a. co m
Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
WILBUR IN ORVILLE WRIGHT
1903
jig
ar n
1807
kn
POTUJEM V PRETEKLOST
UČBENIK ZA ZGODOVINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 1
28/01/2020 12:57
Mag. Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar
POTUJEM V PRETEKLOST 8
Učbenik za zgodovino v 8. razredu osnovne šole
Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje: Beti Jazbec Grafični prelom: Blaž Hribar Tisk: Bulvest Print AD 1. izdaja Naklada: 3000 izvodov Ljubljana 2020
a. co m
Urednica: mag. Jelka Miranda Razpotnik Strokovni pregled: dr. Vanja Kočevar, dr. Luka Vidmar, ddr. Igor Grdina, Helena Pačnik Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Ilustracije: Marina Gabor Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na strani 168) Jezikovni pregled: Mateja Samastur
ar n
V navodilih smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen, navodila so namenjena tako učencem kot učenkam.
jig
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2020). Vse pravice pridržane.
kn
Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.
Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2) MIRANDA Razpotnik, Jelka Potujem v preteklost 8. Učbenik za zgodovino v 8. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Anja Plazar ; [zemljevidi Monde Neuf ; ilustracije Marina Gabor ; slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2020 ISBN 978-961-292-008-1 1. Plazar, Anja COBISS.SI-ID 303725056
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 2
28/01/2020 12:57
KAZALO 1. MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO 4
IZBIRNA VSEBINA
a. co m
Evropejci so iskali pomorsko pot v Indijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Doba geografskih odkritij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Posledice geografskih odkritij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Humanizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Renesansa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Nov pogled na svet in človeka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Potovanje v skrivnostne kraje Afrike in Azije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28
IZBIRNA VSEBINA
2. SPREMENJENA POLITIČNA 32 IN VERSKA PODOBA EVROPE Reformacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Protireformacija in verske vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Reformacija in protireformacija na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Širjenje Osmanskega cesarstva in njegov vpliv na Evropo . . . . . . . . . . . . . . . . Turški vpadi na Slovenskem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Življenje v Osmanskem cesarstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kmečki upori, epidemije in naravne nesreče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
34 39 42 45 47 50 53
IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA
3. OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI 58 DO EVROPE STAREGA REDA
60 64 67 70 74 77 81 86 89
IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA
jig
ar n
Oblike vladanja v Evropi – absolutistična in parlamentarna kraljevina . . . . . . Napredek znanosti in razsvetljenstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Habsburška monarhija – razsvetljensko-absolutistična monarhija . . . . . . . . . Posledice reform Marije Terezije in Jožefa II. v slovenskih deželah . . . . . . . . . Nastanek ZDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Francoska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Napoleon in njegove vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Novoveški vladarji in njihove države: izbrani primeri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Barok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
4. INDUSTRIALIZACIJA
kn
96 Zgodnji kapitalizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Industrijska revolucija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Razširitev industrijske revolucije po Evropi in svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Posledice industrijske revolucije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107 Selitve Evropejcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Industrijska revolucija v slovenskih deželah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Prve kapitalistične velesile . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121 Izumi, ki so spremenili življenje ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125 Življenje v 19. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128
5. VZPON MEŠČANSTVA
Dunajski kongres in Evropa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Revolucija 1848. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politične spremembe v Evropi v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . Širjenje demokratičnih pravic v drugi polovici 19. stoletja. . . . . . . . . . . . . . . . Raznolikost političnih ureditev v drugi polovici 19. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . Slovensko narodno gibanje v 19. stoletju. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kultura v 19. stoletju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 3
134 136 139 144 148 151 155 161
IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA IZBIRNA VSEBINA
IZBIRNA VSEBINA
28/01/2020 12:57
1. POGLAVJE
a. co m
MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO Kako se je Evropa spremenila pod vplivom geografskih odkritij, humanizma in renesanse?
