Goriški potok, 15 lesenih gredic z zelišči.

Nato smo odšli na kmečki turizem Kaplerjev mlin v Zavinku pri Škocjanu in si ogledali na novo urejeni in delujoči mlin. Postregli so nam domače dobrote.

Sledil je panoramski ogled Kostanjevice na Krki in zaključek s kosilom. Polni doţivetij smo se vrnili v Sevnico.

Ţal nam je zaradi situacije s pandemijo uspel samo en izlet, vendar v upanju na boljše čase razmišljamo pozitivno in z ţeljo, da bi se ponovno srečevali, zaključujemo študijsko leto.

Organizatorka strokovnih ekskurzij

Ana Jelančić

NA LEPŠE

Na obisku pri Almi Maksimiljani Karlin in v Mestu pod mestom - 23. 3. 2022

11 radovedneţev, takšnih, ki v sebi nosimo ţeljo po potovanjih naše preteklosti ali samo raziskovanju, smo si v Pokrajinskem muzeju Celje ogledali razstavo o Almi Maksimiljani Karlin, slovenski popotnici, ki se je odpravila pred 103 leti na pot okoli sveta: njeno zbirko risb, s katerimi je dokumentirala tujerodno cvetje fotoaparata namreč ni imela. Pa ţuţelke, kamne, oblačila … Vse to je pošiljala domov in hvala bogu, da se je ohranilo. Med nami je bila kolegica Branka, ki je prebrala skoraj vse njene knjige (22 objavljenih knjig, okoli 40 neobjavljenih, veliko pesmi …), ki pa so ji sloves prinesle šele po smrti. Znala je 10 jezikov, se sama preţivljala v glavnem s poučevanjem jezikov, s potovanj pošiljala članke v nemške in japonske časopise, a plačilo je bilo skromno. Samotno in revno je bilo njeno popotovanje. Prav zato je vredna občudovanja!

O Almi smo raziskovali sami, vendar smo se odločili, da v bodoče raje prisluhnemo vodički, saj nas govorjena beseda veliko bolj navduši.

Mesto pod mestom (Arheološko razstavišče Celeia)

Celje je bilo v antiki zelo bogato mesto, ki je bilo obloţeno z marmorjem s Pohorja, urejena je bila kanalizacija (še danes je uporabljenega 500 m tega kanalizacijskega jaška), vse ceste so bile tlakovane. Obzidje je bilo dolgo skoraj tri kilometre, debelo šest metrov in visoko več kot deset, tudi dvanajst metrov. Imelo je več prebivalcev kot takratna Emona. »Zakladi« mesta pod mestom (talno ogrevanje, kipi, nenavadnih velikosti, rimska freska, miljnik kamen za označevanje razdalje, kamniti loki …) so nas prevzeli in vzbudili občudovanje do takratnih mojstrov. Najmočnejši vtis pa je naredila mojstrska rekonstrukcija glavne mestne ulice, široke 6 m, s pogledom od zahodnih mestnih vrat proti vzhodu.

Po »podzemlju« smo se druţili in uţivali v SVOBODI!

Ljubljana, 6. 4. 2022

Na zloglasni Metelkovi nas je sprejel umetnik Vlado Leben (Sevničan) in nas očaral s slikami, ilustracijami, animacijami … V Staro mestno elektrarno, ki ima status tehniškega muzeja in je nastala pred 124 leti, nas je popeljala Alma R. Selimović, direktorica Bunkerja (organizacija za sodobne kulturne prireditve). V Kinodvoru (osrednji ljubljanski mestni kino s kakovostno in raznoliko filmsko ponudbo ter programom za otroke in mlade) smo se prepustili filmu Vojvoda, da je v nas prebudil človečnost, smeh in kakšno solzo. Pa še nastal je po resničnem dogodku, ko je 1961 upokojeni taksist hotel brezplačno televizijo za upokojence in vojne veterane.

Divača, 5. 5. 2022

16 študentov se je prepustilo čarom dveh kraških lepotic. Prva je Ita Rina prva slovenska filmska zvezda in druga Divaška jama.

