Issuu on Google+

1, 2/2010

revija z odgovori za velike in izzivi za male

OTROCI NE UBOGAJO IN TO NAS BEGA BI TUDI VAM PASALA SKODELICA ČAJA? JESPER JUUL _ JUTRANJA JEZA Oprijemljivo Pomeni, s čuti zaznano. Občutki so posebna stvar. Naj bodo lepi ali malo manj lepi, zame so vedno težko opisljivi (nisem ravno Prešeren!). Velikokrat jih želim nekomu razložiti, pa se zapletam z vsemi možnimi pridevniki, ali pa mi mogoče celo uspe priti blizu, pa je potem reakcija poslušalca v tistem trenutku napačna in se mi zdi, kot da nisem prav opisala. Vsakič, ko začnem govoriti o svojih občutkih, predvsem če gre za slabe, žalostne, depresivne ali pa jezne občutke, je to kot neke vrste katarza. Dokler ne spregovorim, kuham in meljem in piham in si višam pritisk. In to traja, o ja, kar predolgo, dokler se sama ne odločim, da je dovolj. Ne glede na prigovarjanja in lepe besede dobrih oseb v bližini. Ko imam pa enkrat tudi sama dovolj, je treba to zliti ven. Čim prej, še v tistem trenutku, a ne vsakomur. Nekomu, za katerega vem, da bo razumel ali se vsaj potrudil razumeti. In že ob samem »zlitju« postane ta občutek pol manjši. Ker sem ga delila. In kako sem vesela, da sem ga. Odločila sem se, da vam tokrat »vržem« nekaj manj imaginarnega, nekaj, kar boste lahko hitro preizkusili. Najbrž vas bo zanimalo, če učinkuje, ali pa mi boste vsaj hoteli dokazati, da ne učinkuje. Razmišljala sem namreč o tem, kako včasih pomaga, da občutke zliješ na papir. Ja, pravzaprav sem mislila na ekran. Blog. Ja, to je spletni dnevnik, kamor lahko zlivate dan za dnem, se skrijete za imaginarno ime in se pustite presenetiti. To pomaga v trenutku, ko imaš vsega dovolj, pa ni v bližini nikogar od tistih, ki bi razumeli. Možnost, ki jo lahko preizkusite. Ringarajevci imamo vsak svojega in tudi vam ponujamo možnost, da doživite katarzo. Anja


www.peugeot.si

PEUGEOT 5008. NOVI ENOPROSTOREC ZA BOLJ SPROŠČENA POTOVANJA.

Poraba (kombiniran način vožnje, l/100 km): od 5,3 - 7,4. Izpuh CO2 (g/km): od 140 - 181.

HEAD UP ZASLON ZA VOZNIKA Peugeot 5008 postavlja nove standarde pri varnosti in udobju v kategoriji enoprostorcev. Z vgrajenim Head Up zaslonom, lahko voznik na prosojnem zaslonu vseskozi gleda na cesto in hkrati spremlja vse pomembne informacije (hitrost, opozorilo za varnostno razdaljo, potovalni računalnik itd.).

NOVI PEUGEOT 5A8


Ne pozabite

Ne spreglejte:

Radovedni Lino – 5 4.939 objemčkov – 8 Čvekali smo s Katjušo Popović – 10 Otroci ne ubogajo in to nas bega – 14 Raziskava – 16 Jesper Juul - Jutranja jeza – 18 »Mi smo noseči« – 20 Cikcak – 22 Eko družina - Bi skodelico čaja? – 28 Eko vila - Melisa, Lan, Tim in Marjetica – 30 San Marino ali Mirabilandija – 32 Darila nas bodo zasula – 34 Otroške iskrice – 36

POMEMBNI DNEVI V JANUARJU IN FEBRUARJU 14. FEBRUAR VALENTINOVO Američani so si ga izmislili, a marsikomu vseeno pomeni ogromno. Vsako leto ljudje baje pošljemo skoraj milijardo pisemc, med katerimi jih kar 85 odstotkov pošljejo ženske. Dejanje nikakor ni napačno, še posebej, če znate tako pisemce poslati tudi kakšen drug dan v letu, ne samo na valentinovo. Pa še nekaj. Če že pošiljate, naj bo pismo res tisto pravo, staro, na listu papirja, ki ga napišete z nalivnikom. Saj se še spomnite tega, kajne?

16. FEBRUAR PUST KOLOFON Ringarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 1,2, letnik III, jan/feb 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838 Izdajatelj: Danu d.o.o. Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana Vodja Danu Slovenija: Krešo Gotovac kreso.gotovac@ringaraja.net Odgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net 041-667-077 Spletna stran: www.ringaraja.net/iskrice Oblikovanje: Andreja Vekar andreja.vekar@ringaraja.net Fotografije: iStockphoto Lektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Nina Klemen Vodja oglasnega trženja: Petra Bališ, petra.balis@ringaraja.net 041-779-653 Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec, petra.prelec@ringaraja.net, 041-894-303 Andreja Kočar, andreja.kocar@ringaraja.net 040-723-676 Mateja Mrkun, mateja.mrkun@ringaraja.net 031-382-703 Tisk: Grafica Veneta Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p. Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskrice NAROČILA Vrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva, pustna nedelja in pustni torek. Letos bo pustna nedelja 14. februarja, kar pomeni, da časa za izdelavo kostumov ni več veliko! Pust ni samo za otroke. Zakaj si ne bi popestrili vikenda s pustnim rajanjem? Na Ptuju bo letos že 50. leto zapored kurentovanje, ki poteka celih 11 dni. Če želite sodelovati v tem spektaklu in se predvsem zabavati, se skupaj z otroki odpravite na Ptuj.

od 1. do 28. FEBRUARJA vsak dan vsaj eno eko dejanje Vsak dan skušajte narediti nekaj koristnega za okolje, četudi so to samo pravilno ločeni odpadki ali pa zamenjava navadne žarnice z varčno. Tudi bolj globalno lahko delujete! Postanite prostovoljci in sodelujte v akciji Očistimo Slovenijo! Več o eko dejanjih pa na www.ringaraja.net/eko.

3


4

Razglednice PR

E

TERAKTIVNE TABL

VRTCU PREKO IN AVLJIČNA URA V

vrtca , Ksenija Kolar, vodja

Vrtec Mala Nedelja

o knjižnico, Robert. Ko obiščem i šolski knjižničar tud unalnika in ljic rač a jite eg go sn vz no dvaja preko pre pre pravljične ure poleg lja uro av no eraktivne ipr ljič pr int av cu ko pr vrt pre V našem . Pripravil jo je o, drugič pa nam uro ljic av no pr ljič ivo av pr so bile nim o za saj bn pravo doživetje, nam pove novo in pripravil prav pose ČI je bila za otroke avimi je za nas vrtičkarje BU pr s pa ITI t ZB ale kra laš RA To O og ja. se ica tor diaprojek pale v pravljici, so i na naši šoli. Pravlj bil sto na vne ido kti pr so st ki era , vo ali int no Živ ko t kjer so otroci pre ne na veliki tabli. table, ki smo jo ko didaktične igrice, odkrivali pravljice predvaja il av nju om va ipr nik pr do nč s ve svi na ipo za nim pr slike ob ičar Robert o, ko so z nevid jeli velik pokal pravljice pa je knjižn zanimivo jim je bil smo vsi skupaj pre glasovi. Ob koncu lične načine. Zelo log raz na na nih ja tič jen ak doživeli did mn u e po k slike. Ob konc rstno pravljično uro table reševali nalog ali, kaj skriva delče gojiteljice smo tov otroke jev vz je an in i ko ug ka roc so o, Ot . ko bil uri je ali , dele živali lovanje v pravljični okom. Neverjetno de otr so tako in jšim na je l are da šan jst po na slu t o za uspešno po nam je vsebin o najmlajšim ko pripravil mu knjižničarju, da še . Bila je zanimiva tak ru na čin mb se na ce o n de be sm li se lem ali po se na . Zahv da nam bo v ve le. je didaktičnih nalog . Obljubil nam je, ko interaktivne tab pritegnilo reševan nas nekaj novega pravljično uro pre vse vo za no bil je ki , čin na poučen in zanimiv

ET LUTK

POPOTOVANJE V SV

ljici Ivica Slatinšek in

, vzgojite Vrtec Slovenj Gradec

elja Vrtec Mala Ned

Maja Lakovšek

e k. Četudi so lutkovn potovanje v svet lut ili po o red vit pri i do ču pin na sku e otrok sa. Tako smo v naši bno, da popeljemo korajžni kot lj samo preživljanje ča t bo i ko Zelo malo je potre bil č ve so i liko ter ka ve e , so za otrok vno predstavo. Ne predstave preproste zali svoje vrline. otroci odigrali lutko no, sprostili in poka o gledališče, kjer so sce o vn vn ko ko lut lut lo za ma ili vo pra ki so se skr so se vsi, tudi tisti, drugi, na koncu pa

dec Vrtec Slovenj Gra

DOV NSKIH PLO E S JE IZ ter JE na N tja UST VARJA vzgojiteljici Sabina Tavzes in Ta Pin

Cerkev, jnik, enota Nova Vrtec Mavrica, Vo

na časa preživimo va. Tako precej ra m na a na ož in r kr ča ob oj g letni čas ima sv s okrog in okro nujala naučimo. Vsak deželju, kjer na Po ri. po ga ča ve na i no ja im aj oj ha sv sik na ar Naš vrtec se en postregla s sen kušamo in se m nam je tudi jes zrelih plodov. Je ziskujemo, preiz ziskovanje. Tako ra v naročje obilo prostem, kjer ra še a sil na tro za m išč smo želeli na od sa in ča izh e a rv go eg ba sk no a m en jal ponuja ici. listju spremin čarobnega jes EVO kar v igraln tenkov. Delček ojih darov, ko je plih barvnih od O JESENSKO DR nam je obilje sv a to LIK sk ln VE en po ili s, jes ar li ča tv ka ni us let o vsi skupaj listov smo nasli je najbolj barvit , iz listja igralnico, zato sm močjo odtisov be šo po s go na i: v ar ali di ov stv tu e lik ti ob prenes . še druge različn in kostanja smo naša domišljija o ustvarjali tudi , npr. iz storžev je pokukala tudi Poleg tega pa sm o spreminjali podobe plodov an pl na in o bilo zelo lep jalno sm drevesa, ustvar tvarjanju nam je lutke, … Ob us smo oblikovali

ETI

ZAJTRK Z OČ

a ara, vzgojiteljic ojca, enota Tink

, Vojnik Vrtec Mavrica k

Stanka Benedi

Vrtec M

m jtrk. Po slastne še očke na za na li bi ea va iv po N « itarno akcijo upini »Škratki o se na human mbru smo v sk rali. Odz vali sm e škratke. ig V mesecu nove zn še ija aj pr up in sk le smo se ali male, vese ris in i mlečnem rižu an dl o an«. Tiskali sm »Podarimo dl

Vrtec Mojca Vrtec M

ČE LOVALE IGRA

IZDE ŽELVICE SMO

i Mojca Košmrlj

OK, vzgojiteljic iškolin, enota BL

in Tina Hrovatič

mudoma anje, smo se ne pridejo zovo ObdaRaj Pe da – o, za m Pe da in ve ici, zato se za cijo Ringaraje išn ak ln ke po no ro bo el ot v od aj za br č eli za do s je bil že kd ali samo igra Ko smo izved sikdo izmed na pa ne bi izdel zgodbice ar i M Da in . u. eb av nj vs pr va lo ko po o . Nato sm ih dneh še ka so prijavili k sode raze in igrače enem trikotniku v dolgih zimsk odbico o rum smo jim še ob presenečenja i zg li al vi še ris ra ili Na ip av e. pr st čk če se pa smo igra otnike in obla lnišnicah, smo ledali, potem brega! adrate, pravok og slovenskih bo do kv j še e, ka og iku ne kr tn li , di ko ike tri vno smo nare izdelali trikotn rico o rumenem dovoljni. Pono Otroci so si ig bili vsi zelo za o sm bile narejene. u čk ju kl za za oddajo. Ob

n Vrtec Miškoli


5 Vrtec Pod gradom

RAKITNA – PRAV

LJIČNA VASICA

, enota Strossmay erjeva, vzgojiteljica

Alenka Zadnikar Ob razmišljanju kam odpeljati ot ro ke na izlet, se mi je pred nadmorske višine se odpre prečud očmi pokazala po vsenaokrog pa je ovit pogled na pla doba vasi Rakitne gozd. Že pogled noto, kjer so pose . Na 800 m te začara, izvedeli jane hiše, kozolci Muca Copatarica pa smo tudi, da tu , pašniki, jezero, , Zlatolaska in tri živijo v svojih hiš je medvedi ter Pa Rakitno. Najprej kah Mojca Pokra lček. Polni pričako smo se odpravili jculja, na obisk k Muci Co vanj smo se z av nam povedali, da tobusom odpelja patarici. Ob poti jim je Muca prav li na smo srečali otroke zares odnesla co hiško, ko smo jo iz vrtca na Rakitni, pate, ker jih niso zagledali. Prijazno ki so pospravili. Muca nas je povabila v skrbijo za svoje co je ravno pometa svoj dom. Poveda pate. Ali so umaz la pred la je, da ima res ve ani, strgani, razm zapeli še nekaj pe liko dela, saj otro etani, … Obljubil smic, nato pa sm ci ne i smo ji, da bomo o se poslovili. Ot Pokrajculji. Ker ob skrbeli za svoje co roci z Rakitne pa trkanju in klicanju pate, ji so še iskali svoje ni bilo nobenega Pogled na uro na copate. Odšli sm odgovora, smo ji m je povedal, da o še k Mojci pustili pismo z lep je čas za odhod. Polni vtisov smo imi pozdravi in ris zapuščali Rakitno bami. , naslednjič pa bo še Palčka, Zlatolas mo obiskali ko in medvedke, smo si obljubili.

Vrtec Pod Gra dom

OBISKALA NAS JE

Vrtec pri OŠ Raz križje

FIZIOTERAPEVTKA Vrtec pri OŠ Razkrižje , Vzgojiteljici Marija Babič in Olga Nova k V začetku decemb ra nas je v vrtcu ob iskala fizioterapevtka naš vrtec in je zapos Simona Golenko, ma lena v domu starej mica deklice Blažke ših občanov v Rakič izvirnimi slikami in , ki obiskuje anu. V uvodu nam zanimivim besedilo je izčrpno predstav m. V nadaljevanju sm smo, da je gibanje ila svoj poklic z o si ob prijetni glasb zelo pomembno za i še dobro razgibali naše zdravje. Dogo starejših občanov telo. Spoznali vorili smo se, da bo in naredili medgen mo v poletnih mesec eracijsko srečanje. ih obiskali dom Se že veselimo snide nja.

Otroci, starši in vzgojitelji, raziskujte z Linom! Lino je prisrčen in radoveden medvedek, ki ga zanima mnooooogo stvari, najraje pa raziskuje, kako o različnih stvareh razmišljajo otroci. V letu 2010 bo Lino raziskoval razmišljanja otrok, pri čemer potrebuje vašo pomoč!

Kaj morate storiti?

Lino bo v reviji Ringarajine iskrice vsak mesec postavil vprašanje, ki mu ne da miru, z namenom, da dobi čim več odgovorov otrok. Starši in vzgojitelji ste tisti, ki lahko te odgovore zapišete in nam jih pošljete. Lino bo VSAK MESEC IZŽREBAL IN NAGRADIL 8 POSLANIH ODGOVOROV, mi pa jih bomo objavili v naslednji številki revije Ringarajine iskrice. Prav vsi poslani odgovori pa bodo objavljeni na spletnem portalu www.ringaraja.net.

VSAK MESEC BO LINO MED ODGOVORI IZŽREBAL TUDI EN VRTEC, KI GA BO OBISKAL! Kaj Lina zanima?

Zanima ga, kaj je prijateljstvo, ljubezen, kaj razveseli mamice in očke, kakšen dom ima Božiček, kako dobiti bratca ali sestrico, zakaj je nebo modro, kam gre sonce ponoči, kaj je zdrav zajtrk in še ogromno stvari. Vsak mesec bo postavil drugačno vprašanje, zato ga vedno poiščite na istem mestu v reviji Ringarajine iskrice in na spletnem portalu Ringaraja.net.

Februarja vas Lino sprašuje:

»ZAKAJ SE ODRASLI RADI POLJUBLJAJO?«

na am pošljite Odgovore n .net ja ra a krice@ring o) in e-naslov is L i n Radoved (s pripisom v lo s a na n a 32, ali po pošti nca Mlakarj ra F a c li U ., .o .o d Danu ana 1000 Ljublj 010.

uarja 2 do 20. febr

Navodila in pogoje za sodelovanje si oglejte na www.ringaraja.net/lino.