SPOZNAL BOM: • vzroke geografskih odkritij • glavna geografska odkritja
• značilnosti predkolumbovskih kultur • posledice geografskih odkritij za Novi in Stari svet
ar n
• okoliščine, ki so vplivale na pojav humanizma in renesanse
• značilnosti humanizma in renesanse • primere renesančnih umetniških del
• izume in znanstvene dosežke iz obdobja humanizma in renesanse
jig
• značilnosti renesančne umetnosti in humanistične miselnosti na Slovenskem
kn
1455 prva tiskana knjiga
1492 Kolumb/Amerika 1488 Dias/Rt Dobrega upanja 1461 ustanovitev ljubljanske škofije
1519–1522 Magellan/pot okoli sveta 1494 sporazum v Tordesillasu 1499 Vasco da Gama/Indija 1505 Leonardo da Vinci/ Mona Liza
humanizem in renesansa doba geografskih odkritij 1521 Cortez 1533 Pizzaro
azteški imperij inkovski imperij
1400
1500 SREDNJI VEK
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 4
28/01/2020 12:57
a. co m ar n
Tri Kolumbove jadrnice, Rafael Monleon y Torres (1843–1900): Pomorščak Krištof Kolumb se je leta 1492 s tremi jadrnicami − Santa Mario, Pinto in Niño − odpravil na plovbo proti Indiji.
jig
1605 izgradnja kupole na katedrali v Firencah
kn
1543 Kopernik/ heliocentrični sistem
1610 Galilej/astronomska odkritja 1626 cerkev sv. Petra v Rimu
ritij
trgovina s sužnji
3 ro 1600
1700
NOVI VEK
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 5
28/01/2020 12:57
Kaj je Evropejcem omogočilo iskanje pomorske poti v Azijo?
KLJUČNE BESEDE
• navigacijski instrumenti • kompas • karavela • Henrik Pomorščak
Evropejci so iskali pomorsko pot v Indijo
ZANIMIVO
Konec srednjega veka, 14. stoletje, so v Evropi zaznamovale različne vojne, spori v katoliški Cerkvi ter kuga, bolezen, ki je pomorila milijone ljudi.
Preberi vir in pojasni
V času križarskih vojn (od 11. do 13. stoletja) je porasla trgovinska menjava med Evropo in Bližnjim vzhodom. Po Sredozemskem morju so v Evropo prihajali začimbe, dišave, sladkor, dragocene kovine, tkanine in dragi kamni … Trgovci in ladjarji, predvsem italijanski, ki so prevažali tovrstno blago, so ustvarjali ogromne zaslužke. Toda to trgovanje je bilo drago: trgovino z Azijo so nadzorovali turški in arabski trgovci, ki so za svoje posredništvo zaračunavali visoke cene. Da bi se jim izognili in sami zaslužili več, so evropski trgovci začeli iskati pomorsko pot v Azijo. »Z barvitimi zrni so izboljšali okus hrane, uporabljali pa so jih tudi v druge namene, na primer za izdelavo parfumov, balzamiranje umrlih, konzerviranje mesa, pripravo mazil v tradicionalni medicini. /…/ V nekem trenutku v letu 1300 je bil muškatni orešček vreden več kot zlato. Za približno pol kilograma muškatnega oreščka je bilo potrebno plačati vrednost sedmih dobro rejenih volov. /…/ Poper je bil tako cenjen, da so ga uporabljali kot plačilno sredstvo za plačevanje najemnin.«
ar n
Ú Kako pomembne so bile za Evropejce začimbe? Zakaj? Ú Sklepaj, kateri sloj je uporabljal več začimb. Utemelji svoj odgovor.
a. co m
Privlačnost oddaljenega sveta
(Vir: Heather Whipps, How the Spice Trade Changed the World www.livescience.com/7495-spice-trade-changed-world.html, 12. 5. 2008)
kn
jig
Zemljevid na straneh 10–11 kaže, da je bila večina sveta Evropejcem konec srednjega veka še vedno neznana. Dobro so poznali le svojo celino do ruskih meja, Sredozemlje in dele afriških in azijskih obal. Glavni vir informacij o oddaljenem svetu so bila pripovedovanja arabskih trgovcev, s katerimi so trgovali, ter popotni zapiski Marca Pola in Ibna Batute, dveh popotnikov, ki sta v 13. in 14. stoletju potovala čez celinsko Azijo do Kitajske.
V Evropi so bile razširjene zgodbe o morskih pošastih na odprtih morjih.
6
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 6
Novi navigacijski instrumenti in karavele Iskanje novih pomorskih poti sta spodbujali dve značilnosti novo porajajočega se obdobja: želja po pustolovščini in spoznavanju sveta. Dolgo potovanje po neznanih morjih so evropskim pomorščakom omogočili naprednejši navigacijski instrumenti : astrolab, sekstant in kompas. Nove navigacijske naprave in načrtno opazovanje obal so omogočili izdelavo bolj natančnih zemljevidov (imenovanih portulani). Pri iskanju novih poti so evropski pomorščaki morali pokazati tudi veliko poguma.