O Iti Rini smo si gledali film in se začudili, da se raje odločila za zakonsko zvezo kot ponudbo Hollywooda. Muzej slovenskih filmskih igralcev nam je odlično predstavila vodička: začetek filma s scenarijem, snemalno knjigo, izbiro igralcev, kostumi, masko, snemanjem, produkcijo. Odlična maketa ponazarja, koliko ljudi soustvarja film. In še Škrateljnova domačija je arhitekturni biser Krasa. Čudovito Divaško jamo je predstavila super vodička Katja! Jamo je dolga leta s svečo in karbidovko raziskoval Gregor Ţiberna. Ladiju, ki je ta dan praznoval 85 let, smo pa zapeli kar na vlaku.

Ptuj, 19. 5. 2022

Eva Hrastar nam je pokazala točen čas na največji sončni uri v Sloveniji, sv. Jurij nas je pozdravil s cerkvenega stolpa, spoznali smo skrivnost mestnega stolpa, ki ima na treh stranehuro, na četrti pa ne, vodnjak pod vrhom strehe nam je dal misliti o človeški pameti,čudovit pogled na grad skozi velikanski kovinski prstan pa nas je »opijanil«. Fotoaparati so »šklocali« in ujeli srečne trenutke za albume. Eva nas je opremila z informacijami o številnih festivalih: kurentovanje, Arsana (umetnost), Dnevi vina in poezije, Rimske igre, grajske igre, festival narodno zabavne glasbe, kino brez stropa, ptujska poletna noč, festival vina, Dobrote slovenskih kmetij. Eva nas je pospremila na vlak in se od nas poslovila s pesmimi Orion, Vozi nas vlak v daljave in Če študent na rajţo gre. Zapeli smo z njo in obudili spomine na mladost.

Most na Soči, 2. 6. 2022

14 študentk in 7 študentov se je odpravilo na dooolgo pot, saj je voţnja v eno smer trajala 3 in pol ure, nazaj pa skoraj 5 ur. Toda voţnja sploh ni bila dolga, prej prekratka, saj smo bili »lačni« klepeta in druţenja. Alenka, ki ni mogla z nami, nam je pripravila opise poti, priskrbela informacije o ladjici in prehrani. Ladjica Lucija, kapitan s svojimi štorijami, kava in pijača, sonce, zelenomodra Soča bilo je fantastično! Izvedeli smo, zakaj je jezero takšnih čudovitih barv. Ampak to naj ostane skrivnost za tiste, ki se bodo odpravili na ladjico. Mi se pa lahko pohvalimo, da smo tako lepo zapeli dve pesmi, ki ju je spesnila Romana, da je celo srnjak pritekel iz gozda, skočil v jezero in ga preplaval vsem nam na očeh

In še sprehod po Mostu na Soči s čudovitim pogledom na celotno jezero! Planinec, gorski reševalec in fotograf Miljko Lesjak nas je popeljal po senčni poti mimo ostankov rimskega mesta (ţe Rimljani so imeli savne, rekli pa so jim potilnice!) do ţelezniške postaje. Zaupal nam je, da največkrat pomaga letalcem, ki so tudi ta dan kroţili nad jezerom, in da s svojimi fotografijami predstavlja avtohtono ţivljenje Soče, njenih gora in planin ter seveda domačinov.

Sevnica, 10. 6. 2022

Zdruţili smo dve generaciji: dedke in babice z vnuki in vnukinjami in si ogledali čudovito ţelezniško maketo, ki je narejena za vlake v sistemu HO, na njej pa vozijo modeli različnih lokomotiv in vagonov, popolne kopije ţelezniških vozil, ki jih sicer lahko srečate tudi na tirih Slovenskih ţeleznic. Na njej vozi 40 različnih lokomotiv in motornih garnitur in več kot 150 potniških in tovornih vagonov. Popolni utrip ţivljenja dajejo maketi še ţelezniška signalizacija, različne zgradbe, avtomobili, drevesa in lučke.

Svet Grajskega lutkovnega gledališča (GLG) Sevnica, ki domuje v 1. nadstropju sevniškega gradu od 21. 3. 2010, nam je razkazala Tanja Nemec. Različne vrste lutk, delo pridnih rok Snjeţane in Bernija Pungerčiča, so očarale naše najmlajše, ti pa skupaj z lutkami osrečili naša srca.