6

VAJA EVAKUACIJ

E V PR

IMERU POŽARA Vrtec Pedenjped, en ota Kašelj, vzgojitel Letos smo se odloč jica Mojca Širca ili in vajo evakuacij e v primeru požara PGD Kašelj, PGD Za organizirali v popo log in PGD Zadobro ldanskem času v va. To je bila res ve drevesom, stran od sodelovanju s lika in odmevna va vrtca, kjer je »zago ja. Zbrali smo se na relo«. Po dogovoru trije gasilski avtom igrišču pod s centrom za obve obili in dve reševaln šča i vo nje šlo zares. Dogajan zili. In stekla je akcij 112 so s sirenami je je privabilo tud pripeljali a. Če pr av je bil a le vaja, je potek i krajane iz okoliški pogrešanih otrok alo tako, kot če bi h hiš in vsi zbrani iz gorečega vrtca sm o z , za nu nim de nje an jem opazovali reš vprašanja. Bili so ze prve pomoči in ga evanje šenje. Ob tem so lo vznemirjeni in vzhičeni, ko je čis se otrokom poraj vrtca. Dogodek je to zares iz cevi za ala številna bil zanimiv ne le otr če la br izg ok ati om vo gasilcev v primeru , temveč tudi odras da po strehi naše ga požara. Otroke pa lim, ki so si prvič og so najbolj navduš ledali potek aktivno ila vozila, sirena in sti delo gasilcev ter bo lničarjev.

Vrtec Pedenjped, enota Kašelj

OBISK BABICE ZIM

E

Vrtec in OŠ Žirovni

ca, Vzgojiteljice Ve

ronika Pšenica, Ba

rbara Pogačnik, M

ija De

bevc in Breda Oblak V OŠ in vrtcu Žirov nica nas je obiskala Babica Zima. S se snegu gazili čisto, boj je pripeljala Mr čisto tiho. Njihov azek in tri majhne domek je bil daleč se veselili in lovili škratke, ki so po , zeblo jih je v ušes snežinke za spom a, a to jih ni odvrn inke. Žal so se nam ilo od nas. Skupaj že v rokah stopile. smo

Vrtec in OŠ Žir ovnica

MAMA ANDRE JA NA

Vrtec Semedela,

enota Markovec,

OBISKU V VRTC

U

vzgojiteljica Tatja

Smo skupina ot na Radin rok, starih 2–3 leta. Skupaj sm času nas je obisk o že drugo leto ala Teova mam in se že zelo do a Andreja. Pripov bil čuden ta pe bro poznamo. edovala nam je telin. Mislil je, da V dopoldanskem zgodbico Petelin mu je nekdo uk za bodice. Mam in njegova sukn radel suknjo, no a Andreja je pr ja. Joj, kako je sil pa jo je jež, ka itegnila našo po teremu se je ne zornost z zanim hote zataknila ivim pripovedov an jem lahko celo pobo in s petelinom, ki smo ga žali. Z obiskom nam je popestr ila dopoldne.

NAŠA IGRALN

ICA SE JE SPR

EMENILA V IN

Vrtec Sonček, Sv . Jurij ob Ščavni

ci, vzgojiteljici

Vrtec Sonček, Sv. Jurij ob Š ča

vnici

Vrtec Semed ela, enota M arkovec

DIJANSKO IG

Mateja Maguš

RALNICO!

Otroci so si že a in Petra Rošk dalj er čimer bi se lahk časa želeli ustvarjati in doživ eti nekaj nevs o resnično iden ak danjega, neka tificirali. Vsake bi imeli šotor j, kar bi jih resn …« Potem pa toliko časa sva sva se nekega ično pritegnilo vzgojiteljici sli poznajo kakšne dne domislili: šali: »Zakaj ne in s posebne ljudi »Kaj pa če bi bi naredimo šoto , ki živijo v šoto ali bi tudi mi po li ra? Mi In di rih ja nci?« Otroke sv stali Indijanci, , ker si ga bom so takoj predla a povprašali, če o tudi sami na Indijance skor gali, kaj vse bi re aj vsak dan, na lahko počeli. Na dili. Ko sva postavili vpraša redili smo si pe totem, pili indi nje, slednje tri tedn rjanice, pobarv janski napitek, e smo se mas ali stare majic naredili bobn smo se pozdra e, postavili šo kirali v e in amulete, vili z indijanski to r, pe sestavili in po li indijanske pe m pozdravom manjšo zabavo barvali smi ter plesali »hawk«. Predst s pogostitvijo indijanski ples avili smo se tu – indijanskim . Vsak dan di drugim skup napitkom. Za inam v vrtcu te otroke je bil te r priredili matski sklop re s nekaj posebn ega.

PRAZNOVANJE

Vrtec pri OŠ Ribn

ROJSTNEGA D

ica na Pohorju, vz

NE S SADJEM

gojiteljici Alenka

Urnaut in Špela

Hrastnik V tem šolskem letu smo si zada li čim bolj zdra Staršem smo sv vo prehrano v etovali, da naj pr vrtcu, pa tudi pr inesejo v vrtec Ugotovili smo, i praznovanju ro več sadja kot sla da naši najmlaj jstnih dnevov. dkarij. Starši so ši zelo radi jedo se z našim nasv sadje, še posebe etom strinjali. j, če jim ga reže mo na koščke.

Vrtec pri OŠ Ribnica na Poh orju

Drage vzgojiteljice in učiteljice! Pišite, fotografirajte in soustvajajte! Pošljite nam razglednico tudi iz vaše skupine in vašega vrtca, da bo širna Slovenija videla, kako aktivni ste v vrtcih! Razglednice nam pošljite na e-naslov iskrice@ringaraja.net, s pripisom »Razglednice«.

Veseli bomo vaših prispevkov!


Vrtec Moravske Topli

ce, Vzgojiteljici Suzana

ŽABJA ŠOLA

Benčec in Martina Lip

aj 27. novembra 2009 je prišla v skupino Bri nina mamica Nataša. Povedala nam je zgo S seboj je prinesla pla dbo o prehlajeni žab kat, žabo in veliko žab i. Otroci so bili zelo otroke, kaj moramo jo hišo. radovedni. Mamica narediti, da bomo zdr je izobesila plakat in avi . Otroci so na njena saj o zdravju vedo že spraševala vprašanja dajali zelo marsikaj. Povedali so, smiselne in pravilne da moramo jesti žita nam dajejo energijo. odgovore, , kosmiče, riž, testen To še zlasti velja za kru ine, skratka ogljikov h, ki ga je najbolje uži kruh ali kruh s semen e hidrate, ki vat i zjutraj za zajtrk. Seved i. Vsaj petkrat na dan a je najboljši polnozrn Zato imamo vsak da naj bi jedli sadje in zel ati n na razpolago različn enjavo, kar v tej sku posladkamo tudi s kak pini otroci dobro ved o sadje in nesladkan čaj. Sledijo ribe, jajca o. šno liziko, tortico ali sla in doledom. Seveda je meso, včasih pa se lah pa na svežem zraku. pomembno tudi vel Vsak dan zato izkori ko stimo za sprehode po iko gibanja v prosto in smo prehlajeni?« ru, še bolje bližnji in daljni okolic Tudi na to vprašanje i vrtca. »In kaj storim so otroci znali odgo čaja, uživamo veliko o, če zbolimo vo riti vitamina C, ki ga je na . »Ko smo prehlajen i, pijemo veliko zelišč jveč v limonah in sad in napiše recept za nega ju. Po potrebi obiščem zdravila. Če imamo vročino in se slabo po o zdravnika, ki nas pre Pri sebi moramo im čutimo, ležimo doma gleda eti vedno dovolj pa v pir po na ste tih lji in ne hodimo v vrt robčkov, ki jih moram prehlad, ki je zelo lep ec. o dišal. Tega nam je o vedno dati v koš ...« skuhala tudi kuharic Poduhali smo tudi čaj dober. Preden je ma a Zdenka, osladkali za mica odšla, je poda pa smo si ga z medo rila vsakemu otroku ravnati in se obvarov m. Bil je zelo napihljivo žabico in ati pred prehladom. bro šur V zahvalo za obisk bo o s koristnimi napotki bo mamica razstavila mo v naslednjih dneh , kako v trgovini z zelišči in narisali risbice o žab zdravo prehrano »So ji šoli, katere nčnica« v Murski So boti. Preživeli smo pri poučno dopoldne. jetno in Upam, da bo takšni h srečanj še več.

Eko razglednice

7

Vrtec Moravske T oplice

ČEBELAR V VRTCU

Vrtec Jurovski Dol, vzg

ojiteljici: Marjeta Ču

Vrtec Jurovski D ol

š, Gabrijela Murko Kako je med zdrav se zavedamo že v vrtcu. Prav v ta name Lorbek Rudija in Le n smo medse v vrt š Ivana. S čebelarji ec Jurovski Dol po so se družili otroci Za lažjo predstavo vabili čebelarja od najmlajše do na sta s seboj prinesla jstarejše skupine. nekaj čebelarskih pri Spoznali so vrste če pomočkov, katere bel, postopek nasta so mnogi otroci vid janja medu, kakšneg Otroci med poznajo eli prvič. a okusa je med in pre sicer že od prej in da dvsem, kako zdrav ga lahko kupimo v otrokom na prime o ga je uživati. trgovini. Kako pa me ren način razložila. Po končani predstav d nastane, pa sta če namaz na kruhu, v itvi smo se posladk belarja čaju, po žlički. Po zaj ali z medom na raz trku smo si ogledali Slovenije, Javna sve lične načine; kot film »S čebelo do me tovalna služba v če du« (izdaja; Čebelar belarstvu), kjer je še Ob likovnih in glasb ska zveza bolj nazorno prika enih dejavnostih bo zano življenje čebe mo še obogatili sp S pomočjo medu bo le. oznanje o čebeli in mo v vrtcu še napre nje ni dru j skrbeli za naše zd bomo obiskali čebe žini… ravje. V pomladnem larja na domu in si času, ko bojo čebe še bolj podrobno og pripomočke. lice aktivne, ledali čebelnjak, ob leko čebelarja ter še Hvala Čebelarskemu mnoge ostale društvu za obisk v vrtcu.

Vrtec Morje, Lucija

POSADILI SMO D , vzgojiteljica Blaž REVO ena Dolničar, koor di na Letos smo se tudi to rk a Ek o vrtca mi odločili, da se starši ter priključim vsemi zaposlenim o eko vrtcem. Ob i v vrtcu skrbeli za vezali smo se, da in v naši okolici ter bomo skupaj z ot ločevanje odpadk uvajali zdravo pr roki in njihovimi ov, zbiranje papir ehrano. Odzvali septembra po vs ja, kartuš, zamaš sm o se tudi akciji sa kov, živali v zave em svetu. Odloč jenja dreves, ki ga tišču ili smo se za drev Sadiko nam je po ENO program or o, na katerem zra darila Semenarn ganizira 21. stejo kraljevi sade a Vanja, posadili povabili tudi župa ži – pa ka kij sm i, ki so izredno zd o jo na našem igr na Občine Piran ravi. Tomaža Gantarja išču. Na slovesno je pomagal posa in predsednika Sv posaditev dreves diti tudi velik ljubit eta a smo KS Lu elj cij in a Gašpar Gašpar poznavalec kakij praznik kakijev. Na Mišiča. Kaki nam ev Gianfranco Gi koncu smo se vs assi iz Strunjana, i posladkali s kakij kjer je tudi vsakole i. Drevesa so posa tni dili tudi v enotah Ježek in Strunjan .

EKO OKRASKI ZA N

Vrtec Šoštanj, enot

OVOLETNO JELK O

Vrtec Morje, L ucija

a Brina, vzgojitelj

ica V. Mevc

Skupinica otrok iz našega vrtca se je sredi decembra nalogo: namerava s kombijem odpe li smo okrasiti no ljala na velenjski voletno jelko naše so še čakala na »sv grad. Tja smo od ga vrtca. Ko smo oje« otroke. V tem šli s prav posebn prišli, je bilo neka šolskem letu sm ki smo jih naredili o j drevesc že okraš o vključeni v proje iz oblancev, in z enih, druga pa kt EKO vrtec, zato njimi okrasili jelko smo s seboj prine . Bili smo veseli in sli eko okraske, ponosni, saj je bil a naša jelka najle pša eko jelka.

Vrtec Šoštanj, en ota Brina Vrtec Urša, Dom

MENGEŠKA KO

ČA

žale, vzgojiteljic V našem vrtcu a Tanja Cerar negujemo pose ben odnos do zagnanci smo se narave, gričkov skupaj s starši od , planin in gora pravili po poti Tr moč, vzdržljivo , ki nas obdajaj im steze na men st in spretnost, o. Mladi hribov geško kočo. Med se razgibavali s ski drugega, pogo vzpo te lovadnimi vajam varjali smo se, se i in dihali svež zra nom smo preizkušali pravljičarka in pl smejali ter se uč k. Imeli smo ča aninska vodnica ili pravilne hoje. s drug za Irena Cerar in go pravljici in posk Počutili smo se rbela, da se je v varne, saj sta bi ski reševalec Kl emen Miklič. Ire la z nami otroških očeh pr se ob sončnem na ižg nam je na vrhu ala iskrivost in še zahodu, v veče povedala rni zarji in ob so večja želja po pu ju lučk, zadovo stolovščinah. Vr ljni in napolnjen ačali smo i s čarobnim no tranjim mirom.

Vrtec Urša, D omžale


8

Pezovo ObdaRajanje

4.939 Ringaraja je s pomočjo Peza in 7.500 otrok iz slovenskih vrtcev in šol zbrala kar 4.939 ročno izdelanih igrač, mehkih »objemčkov«, ki razveseljujejo male junake.

Uredništvo revije Ringarajine iskrice in spletnega portala Ringaraja.net je v septembru skupaj s Pezom povabilo vrtčevske in šolske otroke k sodelovanju v dobrodelni akciji Pezovo ObdaRajanje. Za cilj akcije smo si zastavili obdaritev otrok, ki so praznične dni preživljali v bolnišnicah. Otroke in njihove vzgojitelje ter učitelje smo prosili, naj ustvarijo igrače po svoji domišljiji in zamislih. Ampak ne kakršnekoli igrače, temveč čisto prave prijatelje, ki bodo delali družbo otrokom v bolnišnicah. »Objemčke«, ki jih bodo otroci lahko stisnili k sebi in se v njihovem objemu počutili varne kot v toplem objemu svojih staršev. Na vabilo k sodelovanju v akciji se je odzvalo več kot 7.500 otrok iz več kot 400 vrtčevskih in šolskih skupin in naša srca zaigrajo vsakič, ko se spomnimo na police našega skladišča, ki so se šibile pod težo prispelih igrač, poslanih na naš naslov! Prepričani smo, da akcija ni prinesla veselja le prejemnikom »objemčkov«, saj je bila še posebej namenjena ravno otrokom, ki so jih ustvarjali. Ob pravljici o deklici Rini, ki je otroke spremljala pri ustvarjanju objemčkov, so se učili prijateljstva, solidarnosti in pozornosti.

Z OBJEMČKOM DO TOLAŽBE

KOŠAR E NA MA Z OBJEMČK I ČAKA LE BOL JO NIKE

Iskreno pa vam priznamo, da smo v akciji največ pridobili prav mi. Prejeli smo neomajen dokaz, da so naši otroci čudoviti mladi ljudje, ki nesebično in brez pomisleka razdajajo svoje veselje, ideje, energijo in ljubezen naokoli ter dobrodušno in brezpogojno pomagajo tistim, ki potrebujejo malce sončka, da jim razsvetli dan. Obljubili smo si, da nam bodo za zgled vedno, ko bomo odmerjali svoj čas, da ga ne pozabimo tudi mi odmeriti dovolj za prižiganje iskric v očeh drugih ljudi. Naj bodo naši mali junaki zgled tudi vam. Preberite Rinino zgodbico in si oglejte utrinke iz bolnišnic. OBJEMČKI DI SO KRASILI TU JELKO NOVOLETNO

Želimo vam, da bi tudi vi vedno imeli ob sebi »objemčke«, kjerkoli že ste! Igračke – »o predali P bjemčke« smo v ediatričn oddelko i kliniki t ličnih zabojih m sploš e r pediat n ih kjer razv ričnim eseljujejo bolnišnic po v sej Slov male ob smo, da eniji, is kovalc popestri bodo marsikat eremu m e. Prepričani le bivan je v boln alemu b ko bo po išnici olniku grešal s voje najd ali pa ga potola žile, ražje in njihov o bjem.

DOBROV OLJ MESTO N NI ŠKRATEK NIK I, KI JE SV AŠEL V IG O RALNICI NA STEN JE I


9

Prebe ri del Ri te otrokom nine z še za g d pričar ajte R odbice in ji nji m in pogle du na ino veselj e ob objem čke.

: Zgodbi ca

omov d e r g a n Ri

Danes sem zadnji dan v bolnišnici. Spoznala sem veliko novih prijateljev in tudi zdravniki in sestre so bili zelo prijazni z mano. Dan potem, ko sem bila zelo žalostna, smo v bolnišnico prejeli polno zanimivih škatel. Na njih je pisalo »Za Rino in prijatelje«. S cmokom v grlu in polni pričakovanja smo jih odprli, v njih pa našli fantke, punčke, pikapolonice, snežake in še toliko drugih igrač iz cunj, s prav posebnimi obrazki in dodatki. Oh, kako vesela sem bila, ko sem jih vzela v roke, še bolj pa, ko sem slišala, da ste jih za nas naredili otroci. ,Hvala vam vsem za »objemčke«, kot ste jih poimenovali! Mi smo jih imeli prav ves čas ob sebi, še ponoči so bili z nami, da smo lažje zaspali v njihovem objemu. Ko so prišli na obisk mami, očka in bratec Gaber, kar niso mogli verjeti, koliko igrač imamo v naši sobi. Vsaki smo podarili ime in jih predstavili svojim družinam. Meni je najbolj všeč punčka z roza oblekico in belimi lasmi in točno to bom vzela s seboj domov, da se bova lahko kadarkoli igrali. Mamica pravi, da bom naslednji teden lahko šla že v vrtec in s seboj bom vzela tudi svojo punčko, da jo bom predstavila svojim prijateljem. Mogoče so jo pa ustvarili ravno oni?! Hvala dragi prijatelji za objemčke, ki jih ne bom nikoli pozabila. Moja mamica pravi, da ste nam pričarali iskrice v očeh!