28/01/2020 12:57
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Kompas
Sekstant
Naprava za izračunavanje zemljepisne širine z merjenjem višine zvezd in kotnih razdalj med njimi. • Z njim so lahko natančneje določili položaj ladje na odprtem morju.
Naprava, ki je s teleskopom, ogledali in lokom merila kote na nebesni krogli. • Z njim je plovba postala varnejša in hitrejša.
a. co m
Astrolab (zvezdomer)
Naprava, ki z magnetno iglo kaže smer sever–jug. • Z njim so se lažje držali začrtane smeri plovbe tudi v primeru, da zaradi oblakov niso mogli slediti soncu ali zvezdam.
Karavele
ar n
Poleg navigacijskih instrumentov je daljše plovbe omogočil tudi napredek v razvoju ladij. Pomembno vlogo pri čezoceanskih potovanjih so imele nove ladje – karavele, ki so se uveljavile v 15. stoletju. V spopadih so Evropejci arabske ladje premagali s topovi, ki so jih namestili na svoje ladje. • Jadrnice, ki so jih prvi sredi 15. stoletja izdelali Portugalci. • Bile so hitre in vzdržljive, lahko jih je bilo krmariti. • Na njih je bilo prostora za 20 mornarjev; dnevno so lahko preplule okoli 100 navtičnih milj (okoli 185 kilometrov).
Oglej si in pojasni
Ú Ob sliki na strani 5 (Tri Kolumbove jadrnice) opiši izgled karavel. Ú Pojasni, kaj je ogrožalo njihovo plovbo. Ú Izračunaj, koliko časa so karavele potrebovale, da so iz Španije prišle do Bahamov.
jig
Vloga vladarjev pri odkrivanju novih pomorskih poti
kn
Pri odkrivanju novih pomorskih poti v Azijo so imeli pomembno vlogo vladarji. Prvi je pomembnost novih poti spoznal portugalski princ Henrik Pomorščak . Zbiral je zemljevide pomorskih poti in spodbujal izobraževanje kartografov. V trgovini z azijskimi začimbami je videl vir bogastva za svojo državo, zato je finančno podpiral pomorščake. Verjel je, da bi se povečala ugled in moč njegove države.
PONOVIM
RAZMISLIM
1. S pomočjo zemljevida na straneh 10–11 opiši Evropejcem znani svet ob koncu srednjega veka. 2. Zakaj so evropski trgovci iskali pomorske poti do Azije? 3. Naštej tehnične novosti, ki so omogočile potovanje po oddaljenih morjih in opiši njihovo uporabnost. 4. Kakšna je bila vloga vladarjev pri odkrivanju novih pomorskih poti?
Zakaj so evropski pomorščaki pri odkrivanju novih poti morali imeti tudi veliko poguma?
ZANIMIVO
Princ Henrik Pomorščak je v kraju Sagres na jugu Portugalske ustanovil središče, kjer so preučevali navigacijo, tehniko gradnje ladij ter astronomijo; tu so razvili jadrnico karavelo.
SLOVARČEK Bližnji vzhod – dežele ob vzhodni obali Sredozemlja kartograf – izdelovalec zemljevidov navigacija – določanje položaja ladje (letala) in njeno (njegovo) vodenje v določeni smeri
7
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 7
28/01/2020 12:57
Katera nepričakovana odkritja je dala doba geografskih odkritij?
KLJUČNE BESEDE
Prvi pristanek Krištofa Kolumba v Zahodni Indiji. Preberi vir in pojasni
Doba geografskih odkritij
a. co m
Prelomni potovanji Krištofa Kolumba in Vasca de Game
Iskanje novih pomorskih poti v Azijo so začeli portugalski pomorščaki z načrtnim raziskovanjem obale zahodne Afrike. Njihove trgovske postojanke ob zahodni obali Afrike in uspešna plovba do Rta dobrega upanja na skrajnem jugu Afrike (Bartholomeo Diaz, 1488) so vzbudili veliko nevoščljivost na španskem dvoru. Leta 1492 je pomorščaku Krištofu Kolumbu uspelo prepričati špansko kraljico Izabelo I. Kastiljsko, da je denarno podprla pomorsko pot v Azijo s plovbo proti zahodu. Odprava je bila za tiste čase zelo drzen podvig. Kolumbove ladje so se po dobrem mesecu dni plovbe zasidrale v zalivu na današnjih Bahamih. Kolumb je ozemlje poimenoval Zahodna Indija, prebivalce pa Indijance. Razglasil ga je za špansko ozemlje. V Španijo je pripeljal nekaj staroselcev (Indijancev) ter primerov ameriških rastlin in živali. Ena najpomembnejših pridobitev Kolumbovih potovanj je bilo poznavanje sistemov vetrov v Atlantskem oceanu. Njegovo pot so še stoletja uporabljali pomorščaki, ki so na jadrnicah pluli v Ameriko.