Animatorka

Jelka Slukan

KULTURNI DOGODKI V ŠTUDIJSKEM LETU 2021/22

V študijskem letu 2021/22 smo se začeli druţiti septembra in se po nekaj predavanjih ob koncu oktobra spet poslovili. Šele v marcu, ko smo končno malo bolj zadihali, smo se spet srečali, čeprav v začetku še z maskami. Izvedli smo naslednje kulturne dogodke:

1. Prva prireditev v ţivo je bila 29. marca 2022 na ZBORU ČLANIC IN ČLANOV U3, ki smo ga izvedli na Malkovcu pri Devu. Nekaj pesmic je zapel PZ UTRINEK, za dobro voljo pa je poskrbel stand-up komik Admir Baltič.

2. Naslednji dogodek se je odvil 6. maja v knjiţnici ob OTVORITVI RAZSTAVE SLIKARSKEGA IN ROČNODELSKEGA KROŢKA. Tudi ob tej priloţnosti nam je zapel PZ Utrinek, program pa so popestrile naše literarne ustvarjalke Anica Perme, Mihaela Zahrastnik, Nevenka Vahtar in Jana Cvirn. Nekaj vzpodbudnih besed je razstavljavcem namenil tudi Tone Zgonec.

3. Študijsko leto smo letos zaključili malo pozno, in sicer 21. junija na domači lokaciji na Lisci. Ker je bilo veliko naših članov ţe na dopustu, smo morali program prilagoditi. Naša poročila so bila preţeta s humorjem, malo so nas zresnile pesmi naših ustvarjalk, potem pa spet nasmejale šale, ki smo jih brali drug drugemu. Pred malico smo tudi zapeli in zaplesali.

Organizatorka kulturnih prireditev

Marjana Štojs

SLIKARSKO DEBATNA SKUPINA

V času delovanja naše skupine smo se srečevali pod pogoji epidemije Covid 19, pa tudi članstvo skupine se je zmanjšalo na 7 članic in članov, novih pa nismo pridobili

Z dobro voljo dolgoletnega mentorja gospoda Toneta Zgonca smo spremenili način delovanja. Da naša dolgoletna tradicija ne bi zamrla, smo spremenili ime skupine iz slikarske v slikarsko debatno

Sestajali smo se enkrat mesečno in se dogovarjali za teme slikanja. Mentor je pregledal izdelke, predlagal popravke, dogovarjali smo se tudi za naslednja srečanja. Teme, ki so nam bile najljubše in najbliţje, so bili štirje letni časi ali poljubne po izbiri posameznika.

S takšnim načinom ustvarjanja smo bili zadovoljni in mislimo, da bi še naprej delovali tako, če seveda ne pride do boljših rešitev in vključevanja novih članov. Upamo, da se osip članstva ne bo nadaljeval, saj si ne ţelimo prenehati delovati.

Zahvaljujemo se našem mentorju za dosedanje sodelovanje in njegovo pripravljenost za nadaljevanje sodelovanja.

Ustvarjene slike smo razstavljali v mesecu maju 2021 in 2022 v Knjiţnici Sevnica skupaj z ustvarjalnim in ročnodelskim kroţkom.

Člani skupine so Jana Cvirn, Pavla Černigoj, Ana Hočevar, Danica Hočevar, Roţa Pečar, Marjan Perič in Marko Okorn.

Animatorja sva bila za leto 2021 Pavla Černigoj, za leto 2022 pa Marko Okorn.

ROČNODELSKI KROŢEK

Zadnji dve leti je bila naša dejavnost zaradi znanih razlogov bolj skromna. Poleg virusa je bila teţava tudi v odsotnosti mentorice, ki je imela zdravstvene teţave. Vse to je vplivalo na našo motivacijo za delo, kar se je poznalo pri rezultatih dela.

Največ smo ustvarjale doma in naredile nekaj torbic, prtičkov, otroških oblekic, topov. Ni bilo veliko, a toliko se je nabralo, da smo izdelke razstavile v sevniški knjiţnici. Srčno upam in si ţelim, da bo novo študijsko leto bolj ustvarjalno, predvsem pa, da bo nemoteno potekalo.