RINA


10

Cvekamo

KATJUŠA

»Moja s

inova bo

foto: Mil

an Simčič

POPOVI

sta borc

Ć:

a, tako k ot sem s

a

Starejša tem

Novejša tema

ama.«

Katjuša Popović je vodja pisarne društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi. Temeljna naloga društva je nudenje konkretne pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Edina v društvu se izpostavlja v medijih, drugi delujejo skrito. Pred tem je delala kot kriminalistka v policiji. Je mama dveh fantov in pravi, da ji je ta vloga najljubša. Mija22, Danes sem slišala zanimivo zgodbo o materi samohranilki. Ali kdaj razmišljate o tem, koliko preizkušenj zmorejo nekatere ženske, 16. 3. 2009, 20:00 pa so še vedno v odlični kondiciji? Teja6, Ja, to je res. Pa ne samo to. Samohranilke si morajo življenje zelo dobro organizirati tudi zato, da zmorejo še vso odgovornost, ki jo 16. 3. 2009, 20:11 prinaša služba. Lea14, Zadnjič sem na TV-ju gledala pogovor s Katjušo Popović, prej se je pisala Kodele Kos. Je vodja društva Ključ, kjer se edina 16. 3. 2009, 20:14 predstavlja z obrazom, in mati samohranilka dveh sinov. Neverjetno odločna in karizmatična ženska. Mia22, No, jaz pa Katjušo poznam in sem jo povabila v našo forumsko debato. Lea, kar vprašaj jo, če te kaj zanima. 16. 3. 2009, 20:16 Lea14, Z veseljem! Katjuša, že več let delujete v društvu Ključ, ki se ukvarja s preprečevanjem trgovine z ljudmi. Kot predsednica ste se 16. 3. 2009, 20:17 edini izpostavili v javnosti, ostali delujejo skrito. Zakaj? KatjušaP, Sem vodja pisarne društva Ključ – centra za boj proti trgovini z ljudmi, sedem let sem bila tudi predsednica. Temeljna naloga je 16. 3. 2009, 20:23 nudenje konkretne oblike pomoči žrtvam trgovine z ljudmi. Trgovcem z ljudmi je v interesu, da zaradi izgube zaslužka najdejo pobegle žrtve. Če jih hočejo najti, morajo najprej priti do nas, zato so delavke in delavci društva prav tako ogroženi kot same žrtve. Na ogroženost so nas opozarjale partnerske organizacije iz tujine, zato smo se odločili, da se v medijih ne bomo pojavljali z obrazom. Vendar pa se je pred nekaj leti pojavila zgodba o smrti HIV pozitivne prostitutke. Mediji in kvazistrokovnjaki so jo predstavili kot hudobno prostitutko, ki je namerno okuževala poštene slovenske in tuje državljane. Mi pa smo vedeli, da je dekle začelo z delom pri štirinajstih letih v enem od slovenskih nočnih lokalov, da je bila prisilna prostitutka in s tem žrtev trgovine z ljudmi. Takrat smo se odločili, da je treba dati žrtvam glas in obraz in od takrat se pojavljam tudi v medijih. Lea14, S čim se društvo še ukvarja? 16. 3. 2009, 20:25 KatjušaP, Pomembna dejavnost društva je preventivna dejavnost. Edini v Sloveniji izvajamo preventivni program, in sicer za starejše 16. 3. 2009, 20:26 osnovnošolce (deveti razred) in mlajše srednješolce (prvi, drugi letnik) o trgovini z ljudmi oziroma o pasteh, v katere se lahko ujamejo mladi in tako nevede in nehote postanejo žrtev trgovine z ljudmi. Naše društvo se povezuje s sorodnimi organizacijami iz Slovenije in tujine. V okviru slovenskih organizacij smo v neformalni zvezi za nenasilje in sodelujemo v nekaterih večjih skupnih akcijah, recimo šestnajst mednarodnih dni proti nasilju nad ženskami.


Teja6, Je med žrtvami trgovine tudi kaj mamic? Kaj se zgodi z njimi in z otroki? 16. 3. 2009, 20:27 KatjušaP, Med žrtvami trgovine z ljudmi je veliko mam, predvsem takih, ki pridejo iz tujine in so v Sloveniji izkoriščane. V naš varni prostor 16. 3. 2009, 20:28 ne nameščamo mladoletnih oseb, razen v primerih, ko pridejo s svojimi zakonitimi zastopniki. Imeli smo primer, da je bila žrtev trgovine z ljudmi pri nas nameščena s svojim sedemnajstmesečnim otrokom. V takih primerih je treba nuditi pomoč tudi otroku. Teja6, Je med žrtvami več tujcev, večinoma žensk oziroma mladoletnic? 16. 3. 2009, 20:29 KatjušaP, Trgovina z ljudmi ni samo prisilna prostitucija, ampak tudi prisilno delo, služabništvo in trgovina s človeškimi tkivi, organi in krvjo. 16. 3. 2009, 20:31 Po statistikah je največ žrtev trgovine z ljudmi žensk in otrok. Če bi se poglobili v prisilno delo, bi se izkazalo, da je med žrtvami tudi ogromno moških. V društvu Ključ dobijo pomoč tako slovenski državljani kot tudi tujci. Nameščene smo imeli tako moške kot ženske. Mia22, Morda kakšna bolj konkretna zgodba, brez imen, seveda ... 16. 3. 2009, 20:33 KatjušaP, Že od ustanovitve dalje (2001) se srečujemo s klasičnimi zgodbami, vsako leto pa nas preseneti kakšna neklasična. Klasične 16. 3. 2009, 20:35 so tiste, ko je mlado dekle čustveno zavedeno s strani fanta, v katerega se zaljubi. Ustvarita navidezen – njej se zdi resničen – ljubezenski odnos, on pa jo kasneje izrabi in jo proda za prisilno prostitutko. Ker se upre, jo pretepejo ali posilijo ali ji grozijo, da ji bodo ubili starše. Mlada in prestrašena ženska v tuji državi popusti in gre na cesto ali v hotelsko sobo, kjer jo dlje časa izkoriščajo in kršijo njene osnovne človekove pravice. Lea14, Katjuša, kako ste vi zašli na to področje delovanja? 16. 3. 2009, 20:38 KatjušaP, Prej sem delala v upravi kriminalistične policije, kjer sem bila zadnjih nekaj let zadolžena za področje trgovine z ljudmi. Po svojem 16. 3. 2009, 20:41 tridesetem letu sem se začela spraševati, če je moje delo smiselno, saj sem redko videla rezultate svojega dela. Le-ti so odvisni od drugih dejavnikov, med drugim od dela tožilstev, sodišč. Kriminalce se spušča iz pripora in ti še naprej nemoteno izvajajo kriminalna dejanja. Vse to je na mene vplivalo tako, da sem začela razmišljati o odhodu. Kmalu po odpovedi sem soustanovila društvo Ključ in se podala na novo pot. Mija22, Ste mama dveh otrok. Kako usklajujete delo z 16. 3. 2009, 20:47 materinskimi obveznostmi? KatjušaP, Vloga mame mi je v življenju najljubša, zato jo 16. 3. 2009, 20:49 opravljam z največjim veseljem. Da lahko uskladim delo in skrb za otroka, je potrebna dobra organizacija. Imam srečo, da imam ljudi, ki mi pri tem pomagajo. Največ mi pomaga mama. Zaradi specifike svojega dela ne želite izpostavljati Lea14, 16. 3. 2009, 20:51 otrok. So zaradi narave vašega dela v potencialni nevarnosti? KatjušaP, Od nekdaj varujem svoje osebno življenje in ne želim 16. 3. 2009, 20:53 izpostavljati nikogar, sploh pa ne svojih otrok. Da, to je med drugim povezano tudi s strahom, da bi se jim zaradi dela, ki ga opravljam, lahko kaj zgodilo. Moj nekdanji partner (op. Drago Kos) opravlja delo, ki pri večini ni prav priljubljeno in iz tega je sledil najin dogovor, da ne bova izpostavljala otrok. Teja6, Ste se kdaj že znašli v nevarnosti zaradi dela, ki ga 16. 3. 2009, 20:55 opravljate? KatjušaP, Kadarkoli so ogrožene žrtve, ki so pri nas nameščene, 16. 3. 2009, 20:58 se ogroženosti zavedam tudi sama. Lansko leto sem bila fizično napadena s strani pajdašev osumljenca, ki so želeli priti do žrtev, ki so bile za mojim hrbtom. Šlo je za spremstvo dveh žrtev na pričanje proti osumljencu. Na srečo so bili v bližini policisti, ki so zaščitili žrtvi, mojo sodelavko in mene. Lea14, Kako pa je delo v policiji vplivalo na vaše družinsko 16. 3. 2009, 21:00 življenje? KatjušaP, Predstavljajte si, da pridete zjutraj v službo in se ob 16. 3. 2009, 21:02 kavi s sodelavci pogovarjate o posilstvih, umorih, zlorabah in potem 8 ur ali več spet razmišljate o tem. Od jutra do večera negativne informacije. V človeku se razvijejo različne strategije preživetja in ena izmed teh je, da postaneš ciničen ali pa neobčutljiv. Na srečo sem prišla samo do faze, ko sem postala sumničava in sem se doma, predvsem do svojega takrat pubertetniškega sina, začela vesti preveč zaščitniško. Na to me je sam opozoril in mi rekel, naj ga pustim živeti in uživati ter da niso vsi ljudje pokvarjeni. Lea14, Je biti mama samohranilka težek izziv? 16. 3. 2009, 21:04

11


12

Cvekamo

KatjušaP, Naziv samohranilka sem si v življenju pridobila dvakrat. Prvega sina Bruna sem rodila pri enaindvajsetih letih in je sad mladostnih 16. 3. 2009, 21:06 idealov in ljubezni na prvi pogled. Kmalu po njegovem rojstvu sva se s prvim partnerjem razšla, vendar do danes ostala v zelo korektnih odnosih. Drugič sem si naziv samohranilke pridobila nedavno, ko sva se z Andraževim očetom razšla. Samohranilka? Mojih dveh sinov ne hranim sama, njuna očeta delita stroške z mano. Prav tako jih ne vzgajam sama, saj opravljata vse očetovske funkcije, prepričana sem, da nekatere celo bolje kot tisti očetje, ki živijo s svojimi otroki. Otroka mi ne predstavljata dodatne obremenitve, ampak sprostitev, ker se z veseljem podam v njune svetove. Svet starejšega sina so prvi koraki v samostojno življenje, prvi resni izzivi in odločitve. Star je enaindvajset let. Svet drugega, enajstletnega sina je igra, veliko smeha, še vedno veliko otroške iskrenosti. Od obeh dobivam toplino, ki jo potrebujem, da lahko živim srečno in polno življenje. Lea14, Kdo vam pomaga pri skrbi za otroka? 16. 3. 2009, 21:09 KatjušaP, Dokler je bil moj oče še živ, sta mi pomagala oba starša. Pri drugem sinu pa ima poleg mene glavno vlogo njegov oče. Pri nas je 16. 3. 2009, 21:11 naš mlajši tako priljubljen, da je skoraj vrsta, kdo se bo družil z njim. V vrsti vedno stojita babica oz. moja mama in njegov starejši brat. Res nimam težav s tako imenovanim varstvom, če ga potrebujem. Mia22, Kako si vzgojo in skrb za otroka delite z očetoma obeh sinov? 16. 3. 2009, 21:13 KatjušaP, Pomembno je, da imata otroka redne stike z očetoma, zato to ves čas spodbujam. Bruno seveda že zdavnaj nima več določenih 16. 3. 2009, 21:15 dni, ki naj bi jih preživel z očetom, največ časa pa zdaj preživi s svojo punco. Preživel je obdobje pubertete in nekateri trenutki so bili težavni. Takrat smo uvedli trojno starševstvo: o vseh težavah smo se pomenili vsi trije starši skupaj z njim, njegov oče, moj partner in jaz. Prepričana sem, da je bila to prava pot. Z Andraževim očetom pa sva se dogovorila za skupno skrbništvo. V teoriji to morda ni tako, kot to peljeva midva: najin otrok je vsakodnevno v fizičnem stiku z obema staršema, kar od naju zahteva veliko komunikacije in organizacije. Za tak način sva se odločila zato, ker je Andraž zadnji na tem svetu, ki je kriv, da sva se razšla. Puberteta je pred vrati. Kot mama se je ne bojim, ker vem, da ne bom sama z otrokom v tem obdobju. Lea14, Kako izgleda običajen dan, ki ga preživite skupaj z otrokoma? 16. 3. 2009, 21:17 KatjušaP, Vstanem ob pol sedmih, si skuham kavo in potem zbudim otroka. Bruno že ima izpit in Andraža odpelje v šolo, potem odpelje 16. 3. 2009, 21:18 v službo še mene. Ure v službi hitro minejo, ker imam zelo dinamično delo. Najrajši imam dneve, ko prideta po mene Bruno in njegovo dekle Iva. Poberemo še Andraža, gremo domov in skuhamo kosilo. Vsi štirje radi kuhamo, naj pohvalim mlajšega, ki mu gre učenje kuhanja dobro od rok – malo pred novim letom nas je presenetil z odličnim džemom iz gozdnih sadežev, ki ga je naredil sam. Ob sedmih zvečer gre Andraž na nogometni trening, ta čas izkoristim za tek ali kavo, ob devetih smo vsi ponovno doma, poklepetamo in gremo počasi spat. Vikendi so v znamenju nogometnih turnirjev in letno/zimskih lig. Ker je Andraž zagrizen nogometaš, ga spremljamo na tekmah. Kadar nam uspe ujeti vikend brez omenjenih obveznosti, si privoščimo dan v naravi. Deževen vikend pa preživimo tako, da lenarimo – v našem družinskem žargonu rečemo, da »gnijemo«. Mija22, Kakšen je vaš način življenja? So vam blizu ekološke vrednote in zdrav način življenja? 16. 3. 2009, 21:21


KatjušaP, Največji ekolog v družini je Andraž in me nemalokrat opozori na kakšno napako, ki jo naredim. Zdrav način prehranjevanja in življenja 16. 3. 2009, 21:22 sta mi zelo blizu. Rada imam šport, najrajši tečem in plešem. Zadnja leta se vključujem v organizirane teke, moj največji uspeh je pretečen ljubljanski polmaraton pred dvema letoma. Moja sezona teka se začne takoj po novem letu in prvi tek, ki se ga udeležim, je tek Povežimo soline. Teja6, Pri delu ste priča težkim zgodbam. Vas kdaj premagajo čustva, sočutje? 16. 3. 2009, 21:31 KatjušaP, V pogovoru z žrtvijo me sočutje ne premaga, si pa dam duška ter dovolim, da me čustva premagajo v timu in pred supervizorjem. 16. 3. 2009, 21:33 Delo, ki ga opravljam, lahko pripelje do izgorelosti, zato moram skrbeti za psihično in fizično kondicijo ter za kakovosten odmik – dopust. Vsako leto si privoščim dolg letni dopust, optimalni so trije tedni. Preživim ga v krogu svojih otrok in mame ter prijateljev, ki jih ne vidim celo leto in s katerimi se veliko presmejim. Vse to na sanjskem otoku v srcu Dalmacije, od koder izhaja moja mama. Med dopustom izklopim telefon, računalnika in televizije tam ne uporabljam. Teja6, Kakšne so vaše vrednote in metode pri vzgajanju otrok? 16. 3. 2009, 21:35 KatjušaP, Najpomembnejše je otroku dati absoluten občutek zaupanja. Vedno znova mu moraš dopovedovati, da se vedno lahko vrne 16. 3. 2009, 21:41 domov, ne glede na to, kaj se mu zgodi, in da so tudi najhujše težave rešljive. Vrednote pa so iskrenost, spoštovanje vsakega človeka, samospoštovanje ter učenje/delo. Mija22, Kaj bi svetovali zelo mladim mamicam, tistim, ki se za ta korak odločijo, še preden dozorijo? 16. 3. 2009, 21:35 KatjušaP, Najprej bi rekla, da je vsaka (mlada) mamica 16. 3. 2009, 21:41 pogumna in da vsaki želim, da bi imela v nosečnosti in ko se otrok rodi, podporo in pomoč pravih oseb. Lastne sanje se takrat za trenutek umaknejo, ustavijo, prednost dobi otrok, vendar to ne pomeni, da jih ne bodo mogle doseči malce kasneje. Govorim o šolanju, študiju. Za vse je še veliko časa in pogum velja. Lea14, Kaj pa žrtve, ki jih skušate zaščiti, kako se 16. 3. 2009, 21:35 znajdejo v tovrstnih situacijah? KatjušaP, Žrtve trgovine z ljudmi spadajo v marginalno 16. 3. 2009, 21:41 skupino, še težje pa je, če imajo otroka. Zelo težko je namreč dobiti celostno pomoč tako za otroka kot zanjo, saj imata različne potrebe. V primerih, ko se nam zgodi, da dobimo v varni prostor mlado mamico, se resnično trudimo, da zagotovimo tako njej kot otroku optimalno pomoč. Otroka vključimo v običajne aktivnosti, primerne njegovi starosti, medtem ko z mamo izvajamo vse oblike pomoči, ki so potrebne. Lea14, Kaj bi svetovali dekletom, da se ne bi znašle v 16. 3. 2009, 21:35 takšnih situacijah? KatjušaP, Pasti, da postaneš žrtev trgovine z ljudmi, 16. 3. 2009, 21:41 je zelo veliko. V vsakdanjem življenju jih ne opazimo, še posebej, če smo zaupljivi. Dekletom svetujem, da sprejmejo vse, kar se jim dobrega ponuja v življenju, vendar naj bodo ob tem previdne v smislu, da zberejo čim več informacij o ponujenem in dobro plačanem delu, o neznancu, s katerim klepetajo preko spletne klepetalnice, ki pravi, da je dobrosrčen in šarmanten moški, ter naj pomislijo, zakaj bi jim nekdo plačal pot in vse stroške, povezane s tem, da bi jim bilo lepo in od tega ne zahteval nič. Življenje je sicer lepo, vendar marsikdaj zahrbtno. Mia22, Se bosta vaša sinova podala po vaših 16. 3. 2009, 21:35 stopinjah? KatjušaP, Oba sta po meni pobrala ponos, 16. 3. 2009, 21:41 temperament, socialni čut in občutek za pravičnost. Prepričana sem, da ne bosta šla po moji poti, ampak po svoji. Zagotovo pa bosta na tej poti borca, tako kot sem sama.