ar n
• Krištof Kolumb • Vasco da Gama • novi vek • doba geografskih odkritij • Novi svet • konkvistadorji • majevska civilizacija • inkovska civilizacija • azteška civilizacija
»Ko je sredi oceana začelo [Kolumbove] mornarje pošteno skrbeti, so vprašali svojega poveljnika, ali ve, kje je kako kopno. Kolumb jim je odvrnil: 'Dobro vem, kje je kaj, ne vem pa, kje smo mi.'«
kn
jig
Ú O čem priča pisni vir? Ú Sklepaj, s kakšnimi okoliščinami (težavami) so bili soočeni mornarji na plovbi.
Zemljevid, ki ga je na svojem prvem potovanju uporabil Krištof Kolumb.
(Vir: Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996)
Leta 1498 je portugalskemu pomorščaku Vascu da Gami s plovbo okoli Afrike uspelo priti do Indije. Domov se je vrnil z ladjami, napolnjenimi z začimbami, svilo in dragimi kamni. Portugalci so v Indiji ustanovili številne trgovske postojanke, kar je bil velik uspeh. Kolumbovo potovanje v Ameriko je bilo prelomnica v zgodovini. Odkritje Amerike in pomorskih poti v Azijo je spremenilo tok evropske in svetovne zgodovine, zato zgodovinopisje običajno postavlja začetek novega veka v leto 1492. ZANIMIVO
8
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 8
Kolumb je bil ob svojem prihodu v Zahodno Indijo prepričan, da je priplul v Azijo.
28/01/2020 12:57
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Špansko odkritje predkolumbovskih civilizacij
a. co m
Španci na otokih Zahodne Indije (Karibskih otokih) sicer niso našli začimb in zlata, našli pa so obilo rodovitne prsti, primerne za kmetijstvo. V začetku 16. stoletja so začeli z načrtnim raziskovanjem Srednje in Južne Amerike. Odprave so vodili konkvistadorji – vojaki raziskovalci, ki jih je gnala želja po bogastvu. Odkrili so razvite predkolumbovske civilizacije: majevsko in azteško v Srednji Ameriki ter inkovsko v Južni Ameriki; označene so na zemljevidu na strani 10. Španska vojska se je pod vodstvom konkvistadorja Hernanda Cortésa leta 1519 izkrcala na mehiški obali, prišla do glavnega mesta azteškega imperija Tenochtitlana in ga zavzela. S tem je bilo azteškega imperija konec. Španski konkvistador Francisco Pizzaro pa se je leta 1530 z vojsko izkrcal v Južni Ameriki in prišel do inkovskega imperija. Španci so zavzeli inkovsko prestolnico Cuzco in celotno ozemlje nekdanjega inkovskega imperija.
ZANIMIVO
Španci so prišli v Novi svet s strelnim orožjem (puške, topovi) in konji, ki jih staroselci niso poznali.
Špansko zavzetje azteškega mesta Tenochtitlan
ar n
• Ko je Cortés zahteval azteško podrejenost in njihove zaloge zlata, so se Azteki uprli. Špansko obleganje mesta je trajalo štiri mesece. • Kljub številčni premoči Aztekov so Španci upor zadušili. Pri tem so jim pomagala uporna plemena, naveličana azteške nadvlade. • V treh letih bojev za pokoritev azteškega imperija je skupaj umrlo 900 Špancev in 20.000 njihovih staroselskih zaveznikov; na azteški strani je bilo žrtev okoli 100.000.