V kroţek je bilo vpisanih 14 članic, v povprečju ga je obiskovalo 8 do 9 članic. Dobivale smo se ob četrtkih od 15. do 16.30 ure.

Animatorka

Janja Glavač

PEVSKI ZBOR UTRINEK V ŠTUDIJSKEM LETU 2021/22

Letošnje leto je bilo spet pestro.

Konec poletja smo zaključili s preteklim študijskim letom, takrat smo na zboru članic in članov na Malkovcu zapele nekaj pesmic. V naslednjem mesecu pa smo ţe pričeli z delom v novem študijskem letu.

Ţe 19. septembra smo se udeleţili tradicionalnega srečanja zasavsko posavskih pevskih zborov na Vačah in tudi tam je bila prisotnost zborov okrnjena.

Z vajami smo vztrajali do konca meseca oktobra, potem pa smo ţal spet prekinili.

Pred boţičem smo se zbrali na vaji in posneli boţično novoletno čestitko za člane U3. Lepo je bilo spet malo poklepetati in deliti pozitivno energijo drug z drugim, saj smo bili potem še 3 mesece ločeni.

Od začetka marca do zaključka 21. junija smo pridno vadili, klepetali, kofetkali, vendar zamujenega časa še nismo nadomestili.

Še en zbor članov smo 29. marca na druţenju pri Devu popestrili s tremi pesmicami.

V začetku maja pa smo sodelovali pri otvoritvi razstave slikarskega in ročnodelskega kroţka v knjiţnici.

Na zaključku na Lisci letos ţal nismo peli, ker so bile vse pevke, razen dveh, na dopustu.

Upamo in ţelimo, da bo prihodnje študijsko leto spet normalno: od oktobra do maja. SREČNO VSEM!

Animatorka Marjana Štojs

ŠTUDIJSKI KROŢEK SPOZNAVANJE VREDNOT V ŠTUDIJSKIH LETIH 2020/21 IN 2021/22

V krožku hodim in spoznavam, kaj je vredno in kaj ni: v naravi in kulturi, ne pozabim na ljudi.

Na začetku poletja 2020 pa smo spoznali tudi to, kako hitro imamo lahko omejene moţnosti za vandranje, zato je treba izkoristiti vsak dan, vsako uro. Organizirali smo si počitniški program po sevniški občini, obiskali pa smo tudi sosednje. Naše poti smo poimenovali: Dišeči Radeţ, Podgorje ob Sevnični in Ivce, Konjsko in Lukovec, Krško in naprej proti Breţicam, S Cirja na Lisco, Na Orehovo, Okrog Studenca, Sveti Rok in Lamperče, Pečje in Sevnica.

Novo študijsko leto, ampak zaradi ukrepov jeseni le en pohod: Zajčja gora (Zajčja Gora - Ledina). Zadihali smo lahko šele marca 2021 in pridno hodili še v juniju. Udeleţenke in udeleţence smo nagovarjali z naslednjimi poimenovanji: Po obronkih Konjskega in Lukovca na Log, V Radečah ob Savi, Po Florjanski, Z Libne preko Libne na Videm, Širje, Brestanica in ribniki Mačkovci, Močilno, Osredek, Leskovec, Lovrenc, Boštanj in Apnenik, Nad Radečami, Krajna Brda, Mohor in Grmada, Dolenja vas in Zdole.

Poleti je bilo treba izkoristiti rdečo kartico za brezplačne prevoze z vlaki in avtobusi. Obiskali smo Kranj, celjski Stari grad, Trţišče in Šentjurski hrib, Grosuplje in

Kočevje, Trţišče in Škovec, Kamnik, šli na Laze, skočili v Piran, hodili po Malkovcu, raziskovali Ptuj, se sprehodili na Lukovec, uţivali v Vintgarju in na Bledu, pešačili iz Trţišča v Krmelj. Septembra nam je uspelo napraviti veliki krog Slovenskih ţeleznic, se sprehoditi na Sveti Rok in Lamperče, spoznati Novo mesto in skočiti v Koper zadnji dan, ko še niso veljali pogoji PCT na vlaku.

Do novembra smo izkoristili bliţnje cilje in šli: po gozdnih poteh ob Konjskem in Lukovcu, na Zajčjo goro (Ledina), Vrh pri Boštanju in Topolovec, ob Savi do Orehovega, ob Savi in Mirni, na Vetrnik (Apnenik pri Boštanju), v Florjansko ulico in na Pečje, ob Savi do Blance.