Katjuši Popović se najlepše zahvaljujemo, da je klepetala z nami. Imena forumskih oseb, z izjemo KatjušaP, so izmišljena, vprašanja pa je zastavljala Irena Kovač Pavčič. Uredništvo Ringarajinih iskric

13


14

Naravno starševstvo

OTROCI NE UBOGAJO IN TO NAS BEGA piše: Simona Iglič, univ. dipl. sociologinja in dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok

Današnji otroci ne ubogajo več kot nekoč in to odrasle bega. Sprašujemo se, zakaj je tako, ko pa vendar toliko naredimo zanje. Kar naenkrat je logika – več ko daš, manj dobiš. Včasih so otroci do starosti 14, 15 let slepo ubogali starše, danes pa se kaj hitro zgodi, da 5-letna hčerka reče mami: »Odhajam, samo do tja, kjer trajekt pelje, me pospremi.« Dobro je, da nas bega to otroško nesodelovanje, saj to pomeni, da nam je vsaj malo že jasno, kako je z ubogljivostjo, le ubesediti še ne znamo, zakaj so današnji otroci tako samosvoji in zakaj se »jezikava puberteta« začne že v predšolskem obdobju.


Otrok ne manipulira Primer: 13-mesečna nečakinja se je zvečer z očkom odpravljala spat. Mamica je bila odsotna, zato je večerni ritual opravil očka. Ko je bila deklica že v postelji, se je začela pritoževati ter kazati, da želi vstati. Očka jo je dvignil v naročje ter sledil njenim »navodilom«. Malčica ga je s prstkom usmerila k predalniku. Tam je pokazala na čistilne robčke, potegnila enega ven in si z njim začela čistiti roke in obraz. Nato je pozvala očka, naj on nadaljuje s tem opravilom, ki ga je očitno pozabil narediti, kot je kasneje izvedel od partnerice. Ko je očka z robčki temeljito očistil deklico, je ta zaspala.

Kako hitro bi bil lahko scenarij te večerne zgodbe drugačen in pospremljen z besedami, da deklica preizkuša meje, manipulira z mano, poskuša, če ji bo pri meni uspelo ostati dlje budna in podobno, kar si še lahko izmislimo odrasli. V resnici pa je deklica izredno natančno sledila »maminim pravilom« in srečo ima, da odrašča v družini, ki ji prisluhne. Je to družina za sodobni čas? Ne samo družina, ampak družba na splošno naj razširi svoj pogled in osvobodi ljudi pretiranega kolektivizma. Šole, podjetja, vse, kar diši po ustanovi, naj se neha bati kaosa, ki naj bi ga prinašal individualizem. Sodobni individualizem, podprt s težnjo po enakovrednosti (vsi enakovredni, a ne vsi enaki) ter kreativnem sodelovanju, je pot do presežkov družbenega življenja, je pot do vzgoje za čudovito samoizpopolnjujoče življenje.

Moja pot Primer: Triletni deček je začel hoditi v vrtec. A po kosilu, ko naj bi se otroci začeli umirjati na ležalnikih ter ob listanju slikanic počakali na pravljico, deček ni sledil navodilom in se ni umiril. Nenehno je vstajal z ležalnika in se ni odzival na pozive, naj se vendar malo umiri, se usede ali uleže in se zamoti s knjigami. Deček se je večkrat izmuznil v sosednjo igralnico in si postregel z barvami in s čopiči ter začel slikati. Vzgojiteljica ga je pustila nekaj časa in nato ponovno pozvala k počitku. Deček je prišel, se stisnil k njej in prisluhnil pravljici. Od tistega dne dalje se deček vsak dan po kosilu za 10 minut umakne v sosednjo sobo in riše, nato pa se pridruži skupini pri počitku.

Kaj vse bi dečka (od poziva k umirjanju do umiritve) lahko doletelo: »tempera barve ... čista oblačila ... umazane roke ... ravno pobrisana miza ...« in še toliko drugih postranskih besed. Na srečo se je težava rešila, saj je vzgojiteljica zaznala, da deček sodeluje z njo. Deček je le vztrajno in odločno iskal svoj način umiritve. In ga je našel. Takega, ki mu ustreza. Le malo prilagodljivosti je treba, da zadovoljimo individualne potrebe (malih) ljudi. Precej preprosto je, če verjamemo, da otroci želijo sodelovati z nami, da nas poslušajo in da ne iščejo načinov, kako bi »bombardirali« naše zahteve. Iščejo svojo pot, način, s katerim bodo ustregli nam in sledili našemu vodstvu, če ga le znamo izraziti.

Dvojna sporočila Primer: Eno leto in pol star otrok hoče stran od mize, zato se vztrajno izmika iz naročja. Ko se mu uspe izmuzniti, teka sem in tja v nabito polni restavraciji. Dejanje večkrat ponovi. Zakaj otrok ne sodeluje in se ne odziva na prošnje in nagovarjanje odraslih, da obsedi z njimi in se zamoti s predmeti na mizi.

Prošnja staršev ni tako nesmiselna. Otroci te starosti že lahko obsedijo za npr. 15 minut in se zamotijo s predmeti, pa čeprav gre za zelo živahnega otroka. V tem primeru otrok morda ni sledil zato, ker starša preprosto nista verjela, da je njun ekstremno živahen deček sposoben to narediti. V trenutku, ko je prvič začel lesti iz naročja, jima je v glavi zazvonilo: »Seveda ne bo sedel, le kaj sva sploh mislila, saj veva, kako je živ.« Roke so popustile objem in deček se je izmuznil. Zakaj ga nista zadržala na silo? V trenutku je treba storiti mnogo več, kot pa le zadržati otroka. Tale mnogo več ni v nobeni povezavi s fiziko. Če bi bil, bi bila sila preprosta. Starša sta v resnici naredila mnogo več. V hipu sta pregnala svoje pomisleke in se odločila, da sprejmeta otrokov vzgib in postavita na stran svoje potrebe. Kdaj drugič, ko bosta bolj utrujena, bosta storila drugače. Otrok je stekel po svoji poti, brez nevarnosti,

da bi izgubil status »pridnega otroka«. Primer: Družina se je odpravila v lokal na kavico. Po napornem dnevu si je mama zaželela, da pol urice mirno posedijo za mizo, a štiriletni otrok je začel postajati precej nemiren. Mama mu je ponudila žogo in mu pokazala, kje se lahko igra, da ne bo vznemirjal ostalih gostov. Otrok pa je kmalu začel divjati po vrtu lokala, da ga ni bilo več mogoče krotiti, zato je družina vstala in odšla.

Kaj se je zgodilo v tem primeru? Otrok morda ni sposoben toliko časa sedeti pri miru, kar pa dvomim. V trenutku, ko mu je mama ponudila žogo, je oddala dvojno sporočilo: »Želim v miru posedeti s tabo, ampak se mi zdi, da to ne bo šlo.« Scenarij bi bil povsem drugačen, če bi žoga ostala v avtu, mama pa bi, prepričana v sposobnosti otroka in svojo pravico, da si privošči kavico v miru, jasno rekla: »Nobenega norenja, prosim.« Morda je to celo storila, a njen glas, mimika, govorica telesa so oddajali drugačno sporočilo. Pa vendar. Starša sta ravnala po svoji vesti in če med odhajanjem nista zvalila toče težkih besed na otroka, nista storila nič spornega. Mimogrede: ali ni zanimivo, kako smo sodobni starši ves čas založeni s kupom otroških igrač (v avtu, torbici, vsepovsod), da le ne bi otroku kradli dragocene igre, medtem ko bi mi radi počeli odrasle reči.

Popolnosti ni, potrebni so le jasni smerokazi Jasna, pristna starševska sporočila, izpeljana iz globokega razumevanja in poznavanja otroka (kaj resnično zmore in česa ne) ter opuščanje vloge idealnega starša, ki mora vedno ustreči otroku ter potlačiti svoje potrebe in želje, so temelji močnega starševskega vodstva. Starševsko vodstvo ne predpostavlja strogih ukazov, ki jim mora otrok vedno znova slediti, in grobih fizičnih prijemov. Vodstvo, o katerem razpredam, temelji na tehtnem premisleku. Kaj si želim jaz, kaj si želi moj otrok, kako lahko v tem trenutku delujem, da

ne bom nespoštljiv do otroka in sebe? Edina fizika, ki se tu odvija, je »tehtanje« – miselno tehtanje, ki na koncu vedno pretehta na eno stran. In potem vse skupaj izpade povsem drugače kot pa otroška neubogljivost. Bolj kot jezikavost, ker se je otrok »žrtvoval« za starševsko kavico. A tudi z jezikavostjo ni nič narobe. To je le ugovor, ki sporoča nestrinjanje, odraslim pa ponuja možnost, da ga pretehtajo in upoštevajo pri naslednji odločitvi.

Toliko sodelovanja! Občasno se vprašajmo, kaj nam je težje: poslušati otrokove ugovore ali vedno znova popustiti zavoljo otroka? Pa vendar drugače skorajda ne gre. Zagotovo bi najraje videli, da bi otrok vedno upošteval, kar mu naročimo. In velikokrat je tako. Le štejte in se čudite, koliko sodelovanja premorejo otroci (na dan, na teden, na življenje!).

In deklica, ki je iskala »pot do trajekta«? Deklica se je že čez 10 minut sama od sebe opravičila mami in pridružila družini. Družina jo je navdušeno pozdravila nazaj, brez težkih besed. Družina ustvarja takšno družinsko dinamiko, da deklica lahko izrazi svoje nestrinjanje, pa vseeno ni konec sveta in nihče ni globoko užaljen. In življenje teče dalje, brez pretirane drame. Kaj delamo narobe, da so otroci tako jezikavi, odločni, svojeglavi, trdni že pri štirih letih? Kaj šele bo? Ja, kaj šele bo, če jih ne bomo upoštevali! Ti mali korenjaki ne pristajajo na nič drugega, kot na pristno in iskreno sporočilo. Tako nam vedno znova ponujajo izzive, da preverjamo, kaj res mislimo in kako močno verjamemo v to, kar govorimo.

Avtorica člankov je voditeljica Familylabovih seminarjev za starše.

15


16

Zdravje

Starši najslabše poznajo pnevmokokne okužbe Rezultati raziskave med starši otrok na temo poznavanja otroških okužb besedilo: Uredništvo RR

Na spletnem portalu Ringaraja.net si vedno prizadevamo, da v ospredje postavljamo zdravje naših malčkov. Ravno zato smo opravili raziskavo na temo poznavanja otroških okužb in preverili, kako dobro starši poznamo otroške okužbe, zdravljenje, kje ponavadi iščemo informacije o boleznih in komu najbolj zaupamo. Telefonska raziskava je bila opravljena novembra 2009 na reprezentativnem vzorcu 200 staršev, ki imajo vsaj enega otroka, mlajšega od dveh let.

Starši malčke najpogosteje zaščitijo proti klopnemu meningoencefalitisu in rotavirozi

Raziskava o poznavanju okužb otrok je pokazala, da so med starši najbolj poznane otroške bolezni gripa (dobro jo pozna 93 % staršev), norice (dobro jih pozna 85 % staršev) in rotaviroze (dobro jih pozna 77 % staršev). Izmed vseh otroških okužb starši najslabše poznajo pnevmokokne okužbe, ki jih dobro pozna zgolj 23 % staršev. Gripa, rotaviroze in norice so tudi najbolj pogoste bolezni, ki so jih preboleli otroci anketiranih staršev.

Starši najbolj zaupajo pediatrom

Raziskava je pokazala, da so najpomembnejši vir informiranja o cepljenju otrok izbrani pediatri. Pri njih išče informacije kar 64 % staršev, manj kot polovica staršev išče informacije na spletu, ena tretjina vprašanih pa se obrača na medicinske sestre. Pediatri so vir informacij, ki jim starši najbolj zaupajo (zaupa jim kar 92 % staršev), 80 % staršev zaupa tudi medicinskim sestram. Glede na izsledke raziskave bi si starši želeli biti bolje informirani o klopnem meningoencefalitisu (tako jih meni kar 35 %) in meningokoknem meningitisu (tako jih meni 33 %). Četrtina vprašanih staršev pa bi si želela biti bolje informirana o pnevmokoknih okužbah in rotavirozah.

Starši slabo poznajo pnevmokokne okužbe

Tretjina staršev, ki je že kdaj slišala za pnevmokokne okužbe, sploh ne pozna posameznih okužb, tretjina staršev pa je pravilno povedala, da so pnevmokokne bolezni pljučnica, meningitis, sepsa, bronhitis in sinusitis. Zgolj desetina anketiranih je navedla, da je ena izmed pnevmokoknih okužb tudi vnetje srednjega ušesa. Zanimiv je podatek, da je 67 % staršev, ki so se pri otroku že srečali z vnetjem srednjega ušesa, zdravilo vnetje z antibiotikom, ena četrtina teh staršev občasno, čeprav večina staršev ve (kar 98 %), da bakterije postajajo odporne na antibiotike, kar posledično zmanjšuje uspešnost zdravljenja. Pediatri pogosto opozarjajo na povečano odpornost pnevmokoknih bakterij na antibiotike.

V preteklosti se je le okoli 30 % v anketi sodelujočih staršev odločilo za neobvezno cepljenje svojega otroka. Manj kot 70 % staršev, ki so se odločili za neobvezno cepljenje svojih malčkov, je svoje otroke zaščitilo pred rotavirozo, več kot 30 % vprašanih pa je svoje malčke zaščitilo pred klopnim meningoencefalitisom. V preteklosti je pred pnevmokoknimi okužbami malčke zaščitila le desetina teh staršev.

Pnevmokokne in rotavirusne okužbe

Pnevmokokne in rotavirusne okužbe so sezonsko pogojene bolezni in se najpogosteje pojavljajo v jesenskem oziroma zimskospomladanskem obdobju, okužbe pa lahko na zdravju otrok pustijo resne posledice. Ker so v največji nevarnosti za okužbe prav majhni otroci, jih je treba čim prej zaščititi. Zato smo v naši raziskavi, ki smo jo opravili med starši otrok, mlajših od dveh let, poznavanju rotavirusnih in pnevmokoknih okužb ter preventivne zaščite namenili posebno pozornost.

Pogosto zbolevanje otrok za rotavirusnimi okužbami je najpogostejši razlog za cepljenje

Glavna razloga za cepljenje proti rotavirozam sta preventivna zaščita in posledice, ki jih lahko rotavirusne okužbe pustijo na zdravju otrok. Desetina vprašanih staršev se je za cepljenje otrok proti rotavirusnim okužbam odločila zato, ker gre za razširjeno okužbo in zaradi priporočil pediatra.

Otroke bi proti vnetju srednjega ušesa zaščitilo 35 % staršev, če bi vedeli, da obstaja zaščita proti vnetju srednjega ušesa Glavna razloga, ki jih za cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam navajajo anketirani starši, sta zaščita majhnih otrok oziroma zmanjšanje možnosti okužbe ter strah pred posledicami, ki jih lahko pusti okužba na zdravju otroka. Starši se za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam ne odločajo, ker menijo, da cepljenje ni potrebno oziroma cepivo premalo poznajo ter zaradi strahu pred neželenimi učinki cepiva. Kar 35 % staršev pa bi svoje otroke zaščitilo proti vnetju srednjega ušesa, če bi vedeli, da zaščita obstaja. Manj kot petina vprašanih staršev je potrdila, da jih je izbrani otrokov pediater informiral o možnosti zaščite proti pnevmokoknim okužbam.