jig
»Kolumbovi vojaki so ob vsakem pristanku na novem otoku ubijali in zasužnjevali. /…/ Kolumb je organiziral težko oboroženo skupino več sto mož, ki jo je spremljalo 20 napadalnih psov. Možje so divjali čez ozemlje in pri tem ubili tisoče bolnih in neoboroženih staroselcev. Vojaki so na zajetih staroselcih izvajali vaje z meči; obglavili ali razpolovili so jih z enim samim udarcem.«
Ú Kako so Španci ravnali z ameriškimi staroselci? Ú Ob slikah na straneh 8–9 sklepaj o prednostih španske vojske pri osvajanju Novega sveta. Izkrcanje Hernanda Cortésa na mehiški obali
kn
(Vir: David E. Stannard, American Holocaust: The Conquest of the New World, Oxford University Press, Oxford, 1993)
Preberi vir, oglej si sliko in pojasni
9
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 9
28/01/2020 12:57
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Neustrašni pomorščaki in raziskovalci
Amerika je poimenovana po raziskovalcu Amerigu Vespucciju; bil je tudi prvi, ki jo je poimenoval Novi svet.
a 8, C 14 9
rtier ake r sD
bot
1492, Krištof Kolumb (prvo potovanje)
ra k e Francisco Pizarro 1531–1533
14 9
15
15 19 –1 52 2, Fe rd in an d
1534, Ca
a Gam da sco Va
kn
an cis D
Cabo t
, 98 14 7–
jig
r ,F 80 –15 1577
Hernando Cortes 1519–1520
1497,
1577–1 580, Fra nc i
ZANIMIVO
Pomorščaki in raziskovalci v dobi geografskih odkritij
ar n
Kolumb se je pri računanju razdalje med Evropo in celino, za katero je mislil, da je Azija, zmotil za okoli 25 %, zato je mornarjem na prvem potovanju zmanjkalo zalog hrane.
1499–1 500 Amerigo Vespu cci
ZANIMIVO
V času dobe geografskih odkritij so Evropejci razširili svoje poznavanje Afrike in Azije ter Severne in Južne Amerike. Novo odkrito ozemlje so poimenovali Novi svet . Odprave Evropejcev so razširile njihova obzorja ter Novi svet odprle raziskovanju in pomorskemu trgovanju. Magellan je s potovanjem okoli sveta dokazal, da je Zemlja okrogla.
01– 1502 , Ameri go Vespucci
Kolumb je priplul tudi do obrežja Venezuele in Kolumbije, s tem je postal prvi Evropejec, ki je stopil na ozemlje Južne Amerike.
S potovanji Krištofa Kolumba in Vasca da Game se je začelo obdobje potovanj in raziskovanj evropskih pomorščakov in raziskovalcev. To obdobje, ki je trajalo od 15. do 18. stoletja, imenujemo doba geografskih odkritij . Potovanja številnih pomorščakov in raziskovalcev so označena na spodnjem zemljevidu. Sledili so jim trgovci, ki so iskali priložnosti za trgovske stike in zaslužke.
a. co m
ZANIMIVO
M ag e
ll a
n
10
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 10
28/01/2020 12:57
Tekma za ozemlja v Novem svetu
Oglej si zemljevid in razišči
ZANIMIVO
Prva španska kolonija se je imenovala Hispaniola, obsegala je današnji Haiti in Dominikansko republiko.
a. co m
Španska zasedba Karibskih otokov je povzročila napetosti med Španijo in Portugalsko. Portugalci so bili prepričani, da je Kolumb ameriško ozemlje razglasil za špansko s prevaro, saj naj bi do njega prvi pripluli portugalski pomorščaki. Spor med državama se je končal leta 1494 s podpisom sporazuma v Tordesillasu, ko sta si Portugalska in Španija svet razdelili po 46. poldnevniku, kakor je označeno na zemljevidu spodaj. Ozemlje zahodno od 46. poldnevnika naj bi dobila Španija, vzhodno pa Portugalska.
kn
jig
ar n
Ú Kdo je prvi obplul svet? Opiši njegovo pot. Ú Primerjaj pomorske poti španskih in portugalskih pomorščakov. Ú Poimenuj območja španskih in portugalskih kolonij. Ugotovi, ali so pri delitvi res upoštevali 46. poldnevnik.
5 7–1 157
cis ran F , 80
ke Dra
lan inand Magel 2, Ferd 2 5 1 9– 151
ZANIMIVO
Na Magellanovo prvo potovanje okoli sveta (1519−1521) se je odpravilo 230 mornarjev na petih ladjah, vrnila se je le ena ladja z osemnajstimi mornarji.