Spomladi pa so se nam spet odprla obzorja: Mostec, Konjsko in Lukovec ter Log. Ob Savi smo iz Loke krenili v Radeče. Bolj smo se posvetili gozdu in parkovnim ureditvam v kombinaciji z gozdom: Mestni gozd Celje, Mozirski gaj in Nazarje, Volčji Potok, Ljubljana: ţivalski vrt in Roţnik, Stari grad Celje, Ljubljanski grad in Ljubljanica. Ob tem smo dobili ideje, kako bi podobne stvari uredili v Sevnici in okolici.

Načrtujemo, da tudi letos za nas ne bo počitnic: če ne bo prevroče, imamo še veliko načrtov. Spremljajte napovedi na spletni strani U3, kjer lahko pod naslovom Spoznavanje vrednot najdete tudi vse zapise o preteklih dogodkih, in se nam pridruţite.

Varen naj korak bo vedno, zadovoljstva zvrhan koš, hodi z nami na pohode, da užil veselje boš!

Mi pa gremo, se učimo v naravi, pri ljudeh. V srcu našem radost, sreča, na obrazu vedno smeh.

DOBRODOŠLI!

Animatorka

Nevenka Vahtar

Koordinatorka

Romana Ivačič

DRUŢABNI KROŢEK

Smo kroţek, katerega člani neposredno skrbimo za svoje zdravje, čeprav se z medicino ne ukvarjam, vendar se drţimo nekaterih pravil:ta so kot zdravila dogodek ponavljamo v pravilnem intervalu 1 krat tedensko ob četrtekih ob 9 ih. Da sta rednost in interval pomembna, vedo tudi v biodinamiki, saj povečujeta kakovost. Za dobro počutje poskrbimo z domačim sokom, kavico in dobrotami kar ni ravno hrana, a dobro dene.

Karte so rdeča nit in ni nepomembno, da se tu aktivirajo prsti, po refleksologiji povezani s prav vsakim organom v našem telesu, ki so nenehno v gibanj. Tako smo na nek način »premasirali« vse naše organe zelo dobro! Predvsem pa so dejavni naši moţgani, ker neštete moţnosti kombinacij kart privedejo do dobre koncentracije in nenehnega »tuhtanja« o najboljši igri.

Na prvem mestu in najbolj pomembo je druţenje in člani(ce), ki so odprti za vsakega novinca, da le prestopi prag naših prostorov. Pogovor in druţenje, hec in zabava so tu prvi. Verjemite, da se ne pogovarjamo o zdravilih in boleznih, niti najmanj nas ne zanima, kako je kateremu zdravniku ime. Zelo odprti smo za kakšno »traparijo«, da se le lahko od srca nasmejimo. Smeh je pol zdravja in ta rek udejanjamo vsak teden, odkar smo pridobili prostore društva. Izpuščenih srečanj ni vredno šteti.

Ni pomembno, če sva na srečanju le dva ali nas je 10, saj je prostora dovolj še za eno tako ekipo. Karte za tarok in šah čakajo. Lahko bi se zbrala tudi druţba za domine ali človek ne jezi se. Lepo bi bilo pritegniti še koga, da le pride na druţenje z nami in spozna, kako lepo se lahko ima z nami.

To je spoznala tudi gospa Zemljakova, ki jo je na srečanje na našo pobudo pripeljala snaha, rekoč: »Na druţenju pri vas sem se imela tako lepo, da je bil potem doma vesel tudi celoten dan!«

Animatorka

Nevenka Vahtar

TAI CHI

Tudi tokrat se vam oglašam s podatkom, da Tai chi vadbo ali veščino obiskujemo vse leto, enkrat tedensko, v povprečju šest udeleţencev. Na trenutke mi je ţal, ker vam o samem Tai chi-ju ne morem povedati veliko novega, ker, kot veste, je to veščina, ki jo ponavljaš iz leta v leto, in ko ti »zleze« pod koţo, ko so gibi in dihanje v taki harmoniji, da je vse skupaj kot en sam čudovit »ples«, postane vse uţitek, ki ga ne pozabiš. Ob prvem skupnem srečanju se vam bomo predstavili in če drugega ne, boste na naših obrazih začutili nasmeh in popolno sproščenost. Naj zadovoljstvo in nasmeh skozi to poročilo doseţe tudi vas.