Beiersdorf d.o.o., Letališka 32, 1000 Ljubljana

lepota je nega

Spremenite običajno kopel

v zabavno čofotanje.

mame Vedo: dojenčki obožujejo vodo. NIVEA BABY Šampon & kopel vam ponuja dva izdelka v enem. Izdelek nežno očisti dojenčkove laske in občutljivo kožo ter jima povrne mehkobo in gladkost. Posebej razvit, da ščiti občutljive oči vašega dojenčka. Nežna formula z naravno kamilico pomiri dojenčkovo kožo in pomaga preprečevati njeno razdraženost. Za zagotavljanje najbolj nežne nege izdelek ne vsebuje parabenov, alkohola, barvil in mila. Popoln užitek kopanja za vas in vašega dojenčka.

Test občutljivosti oči je dokazal, da je NIVEA BABY Šampon & kopel do oči tako nežen kot čista voda.

www.niVea.si Zajamčena VarnoSt. vsi izdelki nivea babY so razviti v sodelovanju z dermatologi in pediatri.


18

Jesper Juul

Jutranja jeza Izgubiti glavo, če gre zjutraj vse narobe, ni težko. Potrudite se, da zaradi tega ne bo trpel otrok.

piše: Jesper Juul prevod: Marija Zlatnar Moe

Ko so odrasli živčni, se otroci počutijo kot paketi, ki jih potiskajo naokoli.


Imava dva otroka, stara sta pet let in leto in pol. Skrbi me, da se včasih tako razjezim na starejšo hčerko, da jo najprej trdo primem, potem pa nenadoma odrinem. Enkrat sem ji celo prisolila zaušnico. To se običajno zgodi, ko se nam zjutraj mudi v vrtec in/ali službo. Dolgo je že, odkar sem zadnjikrat prestopila mejo. Pred nekaj dnevi pa se mi je spet zgodilo. Mudilo se nam je in petletnici sem rekla, da moramo v vrtec najprej peljati mlajšega bratca (običajno delamo obratno). Njen odziv je bil, da to ni pravično in da hoče ona iti prva. Odgovorila sem ji, da bo to šlo samo, če gre v vrtec sama. Malo je pomislila, potem pa rekla, da hoče, da grem z njo. Postala sem zelo nejevoljna in živčna. Oba otroka sta jokala vso pot do avtomobila in vzdušje je bilo prav klavrno. Nato je starejša hčerka sedla v avto in ga zaklenila, da ji nisem mogla zapeti varnostnega pasu. Nisem skrivala jeze. Prosila sem jo, naj takoj odpre vrata. Čez nekaj časa jih je in tudi ona je bila jezna. Nenadoma je stegnila roko proti mojemu obrazu, tako da me je s prstom zadela v oko. Bolelo me je. Zgubila sem živce in jo udarila. Mislim, da je nisem zelo močno, ampak njen siloviti jok mi je povedal, da sem pošteno prestopila mejo. Žal mi je in obupana sem nad tem, da sem jo sposobna udariti. Ko sem se pomirila, sem se ji opravičila in ji rekla, da je v nobenem primeru ne bi smela udariti. Dodala sem tudi, da ne pričakujem, da mi bo takoj oprostila. Potem nisva več govorili o tem. Naslednji dan pa je prišla k meni in se mi opravičila, ker me je s prstom zadela v oko. Vem, da bi morala jaz poskrbeti, da imamo dovolj časa in da bi se morala sprijazniti, da bomo včasih zamudili. Ampak bolj me skrbi nasilnost. Imam mogoče težave s pretirano jezo? Zgodi se, da jo uporabim tudi kot grožnjo: »Če ne boš naredila, kar te prosim, bom huda.« Rada bi, da bi otroka razvila zdrav odnos do jeze, ampak se mi zdi to težko, če ne bom ukrenila nečesa glede svoje jeze. Kako naj naučim sebe in otroka, da se bomo na svojo in tujo jezo odzivali na primeren način? Mama

Jesper Juul odgovarja: Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«. Kakšno sijajno pismo – najlepša hvala! Zato ker pogumno govorite o starševskih dilemah in ker prevzemate odgovornost za uporabo nasilja, kadar izgubite nadzor ali ne veste, kaj bi še lahko drugega storili. Fizično in psihično nasilje sta škodljiva za otroke, odrasle in njihov medsebojni odnos. Ker se tega že zavedate, se bom osredotočil na to, kar pišete na koncu pisma: da je težava rešljiva, če si zjutraj vzamete več časa in da imate morda tudi sami težave z nadzorovanjem jeze. Nedvomno pomaga, če si zjutraj vzamete dovolj časa. Saj nihče ne jemlje torte iz pečice po 40 minutah in ne pričakuje, da bo dobra, če je čas peke 80 minut. Ne morem vedeti, ali imate problem z nadzorovanjem jeze, saj vas ne poznam, prav tako ne poznam vaše zgodbe, a videti je, da včasih nimate nadzora nad spori z otrokoma in ste zato obupani in jezni. Kot sem že večkrat povedal, sta bes in jeza pogosto posledica tega, da čutimo, da nas druga stran ne ceni dovolj – v tem primeru vaša starejša hčerka. Neizogibna resnica je tudi, da nismo vedno vredni spoštovanja, kadar se ne čutimo vredne spoštovanja. To pomeni, da morate poiskati druge načine. Poiščite pomoč Kadar so odrasli pod stresom, se otroci počutijo kot paketi, ki jih potiskajo naokoli. Izgubijo veselje do sodelovanja in z odraslimi ravnajo tako slabo, kot mislijo, da odrasli ravnajo z njimi. Najbolje je, da se približate otrokoma in rečete: »Poslušajta otroka. Malo sem se prenaglila s časom in zdaj postajam živčna. Temu bi se rada izognila, ker bom sicer začela vpiti na vaju, zato rabim vajino pomoč. Mi bosta pomagala, da bomo odšli od doma na prijeten način?« Bistveno je, da resno mislite in ne uporabljate stresa kot sredstva manipulacije. V devetih od desetih primerov se otroci strinjajo ali pa predlagajo drugo rešitev. V vsakem primeru na tak način lažje pohitijo ali sprejmejo kompromisno rešitev. Otroci se lahko dobro počutijo tudi z odraslim, ki nima vedno nadzora nad položajem. Se pa radi uprejo, če čutijo, da jih odrasli krivijo za svoje pomanjkljivosti. Lahko se tolažite, da vaša hči ne trpi hujših posledic zaradi vaših izpadov. Ampak v resnici tega ne vemo. Nekateri otroci nimajo nobenih trajnih posledic, čeprav se jim večkrat zgodi kaj takega, drugim otrokom pa zadostuje že en tak dogodek, ki negativno vpliva na njihovo samopodobo in zaupanje do odraslih. Zato je morda pametno, da se po nekaj mesecih o stvari pogovorite: »Včasih mislim na tiste dneve, ko sem te udarila ali nadrla. Vsakokrat imam slabo vest. Se ti kdaj spomniš na to?« Na takšen način negujemo močan in zdrav odnos. Otrokom zagotovimo, da niso nič krivi in da je odgovornost na starševskih plečih. Otrokom ne škodi telesna bolečina sama po sebi. Otroku škodijo posledični občutki krivde, slabo samospoštovanje in prepričanje, da je primerno proti drugemu uporabiti nasilje, če ni druge rešitve. Vaša hčerka je dokazala, da je zdrava, močna in da vas lahko sprejme kot vzornico. Prav zdaj vam mogoče bolj zaupa, kot si zaupate sami! Kolumna izraža stališče avtorja in ne uredništva revije.

19


20

Mikroskop

Otrok je individuum zase. Ravno tako vsak starš posebej.

“Mi smo noseči” piše: Aleksandra Pinterič, Zavod Vista

Vse bolj razsaja trend sodobnega »ljubkovalnega« pogovarjanja z otroki in okolico v tretji osebi množine ali ednine. Pred časom se je ta »ljubkovalnost« vezala predvsem na gremo amat, papat, ajčkat ipd. Začne pa se z »mi smo noseči«.


Primer: Otrok, star 9 let (po videzu), vrešči in pobegne mami iz trgovine. Mama steče za njim in mu reče: »Poslušaj, mami gre samo v trgovino pogledat, da si nekaj kupi.« Otrok vrešči še naprej. Prime ga za roko in odvleče s sabo. »Mi smo noseči. Dobili smo prve zobke. Mi pa že hodimo. Kako ste že veliki! Kaj vi že hodite v šolo? Babi gre sedaj v hišo, pride takoj nazaj! Ati gre iskat sok. Kaj bo hčerka pila? …« Ta ljubkovalnost teži, da na »lep« način zavestno vključuje vse člane v skupnost, v družino. Mogoče izhaja to iz želje staršev, da sami v otroštvu na nek način niso bili upoštevani, videni in deležni ljubezni, pozornosti v lastni družini. V vse to sem bila ujeta tudi sama in sedaj zelo počasi lezem iz tega. Vse bolj me moti, ko se kdo pogovarja z otrokom: »Kje je bil sedaj Marko?« Zamislim se, kaj sploh to pomeni. Doma sem opazila, da smo se na ta način večkrat pogovarjali »preko« otroka. Namesto da bi z osebnim jezikom povedali, kaj kdo misli, smo komunicirali z nasmehom na obrazu, kako ironično: »Povej mami … Naj dedi reče, kar misli … Ati naj …« Sprašujem se, zakaj je moral biti ravno otrok tisti, skozi ali preko katerega smo prevečkrat izmenjali informacije? Lahko bi si to povedali direktno in iskreno? Čez čas sem odkrila, da se resnično raje skrivam/-o za tretjo osebo. In to ni dobro – niti za otroka niti za odnos in ne za starše. »Pridi, se greva umit.« Umije se dejansko samo otrok. Starš mu pri tem pomaga, a se ne umije, razen, če to res ne počne zraven. Kako to, da vse več uporabljamo tovrstno izražanje? Ali pa: »Sva kuhala kosilo.« Kaj je delala mama in kaj otrok? Kdo je kuhal? Navajamo otroka ob tem na delo ali na opazovanje dela, dejansko pa mu govorimo, da sva delala skupaj. Drugače je, če otrok ob opazovanju res nekaj naredi in se dela uči. V različnih situacijah pa vidim, da so otroci večinoma samo opazovalci. »Obula sva čevlje,« pravi babica, ki že ima obute čevlje, saj je z njimi

prišla v vrtec po otroka. Edino, kar je storila, je bilo to, da je otroka obula ona sama. Otrok je samo gledal. Torej, nista se obula oba. Primernejše je sporočilo: »Pridi, obula ti bom čevlje.« Ali: »Pomagala ti bom obuti čevlje,« kadar sodeluje tudi otrok. Za razvoj otrokovega individuuma je silno pomembna komunikacija z otrokom in sporočila, ki mu jih tako ponujamo. Skozi ta sporočila otroku povemo samo to, da obstaja množina ali ednina in še to v tretji osebi. Torej, tam nekje stran in ne tukaj, sedaj. Enako velja za »mi pa že hodimo«, ki je na nek način zelo nesmiselna. Starši so namreč shodili pred X leti, njun malček pa pred dvema mesecema. Kdo je torej shodil?! Starši? Otrok? Družina? In še nekaj, kar me bega – ali ni to kar nekoliko ponižujoče za otroka?

Jasno je že morda, vsekakor pa ni osebno. Kako reagirajo otroci?o Med drugim vreščijo, kričijo, brcajo in še kaj. Devetletnik iz trgovine se je vedel kot dveletni otrok. Ali lahko otrok skozi svojo razvojno pot ostane na tej stopnji? Ne vem. Menim, da morajo biti starši glede ljubkovalne govorice v tretji osebi množine zelo pazljivi. Stavek ali dva ne skreneta s poti, celoten pogovor z otrokom na tak način pa otrokov razvoj lastnega zavedanja zavira. Družina tako igra vloge, postaja gledališče: vloga mame, očeta in otroka in še to na ločen in način »tam stran«. Se starši vse bolj bojijo reči otroku iskren in oseben NE? Gre mogoče za strah pred zavrnitvijo, s strani staršev seveda?

Otrok je individuum zase. Ravno tako vsak starš posebej. Predstavljamo si družino kot tempelj, ki stoji in je zgrajen na stebrih. Tempelj stoji trdno samo, kadar njegovi osnovni stebri, ki ga držijo, stojijo narazen in trdno. Če so temeljni stebri preblizu skupaj, se tempelj zruši. Ravno tako se tempelj Se res tako pogovarjata dva partnerja? poruši, če stojijo preveč narazen. Enako Ne. Tovrsten način pogovora prestavi velja za družino. Ko bodoči očka izjavi: naš individuum nekam drugam – v »Mi smo noseči,« postavi v enak položaj tretjo osebo. Izpade, kot da bi se tudi sebe. Torej v noseč položaj, kar pogovarjali o nekom drugem. Pogovor pa nikakor ne drži. Noseča je samo pa se odvija tukaj in sedaj med dvema ženska, moški ne, ne glede na to, kako vključenima osebama. Kako bi se simpatično se to sliši. Ustreznejša je počutili, če bi se partner z nami tako izjava: »Moja je noseča in dobila bova pogovarjal? Bi se začeli pritoževati? Bi v otroka.« S tem ostaja vsak član bodoče nas vzbudilo nelagoden občutek? Zelo družine individuum oz. steber zase. To verjetno. In kaj prinese to v vzgojo? Ko pa je tisto, kar otrok potrebuje. Trdne in se otrok začne zavedati samega sebe osebne starše, ki vedo, kdo so, kaj želijo okoli leta in pol, tega zavedanja ne more in h katerim vrednotam stremijo. več graditi v skladu s svojim razvojem, saj mu starši govorimo o tistem v tretji Ljubkovalne besede »mi pa že hodimo« osebi. Pri iskanju lastne identitete, vnesejo v pogovor kanček tople samospoštovanja in samopodobe na povezanosti, kljub temu pa potrebuje dolgi rok postaja otrok zmeden in lahko otrok na svoji poti sporočila v JAZ in TI razvije dvojno zavedanje sebe – nekoga, govoru. Torej: »Postala bova starša, saj ki doživlja dobre občutke, in nekoga z je moja noseča. Najin je dobil prve zobke. manj prijetnimi. Vse neprijetno začne Vajin otrok je pa že tako velik! Saj vajin preslikavati nekam drugam, nekam otrok že hodi! Kaj ti že hodiš v šolo? V hišo izven sebe. To pa mu nikakor ne grem in se takoj vrnem. Grem po sok, ti pomaga, da bi našel stik s sabo. kaj prinesem, si žejna?« To so sporočila otroku, ki mu povedo, kdo je kdo, hkrati Kadar starši govorijo v tretji osebi, ne pa spodbujajo otrokovo zavedanje morejo pričakovati, da jih bodo otroci samega sebe. jemali resno: »Pospravi igrače, drugače Pot do presežkov družbenega bo mama huda.« Starši na ta način ne življenja je pot do vzgoje za čudovito izrazijo dovolj jasno svojega stališča. samoizpopolnjujoče življenje. V odnosu med partnerjema bi tak pogovor potekal tako: »Pepca gre sedaj v službo. Prinese kaj iz trgovine? Kaj bi Franc želel danes jesti?« »Franc danes ni dobil plače. Kdaj bo šla Pepca po otroka?«

21


22

Cikcak

pripravlja: Uredništvo

SO VAŠI OTROCI ŽE BILI NA KMETIJI? Še vedno je malo takih otrok, ki so že videli od blizu, kako zgleda kmetija ali pa, na kakšen način poteka življenje na kmetiji. Zakaj jim ne bi zgradili kmetije kar pri vas doma? Kmetijo VARIS lahko vaši otroci sestavijo čisto sami. Zelo kakovosten sestavljiv komplet iz 77 delov ima vzgojni koncept ter spodbuja domišljijo in ustvarjalnost pri otroku. Narejen je iz trdega brezovega lesa, ki ni obarvan in ni strupen, sistem LOCK pa omogoča, da sestavni deli ostanejo skupaj. Ko bo kmetija enkrat postavljena, bodo v njej lahko živeli ovca, pujs in krava. www.ganesha-trade.com

BOBRI Med 30. januarjem in 8. februarjem 2010 se na različnih prizoriščih odvija 2. festival Bobri, ki ga organizira Slovensko mladinsko gledališče (SMG). Na letošnjem festivalu si lahko ogledate kar štiriinšestdeset odrskih dogodkov, gledaliških in glasbenih prireditev, zanimiv filmski program v Kinodvoru ter ustvarjalne delavnice po ljubljanskih galerijah in muzejih. Programsko knjižico festivala poiščite v NUK-u, Križankah in na spletni strani www.mladinsko.com.

USTVARJALNO DREVO Mislite, da šivanje ni za otroke? Zakaj ne bi poskusili z barvnimi vrvicami za šivanje, ki jih vaši malčki lahko poljubno prišijejo z drobnimi gibi? Spodbudili boste njihovo domišljijo in jim omogočili, da se naučijo šivanja na preprostem primeru. Z barvnimi vrvicami za šivanje lahko na drevo nanizajo metulja, jabolko, pikapolonico, veverico ali katerega drugega izmed osmih likov, ki so v paketu. Primerno za otroke, starejše od štirih let, in seveda starše, ki še ne znajo šivati. Več informacij na spletni strani www.vlakec.si.