11
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 11
28/01/2020 12:57
1 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO
Predkolumbovske civilizacije
Majevsko mesto Chichen Itza 1 Gradili so piramide, templje in palače. 2 Observatorij kaže na razvito astronomijo.
5
a. co m
Majevska civilizacija Prostor: južna Mehika in tropski predeli Srednje Amerike Čas: višek med 3. in 10. stoletjem, v času prihoda Špancev je bila že v zatonu. • Obstajalo je več neodvisnih mestnih držav, ki so jih vodili kralji, ki so imeli božanski status. • Mesta so bila središča trgovine in verskega življenja. • Na osrednjem mestnem trgu so trgovci prodajali blago iz drugih mest, obrtniki pa svoje izdelke. • Maji so bili politeisti, verjeli so v veliko bogov. Darovali so jim hrano, rože in kadila. Žrtvovali so tudi ljudi, največkrat vojne ujetnike. • Dobro so poznali astronomijo in matematiko.
2
1
3 Majevsko mestno državo je vodil kralj ob podpori skupine plemenitih, ki so jo tvorili duhovniki in vojaški poveljniki.
ar n
4 Na osrednjem mestnem trgu so trgovali s soljo, perjem, školjkami, medom, žadom, tkaninami.
4
ZANIMIVO
Prva uporabljena kovina je bilo zlato, a je zaradi slabe uporabnosti in redkosti služilo zgolj kot nakit.
kn
jig
5 Kmetje so v okolici mest obdelovali polja, ki so jih namakali in uredili na terasah; na njih so pridelovali koruzo, fižol in buče.
3
Majevski rokopis iz 15. stoletja
Inkovska civilizacija Prostor: ob zahodni obali Južne Amerike Čas: v 13. stoletju je vzpostavila velik imperij, ki je bil ob prihodu Špancev v 16. stoletju na višku moči. • Inki so bili izvrstni graditelji, čeprav niso poznali ne železa ne kolesa. • Središče imperija je bila prestolnica Cuzco, kjer so bile številne palače, svetišča, parki in trgi. • Svoj velik imperij so povezali z obsežnim cestnim omrežjem, ki je seglo vse do najbolj oddaljenih predelov imperija. • Enotnost v državi so poleg cestnih povezav ustvarili tudi z uvedbo enotnega uradnega jezika (kečujščino) in šolami. Uvedli so davke v vsej državi, pri tem so uporabljali desetiški sistem. • Na terasah so gojili predvsem koruzo, andsko pšenico in krompir. • Vera je bila za Inke zelo pomembna. Častili so bogove, naravne duhove, luno, zvezde in grom. Bogovom so žrtvovali predvsem živali.
12
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 12
28/01/2020 12:57
Oglej si in pojasni
Maji so razvili najnaprednejšo pisavo v Srednji Ameriki. Sestavljalo jo je okrog osemsto znakov.
a. co m
Ú Kateri način sporazumevanja je bil bolj napreden – majevski ali inkovski? Utemelji svoj izbor. Ú Sklepaj, kakšne potrebe so imeli Maji, da so razvili svojo pisavo. Ú Po svoji zamisli opiši način sporazumevanja s kipuji.
Kipu so Inki uporabljali za sporazumevanje namesto pisave. Kipu je bil sistem raznobarvnih vrvic in vozlov, s katerim so zapisovali vse informacije.
jig
PONOVIM
ar n
Azteška civilizacija Prostor: Mehiška planota Čas: višek je dosegla med 13. in 16. stoletjem. V času španskega odkritja je bil azteški imperij zaradi notranjih nemirov že oslabljen. • Azteki so na otoku na jezeru Texcoco postavili prestolnico Tenochtitlan (danes mehiška prestolnica Ciudad de México). Mestne palače, svetišča in trge so s cestami in avenijami povezali z okoliškimi območji. • Do središča mesta so bili speljani tudi številni prekopi in kanali. V mestu so bili zgrajeni akvadukti, ki so zagotavljali svežo pitno vodo. • Azteški imperij je vodil kralj, ki je imel popolno oblast. Najštevilčnejši sloj so bili kmetje. • Poljedelske kulture so gojili na terasah in plavajočih krpah zemlje, imenovanih činampe. Najbolj tipični pridelki so bili koruza, paprika, fižol, krompir, paradižnik. Razvita je bila tudi obrt. • Za Azteke je bila vera zelo pomembna. V prestolnici je bilo na stotine svetišč in drugih stavb, posvečenih bogovom. Svečeniki so bogovom za njihovo naklonjenost darovali bogate darove in izvajali obredne plese.
kn
1. Ob zemljevidu na straneh 10–11 naštej evropske pomorščake ter opiši njihove pomorske poti. 2. Pojasni pojem doba geografskih odkritij. 3. Opiši značilnosti in dosežke predkolumbovskih civilizacij v Ameriki. 4. Kakšen pomen je imela osvojitev ameriške celine za Španijo in njeno moč?