Animator

Marjan Krapeţ

VIDA KRIŽNIK

KLIC SILI

STOP SVET!

Prehitro ubiraš pot. Bogovi zbirajo ţe maščevanje. Le bolj umirjen svet je dar, podarjen od neznanega nam stvarstva.

STOP !

Ljudje! Ne dovolite, da vojne vihre teptajo človeka, njega dostojanstvo. Dovolj!Uničenih domov, pekočih ran, krvi prelite nekrivih ljudi. Kje ste ljudje, ne dovolite, da na tisoče otrok trpi!

MOJA JESEN

Razkošje v soncu, bogastvu in Zrelost v času, ko čutim sveţino jesenskega jutra, a siva glava z modrim čelom, ki ţe minljivost v njem odseva. In čut, da bila je pomlad vesela, Poletja slast v polnosti uţivanja ţivljenja. Zato ni mi ţal minljivosti dneva.

In vse ostaja ţe za mano, Jesen je tu in čas. Čeravno z vsem po tiho se poslavljam, Časa ne ustavljam.

Naj vse gre svojo pot Do zadnjega slovesa.

NEVENKA VAHTAR SIMFONIJA NARAVE

V duši mir je in tišina, ko pokrajina je kot mogočna naplavina. Napev preplavlja mi telo in dušo, ki zliva se v pesem vetra, ptic in zvokov, ki lebde v zraku.

Pogled odtava v zelenje polno cvetja, prepolnih barv in oblik. Ni potreben njih dotik, da izrazijo se čustva.

Kako blago vse je v naravi še nevihta kot pesem se izrazi grom in blisk le delček te sta melodije. Potihni človek, končno se ustavicel v celoti prepusti se naravi! Zapri oči, ki barve so jim ţe v spominu. Ohrani zvok, ki ujel se je v ušesu. Zaznaj še vonj omamni, ki širi se v etru. Brez dotika zaznaj vse to, kar v zavest ţe imaš ujeto.

Nisi več med štiri stene utesnjen, ko del si te narave nje popolne harmonije še sam zapoješ del te simfonije.

KOLAR

TRENUTEK JUTRA

Zagorelo je morje, odelo v škrlat.

Razprlo svoja nedra. Vzvalovalo do obzorja.

Krik ptice je bičal kipenje valov.

Nato molk in vse, bilo je kot prej.

RODILO SE JE SONCE.

Jata belih peruti pluje neslišno preko valovja modrine. Val za valom prišepetava, pojdi z mano, pojdi z mano, na kraj svojih sanj. RODILO SE JE SONCE.

SREDIŠČE ŢIVLJENJA

Iz Središča svojega Ţivljenja dajem MOČ, dajem ţivljenje. Spletam nevidne osi, snujem omreţja. Nevidno z vidnim prepletam.

Lovim energije, lovim ţivljenja. Vgrajujem

v Središče mojega Ţivljenja. Sem ŢIVLJENJE samo.

TRENUTEK V ČASU

Bil je neki trenutek, trenutek v nekem času, katerega nisi mogel ujeti, nisi ga mogel zakovati, da bi se ga lahko bolje spominjal. Čas je pač tisto neoprijemljivo, kar se izmuzne, spolzi, zbledi, posebno če hočeš dojeti, kaj je ta trenutek pomenil, zaznamoval, ali naj bi bil opozorilo. V svit meglenih spoznanj se zariše odsev resnice, res bil je začetek tega, kar je zdaj dozorelo in sproţilo tesnobo, katere ne moreš odvreči, se zbuditi iz morečih sanj in si reči, saj to ni res, saj je še vse tako, kot je bilo. Nič ni več tako. Kar je bilo, je samo še odtis v čarobnosti odseva nekega časa, časa, ki je ostal ujet onkraj dojemljivega, onkraj dotika zavednosti sebe postal je iskra v pomenu brezčasja Večnosti.