Izbor uredništva

POBARVAJTE STRUNE Colourstrings (v prevodu barvne strune) je metoda, ki otroku daje možnost za aktivnejše doživljanje in učenje glasbe. Prva leta učenja inštrumenta so namreč za otroka najpomembnejša, saj vplivajo na njegovo celovito prihodnost. Ta svež, modernejši in otroku prijaznejši način poučevanja inštrumenta uporabljajo za poučevanje vseh godalnih inštrumentov. Metoda popelje otroka skozi petje, ritem, improvizacijo, preprosto uporabo not in tonov, prikazana pa je v otroški obliki z veliko barvami, ljubkimi simboli in s slikami. V središču učnega procesa s colourstrings metodo je učenec. S to metodo se povezuje, spodbuja in nadgrajuje otrokove glasbene, tehnične in emocionalne sposobnosti, pri čemer se individualni pouk dopolnjuje s skupinsko igro. Vpišite otroka na enega izmed tečajev inštrumenta po colourstrings metodi in jim omogočite, da pobarvajo svoje prve strune. Tudi glasbene šole v Sloveniji poučujejo po tej metodi, zato le poiščite najbližjo glasbeno šolo. Več o metodi na spletni strani www.colourstrings.co.uk.

MEDVEDEK, KI IMA DOVOLJ SPOMINA ZA CELO OTROŠTVO! Ta medvedek je daleč od navadnega obeska za verižico. V njem se namreč skriva kar 4 GB spomina, ki vam omogoča, da nanj shranite prav vse pomembne informacije o svojem otroku. To je prava knjiga otroštva, z vsemi navodili in orodji, ki omogočajo, da na kateremkoli koraku dodate fotografijo otroka, vpišete vse prelomnice, kot so prvi koraki, prve besede, prvo branje knjige, rojstni dnevi, … Poleg tega lahko shranite tudi vse informacije o očku in mamici, o razmerah, ki v času odraščanja otroka vladajo po svetu, vse spomine in sanje, vse odnose in še marsikaj vam ponuja ta čarobna digitalna knjiga otroštva. Samo zato, da si boste zapomnili prav vse! Pri nas česa podobnega na žalost še nismo zasledili, več pa najdete na www.digitimecapsule.com.


Berem, bereš, berimo! EKO JE ZAKON

Veliki dobrodušni velikan Roald Dahl Založba Sanje

»Jaz sem sanjepuhaški velikan,« je rekel VDV. »Kadar drugi velikani dirjajo semkaj in tjakaj, da bi se napokali čloreškov, takrat jaz zdirjam drugam in puham sanje v spalnice spečih otrok. Lepe sanje. Fine zlate sanje. Sanje, po katerih je sanjalcem toplotno pri srčku.«

Anton Komat Samozaložba Anton Komat

»Bi bili radi srečni? Za začetek ste lahko veseli, da ste taki, kakršni ste in zadovoljni s tistim, kar imate. Bi bili radi nesrečni? Če ste nezadovoljni, nesreča zanesljivo pride nad vas. Ta svet je v poraznem stanju zaradi prevelikega števila ljudi, ki preveč razmišljajo o nepomembnih stvareh in jim je za svet premalo mar. Svoje cilje iščejo na napačni poti in na napačen način. Edina možnost, da se izognemo bližajoči katastrofi, je, da spoznamo resnično vrednost modrosti in zadovoljstva. Saj navsezadnje iščemo ves čas samo to dvoje, ali ne?«

Preberite zgodbo svojim otrokom, oponašajte glasove in se prelevite v velikana. Navdihnite jih, da bodo z veseljem vsrkali vsako knjigo Roalda Dahla, ko bodo lahko knjige prebirali sami.

Prvi korak je vedno najtežji. Mogoče vam ga uspe storiti s prebiranjem te knjige. Ker morate najprej počistiti v svoji glavi, predvsem pa, kot pravi avtor: »Za človeka gre, za tebe gre!«. In ne pozabite, da preko vas tudi za vaše otroke …

Maček Muri

Zamenjam razsvetljenje za hiter vibrator

Za mamice (za zenske!!)

SE V EDNO NAJLEPSA ...

Zofka, 8-letna deklica, ki preživlja otroštvo v sirotišnici, neko noč začuti, da se nekaj dogaja. Tisto noč spozna njega. Velikega dobrodušnega velikana. Dogodivščina se lahko začne!

Umetnost preživetja

Kajetan Kovič Založba Mladinska knjiga »Ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri. S taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane.«

Maček Muri je zimzelena pravljica, ki jo je že daljnega leta 1975 napisal Kajetan Kovič, a nam še danes ni ušla iz glave. Uglasbila jo je Neca Falk, ki je po našem mnenju »kriva«, da se teh pesmi ne moremo naveličati. Preizkusite jih na svojih otrocih in se nikar ne čudite, če bodo tudi oglas 210x145.pdf 1/18/10 9:07:44 AM plesali.

Savine A. Ritter Založba Vase

Mešanica romana, ki ga pogoltneš na en mah, in priročnika za življenje, presneto izčrpnega in podkrepljenega z vsemi viri, ki kaj veljajo v svetu duhovnosti in zdravja. In to po resnični izkušnji! Je popoln paket za potovanje vase, simbioza zanimive, čustvene, šokantne, zabavne, čutne, nevsakdanje in doživete zgodbe, globokih, naprednih in razgaljenih duhovnih spoznanj, ter praktičnih in učinkovitih nasvetov za nenehno obnavljanje telesa, uma in duha. Je resno, zavito v neresno – tako kot življenje.

ˇ nikoli Svet zgodb se

tako blizu!

Akcijsko

Vsem družinam dostopne knjige!

znižanje knjig

od 1. 2. 2010 do 31. 3. 2010 v knjigarnah in papirnicah DZS.

od

2 , 9 9 € dalj

DZS, d. d. in TZS, d. d. v sodelovanju z Iskrico Nedeljskega podarjata knjige socialno ogroženim družinam. Več o akciji na www.dzs.si in na www.tzs.si Akcija traja do razprodaje zalog, najkasneje do 31. 3. 2010 DZS, založništvo in trgovina, d. d, Izobraževalno založništvo, Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana

e

23


24

Mami, oči – kuhanje je zabavno!

PUST VELIKIH UST

besedilo in fotografije: Aleš Pirc

Veliki in mali, mladi in manj mladi, vsi doživljamo igrivost otroških trenutkov, ki smo jih preko običajev ozavestili in osmislili. Marsikdo izmed nas se je že kot otrok verjetno spraševal, zakaj imamo pust? Je morda to praznik, ko lahko vsak skrije svoj obraz in s svojo igrivostjo dokazuje, da se lahko za nekaj ur preda brezskrbni norčavosti? Je morda to čas, ko se lahko poistovetimo s svojimi junaki namišljenega življenja ali pa se lahko do sitega najemo pustnih krofov in drugih dobrot, ki si jih v tem času lahko privoščimo skoraj na vsakem koraku? Preženimo zle zimske duhove

V bistvu so se že v davnih časih ljudje radi zabavali in šemili. To je bil praznik, s katerim se je počastilo prednike in izprosilo dobro letino. To je bil čas obredov, ki naj bi iz dežele prepodili zle zimske duhove, ki naj bi »očistili zemljo temnih demonskih sil in priklicali v deželo toplo pomlad«. Preko krščanske vere pa se je ta običaj osmislil kot zabava in »norenje« pred štiridesetdnevnim postom, ki traja od pepelnične srede, prvo sredo za pustom, pa tja do velike noči.

Polni krožniki v čakanju posta

Pust je bil v naših krajih praznik, ki je predpisoval obredne jedi, saj so na pomladno rodovitnost zemlje naši dedje poskušali vplivati tudi s svojo hrano. Ker so si želeli obilne letine, so si v tem pustnem obdobju zaželeli čim bolj polne krožnike in bogato hrano. Ker pa jih je čakal tudi post, so imeli verjetno dovolj močan razlog, da so si pred postom privoščili čim več teh dobrot. Hrana, ki se je pripravljala za pusta, je bila vezana na domače jedi. Predpisane praznične jedi so se v različnih krajih razlikovale, vendar je povsod veljalo, da je pust praznik, ko se je treba najesti, pa četudi je bila prej revščina pri hiši. Nekaj jedi je zaznamovalo naš prostor in jih še danes srečujemo kot ponarodele jedi lokalnih območij. Škoda bi bilo opustiti to tradicijo in otroke prikrajšati za hrano dedov in pradedov. Pustovanje je samo enkrat na leto in takrat morda lahko poskusijo jedi, ki jih znajo pripraviti babice, none, ome in druge gospodinje, ki so jim njihove mame zaupale recepture. Če pa bi to znanje znale predati tudi svojim otrokom in vnukom, bi se jih ti spominjali celo življenje.

Suha župa, štula in bobi

Za pustovanje se je vedno jedlo svinjsko meso, ki je pomenilo blagostanje in srečo. Že v četrtek pred pustom, imenovali so ga mali pust oz. debeli četrtek, je na mizo prišla predpisana obredna jed – prekajena spodnja čeljust

ali svinjski rilec v ričetu. O tem govori tudi pregovor: »Danes je ta mal pust, ko se kuha čeljust.« Na »suhi župi«, vodi, v kateri se je kuhala čeljust, so zakuhali kašo in zraven jedli še krompir in zeljnato solato. Spekli so tudi potico – »štulo« iz kvašenega testa, nadevano s kuhano kašo in s suhim svinjskim mesom. Še imenitnejši je bil jedilnik na pustno nedeljo. Ta dan so se na vseh mizah poleg mesa ponujali tudi zlato pečeni flancati in orehova potica. Na pustni torek so gospodinje pekle bobe – krofe. Krofi so bili obvezna jed v vsaki hiši. Narediti krofe ni enostavno, saj morajo imeti lepe »krence« (vence), če jih ni bilo, je bila to sramota za gospodinjo.

Vraže pravijo …

Mnogo starejša obredna jed kot krofi pa je ocvirkova potica ali špehovka. Na pustni torek so gospodinje vedno tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Čim bolj mastna je bila špehovka, tem boljši je bil gnoj, ki so ga kmetje na ta dan zvozili iz hleva. V nekaterih krajih naše dežele so na pustni torek obredna jed tudi žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke. Če vraže držijo, se je treba v času pusta do sitega najesti, saj lahko le na ta način življenje prinese bogato letino, četudi je revščina pri hiši. Če pa temu ne bo tako, si lahko ob »medijsko popularni recesiji« zapojete staro koroško pesem …»Hopsasa, tralala, pustna nedelja, lan sem bil krofov sit, letos pa zelja …« Ker je pust čaroben, je prav, da uživamo v pustnih dobrotah in izkoristimo te dneve za norčije, veselje in zabavo. Bodimo optimisti in verjemimo, da bomo lahko v tem letu osrečili sebe, otroke in druge najbližje, ki potrebujejo obilo ljubezni in veselja. Posladkajmo si pustne dneve s kakšnim krofom, krhkim ali kvašenim flancatom ali z istrskimi fritulami tudi preko mere, saj pust velikih ust ni običajen dan … Skupaj z otroki pripravite sladke pustne dobrote in z njimi nagradite tudi pustne šeme, ki vas obiščejo na domu.


25 FRITULE oz. MIŠKE Sestavine: ∫ 500 g moke ∫ 25 g svežega kvasa ∫ 75 g sladkorja v prahu ∫ tri jajca ∫ 50 g kristalnega sladkorja ∫ 50 g mehkega masla ∫ 25 g rozin ∫ 1,5 dl belega vina ∫ 0,7 dl mleka ∫ malo soli ∫ olje za cvretje ∫ dve vrečki vaniljevega sladkorja

Čas priprave: 50 minut Priprava: V mlačno mleko nadrobimo kvas, dodamo malo soli, moke in sladkorja, naredimo kašo in pustimo na toplem, da vzhaja. Posebej stepemo jajca s sladkorjem v prahu, dodamo oprane in posušene rozine, vzhajan kvas in preostalo moko ter vino. Stepemo testo. Ko je čvrsto in gladko, ga pustimo na toplem, da vzhaja. Potem testo zajemamo z žlico in ga cvremo v dobro segretem olju. Fritule odcedimo na papirnati brisači in še tople potresemo z vaniljevim sladkorjem.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 434 kcal ∫ Beljakovine: 11,22 g ∫ Maščobe: 32,04 g ∫ Ogljikovi hidrati: 38,72 g ∫ Vlaknine: 2,17 g

Gratis 2 otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima (bivanje, polpenzion in animacijski program)! Podkupljeni policaji, mini lopovi, črna luknja, detektivska pipa, skrivnostne stopinje, lopovska požrtija, napeti večeri, ...

Terme Banovci Banovci 1a, 9241 Veržej, phone: +386 2 513 1467 fax: +386 2 587 1703 www.terme-banovci.si


26

Mami, oči – kuhanje je zabavno! BOBI OZ. KROFI Sestavine: ∫ 1 kg moke ∫ 100 g sladkorja ∫ 6 dl mleka ∫ 60 g kvasa ∫ 4 žlice smetane ∫ 0,5 kg marelične marmelada ∫ 4 rumenjaki ∫ sol ∫ olje za cvretje ∫ sladkor za posipanje

Čas priprave: 1 ura in 35 minut Priprava: Moko presejemo, da je testo bolj rahlo. V mlačnem mleku stepemo rumenjake, dodamo sladkor, sol in smetano, nazadnje kvasni nastavek. Stepemo mehko testo in ga pustimo vzhajati. Debelo ga razvaljamo, pokrijemo in pustimo ponovno vzhajati. Medtem segrejemo olje (3 prste visoko v posodi). Z modelom oblikujemo bob in ga z dozirnikom napolnimo z marmelado. Ko bob vložimo v olje, obrnemo zgornjo vzhajano plast navzdol in posodo pokrijemo s pokrovko. Ko zarumeni, ga obrnemo in zapečemo do konca. Posode ne pokrijemo.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 575,9 kcal ∫ Beljakovine: 15,74 g ∫ Maščobe: 35,32 g ∫ Ogljikovi hidrati: 91,91 g ∫ Vlaknine: 3,96 g

KRHKI FLANCATI Sestavine: ∫ 250 g pšenične bele moke ∫ 2 jajci ∫ sol ∫ 50 g sladkorja v prahu ∫ 20 g masla ∫ 2 žlici ruma ∫ limonina lupinica ∫ sončnično olje

Čas priprave: 1 ura in 15 minut Priprava: V posodo stresemo moko, dodamo jajci, sol, sladkor in zmehčano maslo. Vse skupaj dobro zgnetemo, da nastane gladko testo. Med gnetenjem dodamo še rum in limonino lupinico. Če je testo pretrdo, dodamo še malo mleka. Testo pokrijemo. Počiva naj vsaj 1 uro. Nato testo razvaljamo in s koleščkom razrežemo na pravokotnike. Po sredini pravokotnika zarežemo še nekaj črt. Flancate polagamo v vroče olje. Ko so pečeni, jih odcedimo na papirnati brisači in potresemo s sladkorjem v prahu.

Prehrambena vrednost porcije: ∫ Energija: 289 kcal ∫ Beljakovine: 6,23 g ∫ Maščobe: 32,25 g ∫ Ogljikovi hidrati: 56,31 g ∫ Vlaknine: 0,32 g

Jaz, slonček Fala, se pusta še posebej veselim, ker se v tem času tudi vi spomnite name. V vaši prijazni kuhinji me vedno pogostite z bogato pojedino. Kar topim se v toplem mleku, ki ga počasi srkam in se sladkam s stepenimi jajčki, sladkorčki. In potem topli dotiki rok, ki me gnetejo in spodbujajo, da napihnem vašo kepico testa. Pa vse te priprave na pustne maškarade, razigrani smeh in vreščanje, ki ga poslušam! Pa vaši od krofov mastni prstki in od sladkorja pobeljeni noski! Prav res, komaj čakam, da se spet srečamo….


Osveščena družina Dragi starši, vzgojitelji in učitelji!

pripravlja: Uredništvo

Pošljite nam vsa svoja vprašanja in dvome v zvezi z zakonodajo in mi se bomo potrudili in poiskali odgovore za vas! Podrobno opišite svojo situacijo oz. definirajte vprašanje in nam ga pošljite na e-naslov iskrice@ ringaraja.net, kot »zadevo« pa navedite Osveščena družina.

PRVA SOCIALNA POMOČ Ne oklevajte, če se znajdete v stiski. Na centrih za socialno delo lahko poiščete PSP – Prvo socialno pomoč, ki je socialno varstvena storitev, namenjena vsem, ki imajo določeno težavo oz. stisko z določenim postopkom socialnega varstva. Na primer s postopkom razveze zakonske zveze, postopkom urejanja stikov, preživnine, postavitvijo skrbnika za poseben primer in z drugimi postopki. Strokovni delavci CSD bodo skušali najti ustrezno rešitev oz. odgovor na vašo stisko, pri čemer vam bodo ponudili več možnosti, saj razgovori v okviru PSP niso zgolj informativni, ampak tudi svetovalni. Strokovni delavci delajo po metodi dela s posameznikom in družino, po metodičnih načelih in načinih ravnanja v socialnem delu, pri svojem delu pa morajo upoštevati kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Storitev PSP je brezplačna in če boste želeli tudi anonimna.