Ker je primanjkovalo obdelovalnih površin, so Azteki na jezerih obdelovali plavajoče vrtove (činampe).
RAZMISLIM
Katera država – Španija ali Portugalska – je bila pri odkrivanju pomorskih poti v Azijo bolj uspešna? Svoj odgovor utemelji.
SLOVARČEK kolonija – dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena Zahodna Indija – otoki in obale Srednje Amerike, Karibsko otočje žad – poldragi kamen
Azteki so verjeli, da bo sonce padlo z neba in uničilo vse življenje, če bogu sonca ne bodo darovali sveže krvi. Boga sonca so mirili z žrtvami. Teh je bilo na tisoče, največkrat so bili to vojni ujetniki.
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 13
13
28/01/2020 12:57
Kako so geografska odkritja vplivala na prebivalstvo v Ameriki in Evropi?
KLJUČNE BESEDE
• Nova Španija • misijonarji • čezmorska svetovna trgovina • trgovina s sužnji
Posledice geografskih odkritij Ustanavljanje kolonij v Novem svetu
a. co m
Po pokoritvi staroselskih plemen v Ameriki in uničenju njihovih imperijev so si Španci prisvojili njihovo ozemlje in ustanovili kolonijo Novo Španijo , katere obseg lahko vidiš na zemljevidu na strani 10. Portugalski je v Južni Ameriki pripadla le Brazilija. Angleži, Francozi in Nizozemci so se v tekmo za ozemlja v Novem svetu vključili v 16. in 17. stoletju. Ustanavljali so trgovske postojanke v Indijskem oceanu. Angleži in Francozi so tekmovali v Severni Ameriki.
Uničenje staroselskih civilizacij
Preberi vir in pojasni
Španci in Portugalci so z ameriškimi staroselci ravnali kot z manj vrednimi. Kot sužnji so bili prisiljeni delati v rudnikih in na velikih posestih. Zaradi dolgotrajnega dela v zelo težkih razmerah jih je mnogo umrlo. Njihovo visoko smrtnost pa so povzročile tudi virusne bolezni, ki so jih prinesli Evropejci in na katere staroselci niso bili odporni, na primer črne koze in ošpice.
ar n
Bartolomé de las Casas, dominikanski redovnik in škof Chiapasa v Mehiki, je bil zagovornik pravic ameriških staroselcev.
»/…/ Sepúlveda je menil, da so Indijanci barbari in da jih imajo Španci zaradi njihove divje narave pravico zasužnjiti. Po njegovem mnenju Indijance namesto razuma vodi strast, kar naj bi dokazovalo, da so sužnji narave in kar naj bi opravičevalo špansko bojevanje zoper njih. 'Kot sužnji narave so necivilizirani, barbarski in nečloveški Indijanci zavrnili, da bi sprejeli oblast tistih [Špancev], ki so bolj civilizirani in močnejši od njih. Zaradi tega Špancem, /…/, ne ostane drugo, kot da proti Indijancem nastopijo z vojno,' je zapisal.« (Povzeto po: Bonar Ludwig Hernandez, The Las Casas-Sepúlveda Controversy: 1550–1551, dostopno na: https://history.sfsu.edu/sites/default/files/images/2001_Bonar%20 Ludwig%20Hernandez.pdf, 20. 6. 2019)
1519: 25,3 milijone št. prebivalcev v milijonih
kn
jig
Ú Kakšno mnenje so imeli Španci o ameriških staroselcih? Ú Kako so upravičevali nasilje nad njimi? Ú Ali so vsi Španci podpirali zatiranje staroselcev? Pri odgovoru si pomagaj s sliko zgoraj.
1523: 16,8 milijonov
1548: 6,3 milijone
1605: 1 milijon Ú Kdaj je število prebivalcev najbolj upadlo?
14
ZGO 8 UCB 2020 notranjost.indd 14
Upad števila staroselcev v Mehiki med 1500 in 1620
28/01/2020 12:57