Bil je trenutek v času, katerega bi zaobjel z dlanmi, objemal, zadrţal, ţelel, da bi bil večen. Naj ne bi razblinil ţelje, naj se ne spremeni, naj TRAJA in TRAJA.

MATERI

Zaman trkam na tvoja vrata, ostala so zaprta, ko prihajam iz daljine in tebe pričakujem. Zaprta so ostala tvoja vrata, zanemel je smeh v očeh, zanemel je trepet pričakovanja, zamrl je rok objem. Zaman pričakujem drget tvojih rok, ko si me sprejela, toplo objela, v svoje naročje zajela. Ne čutim več tvoje topline, rok darovanja, smelosti ţrtvovanja, saj vse si nam dala. Tvoja posoda je prazna, sled misli, besed je nedorečena ostala, kar mogla si, vse si nam dala.

ŠE IN SPET...

Še in še in spet in spet boš človek hodil po zemlji pomladni, v novo jutro kipeči, od sreče ob novem ţivljenju ţareči.

Hodiš in nič ne zameri, da skruniš ji grudi rjave, da pod koraki tiho in vdano klonijo trave.

Hodiš, ali pomisliš, da ţe pred stoletji hranila pradede je tvoje in da vse kar je danes in več, ţe zdavnaj bilo je.

Hodiš, ali pomisliš kako je njenemu srcu, ki vedno le daje in daje, nič ne sprašuje, ljubi brez meje, da vsak hvaleţen pogled in otroški nasmeh toplo jo ogreje.

Hodiš, nič ne zameri, saj je kakor mati in ljubi, kot ljubi in zna samo mati.

Neţno, človek, prosim, in hvaleţno hodi po naši prelepi zemlji pomladni.

JESEN

PO GOBE

September je bil topel in moker, a gobe vseeno niso hotele rasti. Z moţem sva zaman hodila na oglede v najin gobji revir. Šele oktobra, ko je nastopilo babje poletje..se je situacija popravila.

Kmalu je bilo v naših gozdovih več gobarjev kot gob. Jasno, med njimi tudi midva. Z leti sem namreč postala vneta nabiralka gob, ki pa jih rajši iščem, kot pa jem.

Gobar vstane zelo zgodaj, da mu drugi ne poberejo vseh gob. Torej le nisem prava gobarka, ker sem se zbudila bolj pozno. Vreme se je pričelo kisati, a vseeno sva se odločila, da jih greva iskat. Mogoče bo pa kakšna le spregledana. Napravim se po »lovsko«. Glavo obvezno pokrijem s kapo, da mi slučajno pajek ne zleze za vrat. Bilo bi grozno. S seboj vzamem pleteno košarico in noţek. To vse po novih gobarskih pravilih. O dovoljenem enem kilogramu nabranih gob pa itak lahko samo sanjam.

»No, pa sem kot Rdeča kapica iz pravljice,« se na glas pošalim in namenoma preslišim moţev komentar o starem sivem volku. Odpeljeva se.

V gozdu se ločiva. Vsak za sebe pregledujeva teren. Zavzeto gledam v tla, ko hodim v krogih okoli dreves. O mojih jurčkih pa niti sledu, same »ne prave« gobe. Med njimi so gotovo tudi strupene. Zato jih pustim pri miru. Včasih mi moţ prinese meni nepoznano gobo. Ker trdi, da je uţitna, jo pripravim, a pojesti jo mora sam. Ne bi šla rada prehitro »po gobe«.

Ne vem, zakaj mi spet hodi po glavi Rdeča kapica. Ta me spomni tudi na volka. On pa ni več samo v pravljici, ampak se resnično potepa naokoli in dela škodo. Čeprav je daleč na drugem koncu Slovenije, mi postane tesno. Začnem se ozirati naokrog. Hitro poberem debelo palico, tako malo za korajţo in spet zakolovratim po šumečem listju. Nato se spomnim še medveda, ki je lomastil nad Lazami. Opazil ga je moj zet, ki je lovec. Namesto s puško je meril nanj s kamero telefona. Medveda je pustil, da je mirno odhlačal dalje po gozdu. Ta kosmatinec se občasno klati po okoliških gozdovih in v njih se nič več ne počutim sproščeno. Za tolažbo, da se pomirim, pokličem moţa. Vprašam ga, če ima ţe kaj gob.