POZNATE PRAVILA OBNAŠANJA NA SMUČIŠČU? Glede na to, da je smučarska sezona ravno z mesecem februarjem dosegla svoj višek, vas želimo samo opomniti, da morate biti na smučišču izredno pazljivi, še toliko bolj, če imate zraven kratkohlačnike, ki so prvič, petič ali pa osmič v svojem življenju nataknili smuči. Naj vas opomnimo na tri izmed desetih pravil, ki jih določa FIS (Mednarodna smučarska zveza): 1. Obzirnost do drugega Smučar se mora obnašati tako, da ne ogroža ali poškoduje drugega. 2. Ustavljanje Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čim prej umakne. 3. Pomoč pri nesreči Pri nesreči je smučar dolžan po svojih močeh pomagati ponesrečencu.

»Resnica je v očeh opazovalca«

Ker vemo, da jih vzdržujete!

Se glasi sporočilo kampanje nevladnih organizacij za povečanje družbene ozaveščenosti in razumevanja o duševnem zdravju. Česar ljudje ne poznamo, pogosto ne razumemo. In kot za marsikaj drugega si tudi za duševne motnje sami ustvarimo napačno podobo, popačeno resnico. Cilj kampanje je spodbuditi ljudi k ponovnemu premisleku svojih podob o duševnih motnjah. Le sami lahko ugotovijo, da so morda njihove predstave privid njihovega lastnega upa. Novo spoznanje lahko zmanjša predsodke. Vir: www.resnicaje.si

Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009 morate vložiti le zavezanci, ki med letom pri izračunu akontacije dohodnine (od dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali drugega dohodka) niste uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki želite te podatke spremeniti. Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave najdete na spletnih straneh Davčne uprave RS (www. durs.si), upoštevali pa bodo le vloge, ki jih bodo prejeli do 5. februarja 2010. Vir: www.durs.si

Ali veste, kako prepoznati ekološko živilo?

Končno tudi v slovenskih lekarnah!

Vir: www.policija.si

Vir: www.csd-lj-siska.si

V zadnjih letih se odvija eko revolucija tudi oz. predvsem v prehrani, saj smo vsi bolj pozorni na poreklo in izvor hrane in izdelkov, ki jih kupujemo in zaužijemo. Ekoloških živil je na tržišču vedno več, cene pa so še vedno kar visoke, saj je ekološka pridelava hrane večinoma dolgotrajnejša in dražja. Kako pa vemo, da so izdelki z oznako eko resnično ekološki? Ekološki so vsi pridelki, ki so plod ekološkega kmetijstva, vsebujejo ekološke sestavine in upoštevajo pravila ekološke predelave. Na območju Slovenije je treba ekološke kmetijske pridelke in predelana ekološka živila označevati enotno z označbo ‘ekološki’. Na kaj moramo biti torej pozorni? Na živilu poiščite šifro organa, ki izdaja certifikat ter uradni državni znak. Vir: Zveza potrošnikov Slovenije

Homeopatija je v Evropi zelo razširjena in ustaljena praksa, ki se v večini primerov zelo dobro dopolnjuje s tradicionalno medicino. V Sloveniji pa smo šele letos uredili področje alternativne medicine, in sicer z zakonom o zdravilstvu in s pravilnikom o homeopatskih zdravilih za uporabo v humani medicini. Zakon o zdravilstvu določa, da lahko dejavnost homeopatije izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz homeopatije in veljavno licenco, pridobljeno skladno z zakonom, pri čemer zdravnik, ki bo opravljal homeopatsko dejavnost, ne bo smel prakticirati tudi uradne medicine. Pravilnik pa med pomembnejšimi stvarmi tudi določa, da bomo homeopatska zdravila lahko kupili tudi v slovenskih lekarnah. Vir: STA

27


28

Eko družina

BI TUDI VAM PRIJALA SKODELICA ČAJA? besedilo in fotografije: Pavla Kliner

Zdravilna zelišča so ponavadi majhne in skromne rastlinice, ki pa v sebi skrivajo pravcato bogastvo učinkovin, ki na naše telo in dušo vplivajo blagodejno. Seveda le, če jih uporabljamo pravilno in zmerno, v nasprotnem primeru lahko povzročijo več škode kot koristi. Zaupali vam bomo, katera zelišča so zaželena v vsaki domači lekarni, še posebej, če so pri hiši otroci.


Snovi, ki jih vsebujejo zdravilne rastline, krepijo obrambne sile našega telesa in povečujejo njegovo odpornost. Pomagajo nam lahko takrat, ko naše zdravje opeša, ohranjajo in utrjujejo pa ga tudi, dokler smo še zdravi. Ko z domačimi zdravili negujemo sebe in svoje drage, dodajmo zdravljenju še žličko nevidne, a zelo pomembne sestavine pri hitrejšem okrevanju – žličko ljubezni in ljubeče skrbi.

Različna zelišča zahtevajo različno pripravo čaja Iz svežih ali posušenih zelišč pripravljamo čaje in čajne mešanice, tinkture, mazila, zeliščna olja, sirupe, marmelade, dišeče blazinice, … Pozimi nam godijo zlasti čajni napitki, zato se bomo tokrat posvetili njim. Najpogostejši način priprave čaja je poparek. Pripravimo ga tako, da samostojno zelišče ali zeliščno mešanico prelijemo s pravkar zavrelo vodo ali tako, da stresemo zelišče v vrelo vodo. Poparek mora pokrit stati pet do deset minut, nato ga precedimo. Tako pripravimo čaj iz nežnih celih zelišč, listov in cvetov, denimo iz mete, melise, kamilice, ognjiča, lipe, bezgovega cvetja, materine dušice, iz katerih se zdravilne učinkovine hitro izlužijo. Pri plodovih ali koreninah angelike, gloga, brina, kjer voda težje izluži učinkovine, pa se odločimo za prevretek. Pripravimo ga tako, da damo zelišče v mrzlo vodo, segrejemo do vrelišča in počasi kuhamo pet do trideset minut, nato čaj odcedimo in takoj popijemo. Pri občutljivih zeliščih, kjer bi snovi z vretjem uničili, na primer pri slezu ali slezenovcu, je najboljši način priprave čaja prelivek oz. preliv, ki zahteva pripravo brez vročine. Zelišča prelijemo s hladno vodo in pustimo stati nekaj ur, najbolje čez noč, nato čaj odcedimo in popijemo. Pred uporabo lahko preliv nekoliko segrejemo, a nikoli do vretja.

Čajna pravila Pri pripravi čajnih napitkov veljajo tudi določena pravila. Čajev ne pripravljamo v kovinskih oziroma aluminijastih posodah. Najbolje je, da uporabimo nepregorne steklene, keramične ali porcelanaste čajnike. Zdravilne čaje je dobro

piti brez sladkorja ali sladkane z medom. Sladkamo lahko čaje zoper prehlad, kašelj in živčne tegobe, medtem ko naj bi čaje zoper želodčne in črevesne težave pili grenke. Čaje za pomirjanje navadno pijemo zvečer, lahko tudi zjutraj. Čaj za boljši spanec spijmo vsaj uro prej, preden se odpravimo k počitku. Prebavni čaji bodo najbolj koristili, če jih zaužijemo pol ure pred jedjo. Čaje proti prehladu, kašlju in gripi si lahko privoščimo večkrat dnevno. Zdravilne čajne kure naj trajajo od enega do šest tednov.

zapolniti fitoterapija oz. zdravljenje z zelišči, ki ima pomembno vlogo pri lajšanju lažjih in nenevarnih obolenj. Otroci so zelo pogosto tarče prehladov, težav z želodcem in črevesjem, nemira, motenj spanja. Virusne okužbe, nahodi in vročina so zlasti v zimskih mesecih spremljevalci, ki so jim stalno za petami v prvih letih življenja. Zdravilna zelišča in pripravki iz njih so za zdravljenje tovrstnih okužb še posebej primerni. Ne le da lajšajo težave, pač pa tudi spodbujajo zmožnost samozdravljenja.

OTROKOM PRIJAZNA ZELIŠČA

Zaveznice otrokovega zdravja

V otroški fitoterapiji oz. zdravilstvu zaseda prvo mesto komarček, tesno za petami so mu janež, kumina, kamilice, sivka, timijan, bezeg, melisa, … Otroci zaradi okužb bolehajo pogosteje kot odrasli, za zdravljenje pa imajo na razpolago veliko manj zdravil. To praznino pomaga

Pri otrocih je vedno pametno imeti v domači lekarni na zalogi nekatera zdravilna zelišča, ki bodo pregnala lažja otroška obolenja. Najprej omenimo komarček, ki učinkovito blaži neprijetnosti, povezane s črvičenjem, z napenjanjem in s tegobami želodca in črevesa. Krče v prebavnem traktu, zaradi katerih otroci pogosto tožijo, bomo pregnali

29


30

tudi s kumino, koriandrom in z janežem. Drisko ustavljajo posušene borovnice v čaju, zaprtje pa olajšajo pripravki iz lana. Pri prehladnih obolenjih, vročini in slabi odpornosti se bodo izkazali bezgovi cvetovi, ki se dobro mešajo z lipovimi. Kamilični cvetovi zavirajo vnetja, zlasti v grlu in dihalnih poteh, in odpravljajo krče. Grgranje žajbljevih listov uničuje viruse in bakterije ter blaži vneto žrelo. Timijan močno spodbuja izkašljevanje in ni ga domačega zdravila, ki bi bolje zdravil bronhitis. V pomoč je tudi pri vnetju ušes. Čaj šentjanževke se priporoča pri zdravljenju strahu in živčnega nemira ter močenja postelje, ki ima psihični značaj in ni posledica obolenja sečil. Čaj melise pomirja živčnost, žalost, nemir, razdraženost, napetost in motnje spanja ter omili prebavne težave. Sivkini cvetovi bodo otroka sprostili in ga s pomirjevalno aromo zazibali v prijeten sen. Izkažejo se tudi sivkine kopeli, v kateri kopamo otroke, ki s težavo zaspijo. Cvetovi ognjiča so pomočniki pri celjenju ran in zaviranju kožnih vnetij. Čajčke z dobro mislijo so svoj čas babice pripravljale otrokom, da so se lažje učili in zbrali misli – od tod tudi ime. Čeprav so vse omenjene rastlinice zelo primerne in koristne za otroke, smemo večino izmed njih uporabljati samo tako dolgo, da simptomi določenega obolenja izginejo. Mamice navadno pretiravajo z

uporabo janeževega in komarčkovega čaja, ki ju otrokom pripravljajo kot vsakodnevni napitek. Strokovnjaki svetujejo, naj omenjena čaja uporabijo le za zdravljenje, za napitke za žejo, ki jih otroci mirne duše pijejo daljše časovno obdobje, pa naj jim raje pripravijo prijetno kiselkast šipkov in hibiskusov čaj ali pa okusen čaj iz citronke in melise. Treba je opozoriti tudi na to, da čaj poprove mete nikakor ni primeren za trajno uporabo kot domači čaj. Nekateri strokovnjaki menijo, da pripravkov iz poprove mete ne smemo dajati otrokom, ki so mlajši od pet let.

Čajna mešanica proti napenjanju Učinkovito in zaradi sladkastega okusa pri otrocih sprejemljivo čajno mešanico proti napenjanju in krčih v trebuhu pripravimo kot mešanico enakih delov janeževih, komarčkovih, kuminih in koriandrovih semen. Čajno žlico mešanice zdrobimo, prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito počivati deset minut in nato precedimo. Pri težavah damo otroku piti tri do štiri skodelice čaja dnevno. Če je vaš otrok mlajši od šestih let, ne uporabite cele žličke zelišč, pač pa le dve tretjini navedene količine, pri otrocih, mlajših od enega leta, pa polovico navedene količine. To upoštevajte tudi pri naslednjih dveh receptih.

Čajna mešanica in sirup proti kašlju Čajna mešanica, ki pospešuje izločanje sluzi, odpravlja krče ter lajša izkašljevanje, sestoji iz enakih delov janeževih plodov, korenine sleza in korenine jegliča ali trobentice. Čajno žličko mešanice poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Kašelj, ki spremlja prehlad ali gripo, lajšamo tudi s timijanovim sirupom, ki ga pripravimo po naslednjem postopku: skodelico vrele vode prelijemo čez dve žlici posušenega timijana, pokrijemo in pustimo stati dvajset minut, nato čaj precedimo in mu dodamo 125 mililitrov medu. Sirup shranimo v temno steklenico in ga damo otroku, kadar kašlja.

Čajček proti prehladu Prehladna obolenja so pogosta nadloga naših malčkov, zato imejmo doma pri roki bezgovo in lipovo cvetje. Čajno žličko mešanice obeh zelišč poparimo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut. Otroku dajemo piti večkrat na dan. Še bolje je, če ga potem zavijemo v odejo. Seveda bodo vsi omenjeni čaji koristili tudi staršem, le malce večjo količino zelišča je treba uporabiti – za skodelico čaja sta primerni dve žlički zelišča.

Natečaj Eko družina Dragi otroci, starši in vzgojitelji! Veseli nas, da z velikim zanimanjem spremljate rubriko Eko družina. Vsak mesec vam skušamo predstaviti nekaj novega, zanimivega in poučnega, tako za vas kot za vaše otroke, sedaj pa vas vabimo k aktivnemu sodelovanju. Pripravite dramsko, plesno ali pevsko predstavo na temo EKO DRUŽINA,

izdelajte predmet iz plastenk, pločevink, kartona ali kakšnega drugega materiala, pomembno je le, da ste aktivni in da v praksi pokažete nekaj, kar je

povezano z EKO DRUŽINO.

Vrtčevske skupine, ki se bodo prijavile na natečaj, bodo imele možnost nastopa na Festivalu družin, največji družinski prireditvi ob mednarodnem dnevu družine, ki se bo odvijala 16. maja 2010 v Laškem.

festival družin

Sodelujoči otroci bodo prejeli lepe nagrade, vrtec pa posebno priznanje za sodelovanje in podporo EKO DRUŽINE. Aktivnosti bomo predstavili tudi v eko rubriki na Ringaraja.net. Prijavnico za sodelovanje in več informacij o natečaju poiščite na www.ringaraja.net/eko in nam jo pošljite najkasneje do 15. 3. 2010.