»Jasno, da jih ima. On jih najde tudi tam, kjer jih ni,« zagodrnjam in nadaljujem z iskanjem.

Ţe kar pisano gledam, ko me pot zanese v hrib med gosto praprot. Iz nje pa skoči kosmatinec in jo ucvre med grmovje. Še vedno z mislimi na gozdne zveri se močno prestrašim, a je bil le preplašen dokaj velik zajec.

»Trapa neumna, bom morala po nova očala,« si mislim, ko se malo umirim. Znova pokličem in povem za zajca, ki sem ga splašila, o prividu sem pa raje tiho.

Skleneva, da se vrneva domov.

Slabe volje stopam proti avtu in pogledujem v prazno košarico. Do zdaj sem še vedno nabrala vsaj dve ali tri gobe, danes pa nič od nič. Prične deţevati, zato stečem pod gosto krošnjo v zasilno zavetje. Vsa sem premočena, zebe me in tišči me na vodo.

Ozrem se naokoli, če je kdo v bliţini. Nikjer ţive duše, zato hitro počepnem.

Takrat pa ju zagledam. Tik pred mano. Dva postavna, temna, zdrava, velika ajdovčka.

Hitro sta se znašla v košarici. Bila sta mokra, a samo od deţja in ne od…

Vsa nasmejana, mokra od nog do glave, stečem. V toplem avtu me ţe čaka sopotnik, ki je prav tako moker. Sprašujeva se, če so gobe vredne prehlada ali celo pljučnice. Za kaj resnega gotovo ne. Malo kihanja pa tudi vroča gobova juhica pozdravi, naju potolaţim.

Ta dan z moţem prineseva domov kar nekaj gob, tudi po moji zaslugi oziroma gobarski sreči.

DOTACIJE, DONACIJE IN DRUGE POMOČI

DOTACIJE:

Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport Ljubljana (razpis)

Občina Sevnica, Krajevna skupnost Sevnica (razpis)

DONACIJE:

Tanin d. d. Sevnica

HESS Hidroelektrarne na spodnji Savi d. o. o. Breţice

Sistemi Ines d. o. o. Boštanj

POMOČI, SODELOVANJE IN BREZPLAČNA PREDAVANJA

VSEM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE, FINANČNE IN DRUGE

POMOČI.

Uredniški odbor:

Alenka Ţuraj Balog, Romana Ivačič, Sašo Jejčič, Marjan Krapeţ, Mira Šraj, Marjana Štojs

Lektoriranje: Alenka Ţuraj Balog

Oblikovanje poročila: Alenka Ţuraj Balog

Oblikovanje spletne strani: Romana Ivačič Avtorji fotografij: člani U3

Tisk: ZMAS Sevnica

Naklada: 220 izvodov

PROGRAM PREDAVANJ, STROKOVNIH EKSKURZIJA IN KULTURNIH PRIREDITEV V ŠTUDIJSKEM LETU 2022/23

Datum PREDAVANJE

OKTOBER 2022

4. 10. 2022 OTVORITEV ŠTUDIJSKEGA LETA

11. 10. 2022 POTOPISNO PREDAVANJE JANJE KOLAR: NORMANDIJA IN BRETANJA

18. 10. 2022 SREČANJE Z MAG. URŠKO KLAKOČAR ZUPANČIČ, PREDSEDNICO DRŢAVNEGA ZBORA

25. 10. 2022 EKSKURZIJA: SAVINJSKA DOLINA

NOVEMBER 2022

8. 11. 2022

15. 11. 2022 22. 11. 2022 29. 11. 2022

DECEMBER 2022

4. 12. 2022

13. 12. 2022

20. 12. 2022

3. 1. 2023

10. 1.2023

GLEDALIŠKA PREDSTAVA JANUAR 2023

17. 1. 2023

24. 1. 2023

31. 1. 2023

7. 2.2023

14. 2. 2023

21. 2. 2023

28. 2. 2023

FEBRUAR 2023

MAREC 2023

7. 3. 2023

14. 3. 2023

21. 3. 2021

28. 2. 2021

APRIL IN MAJ 2023

4. 4. 2023

11. 4. 2023

18. 4. 2023

25. 4. 2023