festival družin


Eko vila

Č M ELISA, LAN, TIM IN MARJETICA piše: Pavla Kliner

Eko vila je v enem od zasneženih zimskih večerov sedela na zofi in srkala okusen domač čajček iz materine dušice, ki mu je dodala žličko medu. Čeprav je vila in kot takšna naj ne bi bila podvržena boleznim, se ji je zdelo, da se je loteva ena od zoprnih nadlog, ki jim niti ta vsemogočna bitja ne morejo povsem ubežati. Ja, teklo ji je iz nosu, praskalo jo je po grlu in začela je rahlo pokašljevati. Mamice in očki takšnemu stanju rečejo prehlad. A ker je vila vsevedna, si je pripravila čajček, ki ji je v hipu povrnil zdravje. Ko je tako srkala čaj, se je spomnila na prečudovit poletni dan, ko se je za zabavo dvignila v nebo in nekaj časa brezskrbno letala nad cvetočim travnikom, na katerem so se igrali otroci. Ob travniku, na obronku gozda, je stala majhna hiša z velikim pisanim vrtom, kjer je rasla tisoč in ena rožica. »Melisa, pazi, da se žoga ne zakotali po hribu navzdol,« je plavolasi fantek opozoril punčko z dvema kitkama. »Lan, kako sploh moreš pomisliti, da bi mi ušla. Saj nisem neroda, ti prismoda prismodasta,« mu ni ostala dolžna Melisa in zanalašč zalučala žogo visoko v zrak. Otroci so dvignili pogled za žogo visoko v nebo in kar niso mogli verjeti svojim očem. Žoga se je ustavila v zraku, bolje rečeno, v roki eko vile, ki jo je ujela med svojim preletom. Bili so navdušeni, ko so zagledali vilo, in ji zaklicali: »Eko vila, spusti se dol k nam!« Ni je bilo treba dvakrat prositi. V trenutku je bila pri njih. »Pozdravljeni, otroci, kako lepo vas je videti! Vidim, da se lepo igrate in zabavate. Melisa, tukaj imaš žogo,« se je obrnila k deklici in ji jo podala. »Kako pa veš, da mi je tako ime?« je zanimalo deklico. »Slišala sem, da te je deček poklical po tem imenu. In veš kaj? Takoj mi je bilo všeč. Pa ne zato, ker ga nosijo punčke v ameriških filmih, pač pa zato, ker se tako imenuje rožica s čudodelnimi močmi, ki raste tamle na sosednjem vrtu. Pridite, vam jo pokažem«. Prispeli so do vrta in skupaj odtrgali vejico žametno mehke rastlinice. »Mmm, kako lepo diši tale moja rožica,« je bila navdušena Melisa. »Lep duh ji dajejo eterična olja, ki so skrita v njenih listih, in so zelo zdravilna,« jo je poučila modra vila. »A res?« se je začudila Melisa. »Ja, punčka moja, če si iz listov melise pripravimo čaj, lahko pozdravimo različne bolezni. Ko te bo naslednjič bolel trebušček in te bo črvičilo ali napenjalo, reci mamici, naj ti skuha čaj iz tvojega zelišča, in boleči krči in vetrovi bodo hitro pobegnili iz tebe. Poleg tega je ta čajček tudi zelo okusen, pa še v boljšo voljo te bo spravil, če se bo kdaj zgodilo, da boš žalostna.« »A je tudi moje ime zdravilno?« je zanimalo Lana. »Ja, deček, tudi tvoje ime je precej zdravilno. No, ne ravno ime, pač pa rastlina, ki nosi isto ime kot ti, lan. Poglej ga, tamle je, tista čudovita rožica z nebesno modrimi cvetovi, ki je prava paša za oči! Zelo je zdravilna, pomaga denimo, kadar smo zaprti in ne moremo na stranišče. Takrat si eno do dve žlički semena te rastline zmešamo z žličko češpljeve marmelade ali medu in pogoltnemo. V hipu nam bo bolje.« »Jaz sem pa Meta, a je tudi to kakšna rožica?« je vprašala še deklica vranje črnih las in zelenih oči, kot so listi poprove mete. »Ja, meta je najbolj priljubljeno zdravilno zelišče, iz katerega pripravljajo čajčke vaše babice,« je povedala eko vila. »Zdravi zelo veliko bolezni. A meta ni samo ena, poznamo jih več kot dvajset vrst. Denimo jabolčno, ki ima vonj po jabolkih, poprovo, ki od vseh rožic najbolj močno in fino diši, pa vodno, ki raste ob vodi, … Čajček iz vseh vrst mete blaži krče, preganja vetrove in pomaga, kadar smo preveč razburjeni in nervozni,« je svoje znanje na otroke poskušala prenesti prijazna in o vseh stvareh poučena vila. »Jaz sem pa Tim,« se je oglasi še najmanjši izmed fantkov. »Ali nosi takšno ime tudi kakšno zelišče, ki raste tukaj na vrtu?« »O, bučko, zdaj si me pa našel,« je bila za trenutek v zadregi eko vila, a se je hitro znašla. »Veš Tim, tim se sicer ne imenuje nobeno zelišče, ampak zelo podobno tvojemu imenu pa se imenuje tale rožica, timijan.« Utrgala je vejico drobcenih svetlo rožnatih cvetov in mu jo podala. Tim je bil navdušen nad njenim vonjem in pomislil: »Če bi tole rožico imeli na stranišču, zagotovo ne bi nikoli bilo neprijetnjih vonjav.« Vila je njemu in njegovim prijateljem razložila, da nas čaj iz timijana naredi bolj pogumne, pomaga pa tudi pri kašlju in bronhitisu. »Jaz sem pa Marjetica,« se je oglasila punčka iz ozadja, »in vem, da mojih soimenjakinj kar mrgoli po travniku. Če trgamo njihove cvetne liste enega za drugim, nam povedo, ali nas tisti, v katerega smo zaljubljeni, ljubi ali ne.« Eko vila je bila navdušena nad dekličinim znanjem: »Marjetica, ti si pa res pametna punčka. Skoraj vse o drobcenih prijateljicah s travnika že veš. Gremo na travnik in vsak naj si utrga eno ter jo povpraša po svoji ljubezni, jaz pa ti ta čas zaupam še en nasvet. Kadar boš prehlajena, prosi mamico, naj ti pripravi čaj iz ljubkih marjetic, ki naj mu doda še dve zelišči – lipo in bezeg. Ko boš spila dve, tri ali štiri skodelice tega čaja, se ti bo ustavilo kihanje in kašljanje in boš kmalu spet zdrava kot riba. Ampak, otročki moji dragi, da vas ne zavedem na krivo pot. Vsa zdravilna zelišča ne nosijo podobnih imen, kot jih nosite vi, so nam pa ravno tako v veliko pomoč, kadar nas bolezen dobi v svoje kremplje. Z njihovo pomočjo se boste znebili bolečih trebuščkov, vročine, kašlja, bolečih ušes, srbeče ritke, … Če je kakšnega junaka ponoči strah, pa naj si privošči čajček iz materine dušice. In zaspal bo tako sladko kot dojenček v maminem naročju. Sicer pa povprašajte o zeliščih svoje babice, ki o njih veliko vedo. Sedaj pa letim naprej. Ko se naslednjič vidimo, pa mi boste vi, mali zeliščarji, povedali, kaj ste se naučili o zeliščih. Velja?« Strinjali so se in vila se je poslovila. Ko je doma srkala čajček, je upala, da jo bodo posnemali tudi otroci, kadar jih bo zdravje pustilo na cedilu.

31


32

Urbani podvig

besedilo in fotografije: Igor Fabjan

Atrakcije o

v Za zaba

i vljični lik

so name

njene sta

i pra

o tud poskrbij

rim in m

ladim

Pred vhodom je dobro še pred 10. uro

Največ gled alcev priteg ne kaskade predstava z rska avtomobili

Dvomov in premišljevanj o našem prvem daljšem poletnem izletu tistega leta je bilo hitro konec. Hčerka Tanita je že dalj časa navijala za zabaviščni park Mirabilandija. Gardaland smo že obiskali, torej naj bo. Ker pa nisem največji navdušenec vratolomnih spustov, vrtiljakov in drugih podobnih atrakcij, mi misel na celodnevni obisk zabaviščnega parka ni bila najbolj všeč. Zato sem pristavil, da si moramo ogledati vsaj še San Marino. Načrt je bil dober, čeprav je vključeval kar dvodnevni obisk zabaviščnega parka. Z isto vstopnico lahko obiščete Mirabilandijo dva dneva zapored!

kov

tilja

vr ilnih

ev

d št

zme en i

biti

Ed

Počasi se daleč pride ...

Mirabilandija leži ob najbolj turističnem delu Jadranskega morja, blizu Ravenne. Seveda si tudi Ravenna z mnogimi zgodovinskimi zgradbami zasluži obisk, a tokrat zanjo ni bilo časa. V Benetkah smo se odločili za krajšo pot po cesti, ki poteka bližje obali. Vožnja je sicer počasnejša, toda ni treba plačati cestnine, obenem pa se lahko ustaviš tudi v katerem izmed prijetnih obmorskih krajev. Iz osrednje Slovenije je po najkrajši poti dobrih 400 km daleč oziroma kakšnih pet ur vožnje. Nam se je zaradi številnih postankov pot precej podaljšala, a zabaviščni park je bil na programu šele naslednji dan. Prenočiti smo nameravali v avtokampu ob bližnji obali. Z malo sreče nam je uspelo, saj smo v petkovem večeru zasedli eno izmed zadnjih prostih mest v kampu. Nauk: na italijanski obali je ob koncu tedna pametno rezervirati prostor celo v avtokampu ...

Dogodivščinam naproti

Mirabilandija odpre svoja vrata ob 10. uri, a gneča pred blagajnami se začne že mnogo prej. Nič ni narobe, če prispete na parkirišče tudi več kot uro pred začetkom zabave. Še posebej, če želite izkoristiti vsako minuto. Mirabilandija je eden največjih zabaviščnih parkov v Evropi. V njem je mogoče uživati na kar 43 atrakcijah ter si za predah ogledati več kot deset predstav. Park se ponaša z najvišjim »vlakom smrti« v Evropi, ki doseže hitrost preko 100 km/h, z velikim vrtečim razglednim kolesom, dvoranami s 4D-tehnologijo in še marsičem. Posebna privlačnost so številne predstave, med katerimi je najbolj znana kaskaderska predstava po vzoru filma Policijska akademija. Tudi nas je najbolj pritegnila, čeprav tudi akrobatski skoki v majhen bazen, plesni nastopi in mjuzikli niso kar tako. V parku je kar nekaj restavracij, tako da ne boste lačni. Večina obiskovalcev je navdušena nad hitro prehrano – najbrž tudi zato, da lahko čim prej nadaljuje z raziskovanjem zabaviščnega parka. Cene hrane in pijače so kar visoke, zato ne bo odveč, če kaj prinesete s seboj, še posebej pijačo. Z malo truda ni težko najti kakšnega


senčnega kotička za krajši piknik. V poletnih mesecih se je mogoče za manjše doplačilo zabavati tudi na pravi plaži s palmami. V tem delu se lahko spuščate po različnih toboganih in se prepustite številnim drugim vodnim atrakcijam, zato ne pozabite kopalk! Jaz sem jih in tako sta v vodnih vragolijah uživali le Tanita in Marija. Poleti je Mirabilandija odprta vse do 23. ure, ko se dogajanje zaključi z laserskim šovom. Seveda smo morali ostati prav do konca, čeprav nas je čakal še en dan dogodivščin. Kdor namerava naslednji dan izkoristiti brezplačen vstop, mora ob izhodu pokazati vstopnico in na podlagi te dobi zapestnico, s katero lahko zabaviščni park obišče še naslednji dan. Priročno je, če najdete prenočišče kje v bližini. Najbližja možnost se ponuja lastnikom avtodomov. Ti lahko prenočijo kar na bližnjem parkirišču, ki je urejeno prav v ta namen. Mirabilandija je pozimi zaprta. Odpre se šele 1. aprila, vodni del pa bodo letos odprli 12. junija. Vstopnina za otroke ni dosti nižja kot za odrasle. Na srečo imajo otroci, manjši od enega metra, brezplačen vstop, vendar pa morajo biti za večino atrakcij veliki vsaj 90 centimetrov. No, manjši pa še vedno lahko uživajo v številnih slikovitih predstavah.

Po daljši poti do San Marina

Po dveh dneh je bilo Mirabilandije dovolj celo Taniti, a je kljub temu protestirala, ko smo se odpravili še v San Marino. Do dobrih 80 km oddaljene državice se je vredno zapeljati po avtocesti, kar traja eno uro. Precej dlje pa bo vožnja trajala, če se boste odločili za pot ob obali. Preizkušeno! Res pa je, da se tam zvrsti še nekaj privlačnih mestec in atrakcij, kot so tropski vrt metuljev, Italy in miniature – park z najbolj znanimi zgradbami Evrope, manjši zabaviščni park Fiabilandija, akvarij,

tematski park in živalski vrt Oltremare, vodni park Aquafan in še kaj. V Riminiju se cesta obrne proti notranjosti in po dobrih dvajsetih kilometrih te pozdravi napis San Marino. Kar težko si je zamisliti, da je majhna pikica na zemljevidu italijanskega škornja četrta najmanjša država na svetu. V San Marino se je dobro pripeljati v zgodnjih dopoldanskih urah, saj se obsežna parkirišča pod slikovitim starim mestom presenetljivo hitro napolnijo prav vse dni v tednu. Še posebno tista, ki se nahajajo pred samim mestnim obzidjem. Ko so ta parkirišča polna, začenjajo redarji usmerjati promet na nižje ležeča parkirišča. In tista ležijo res globoko ob vznožju gore Titano. Toda dostop do vrha vseeno ni preveč naporen. Z najbolj oddaljenih parkirišč se je mogoče povzpeti proti vrhu s kabinsko žičnico, višje pod starim mestom pa strmine uspešno premagujejo brezplačna razgledna dvigala. Na prvi pogled težko rešljiv problem parkiranja na strmih pobočjih je res vzorno urejen, storitev pa ni brezplačna. Toda parkiranje ni nič dražje kot drugod po Italiji. Z nakupom parkirnih listkov pa ne gre odlašati, saj svoje delo vestno opravljajo številni kontrolorji. Ti se ne zmedejo niti pred avtomobili iz najbolj oddaljenih evropskih držav, kazen pa menda pride za lastnikom avtomobila tudi v Slovenijo. Tega raje nismo preverjali …

Majhno je zanimivo

San Marino živi predvsem od turizma. Nič čudnega, saj to državico vsako leto obiščejo več kot trije milijoni turistov! Turistični urad dobro skrbi za turiste z brošurami in letaki v številnih jezikih – na voljo so celo v slovenščini! Uradni jezik je italijanščina, vendar prav zaradi stalnega pritoka turistov mnogi govorijo vsaj še en svetovni jezik. Državna meja San Marina je precej neopazna. Na razmejitev z Italijo

Vsepovs o

je kar V mestu alač imivih p n a z j a k ne

d vihrajo

državne

spominja le nekakšen slavolok nad glavno cestno vpadnico. Kljub temu je mogoče dobiti v potni list žig. Tudi s tem znajo v San Marinu kovati dobiček, saj tovrstno uslugo zaračunavajo! Ker obmejne kontrole ni, je mogoče spominski žig za plačilo dobiti le na turističnem uradu. Tako kot vsi smo se tudi mi podali v stari del glavnega mesta, ki se stiska za obzidjem pod mogočnim skalnim masivom. Na prepadnem robu gore Titano se dvigujejo tri mogočne trdnjave, ki so povezane z obzidjem. Med njimi vodi pešpot, ki se ponaša z lepimi pogledi na Apenine in jadransko obalo. Za obzidjem je tudi nekaj palač in cerkva. Toda večino obiskovalcev privlačijo predvsem številne trgovinice, butiki, gostilne in picerije. Ponudba neštetih trgovinic je pestra in obsega vse od tehničnih predmetov, oblačil in obutve do nakita. Med množico spominkov vzbujajo pozornost imitacije srednjeveškega orožja in pravih viteških oklepov. Obiskati je mogoče tudi nekaj muzejev, med katerimi so muzej voščenih lutk, muzej orožja, filatelistični in numizmatični muzej. V San Marinu je sicer plačilno sredstvo evro, čeprav država ni članica Evropske skupnosti. Sanmarinske poštne znamke so priljubljene med zbiralci, saj so v zadnjih desetletjih izdali več kot tisoč novih znamk. A med večurnim potepanjem po strmih ulicah smo na znamke kar nekako pozabili. Žal, ker jih Tanita zbira ... Mogoče pa bo ravno to razlog naslednjega obiska.

na je

zastave

ri elu San Ma V starem d a vedno gneč

33


34

Družinski fant

Darila nas bodo zasula besedilo in fotografije: Družinski fant

Pravkar smo preživeli še en konec leta. Konec leta je vedno zanimiv čas. Naša družina se lahko še tako trudi, pa jo vseeno vsaj malo zadene mirna miklavževska pomarančna uvertura, nato se komaj izognemo božičkasto rdečemu potrošništvu in smo na koncu navdušeno pahnjeni v bio dedkomrazno nakupovanje, krašenje prave bio novoletne jelke in hranjenje z obilico ogljikovih hidratov in nenasičenih maščob. Uživamo v prvem resnem mrazu, radi hodimo po praznično razsvetljeni Stari Ljubljani in opazujemo odsev ljubkih lučk Tromostovja v Ljubljanici, ki se leno vije v Plečnikovi strugi. Tudi pravljično osvetljen Ljubljanski grad in nežna glasba v srednjeveških ulicah nas hočeš nočeš vsako leto porinejo v prednovoletni čas. V prednovoletno norišnico. In velik del prednovoletne norišnice so darila. Nekoč sem bil prav šokiran, ko sem prvič prišel na obisk k prijatelju. Skoraj so nas vrgli iz hiše, ker smo prinesli majhno darilo ob obisku. Takrat se mi je zdela ta alergija na darila prav čudaška, pa če so še tako altruistično razlagali, da so obiski zato, da se imamo fino in da gre za prijetno druženje, ne pa zato, da se dobiva darila. Takrat midva še nisva imela otrok in nisem ničesar razumel. Danes pa jih razumem. Danes jih zaradi dveh blondincev zelo dobro razumem. Moja otroka imata namreč preveč igrač. Imata jih na tone. Popolnoma preveč. Problem današnjih staršev je, da so nekdaj drage igrače danes poceni. In ker so naše navade take, da ob obisku radi prinesemo kakšno majhno pozornost, kot je na primer čokolada, dvometrski fikus ali pa zbirko Slovarja slovenskega jezika, vsaka družina z otroki od obiskovalcev vedno dobi za darilo kakšno igračo. Otroci so eno mikrosekundo zelo veseli, nato pa igrača roma v kakšno škatlo, kjer obleži. Pri nas silno radi organiziramo ogromne rojstne dneve z veliko gručo malih lumpov, ki jim

pripravimo dogajanja v slogu lova za zakladom, izdelovanja gusarskih oblačil ali pa risanja po velikanskem papirju sredi dnevne sobe. Taka praznovanja so zabavna in hkrati utrujajoča za otroke, ki gredo potem hitro spat. Mi starši pa imamo potem čas za pol kozarčka penine in sedemurno klepetanje o življenju nasploh. Takih praznovanj se vsi veselimo, problem pa so spet darila. Vsak povabljenec običajno prinese darilo. In naša fanta sta kar naenkrat bombardirana z darili. Čisto vsako darilo jima je všeč. Ampak kaj, ko sekundo za prvim dobita še drugo darilo. Takoj nato pa še tretje. In ob četrtem je prvo darilo le še bled spomin. In tako čisto vsa darila zaradi darilne preobilice razvodenijo. Kar je čista škoda. Nekaj časa sva svojemu prvemu prestolonasledniku še uspela skriti pol daril in mu jih počasi dozirati v naslednjih nekaj mesecih. Ampak danes je najin šestletnik že malo prevelik in prepameten in ne naseda takim štosom, pri mlajšem pa niti ne poskušava več. Zadnja leta se proti temu, da darila ne bi pogoltnila čisto vsega parketa v našem stanovanju, borimo tako, da na kolenih

prosimo povabljence, da ne nosijo daril ali pa da vsi skupaj prinesejo eno samo darilo. Dobra ideja je tudi, da vsak prinese eno darilo, nato pa se vsa darila vrže v koš, od koder vsak udeleženec zabave izžreba eno darilce. Darilce zase. Tako so vsi otroci veseli in se zelo zabavajo. Eno izmed zdravil proti množečim se igračam je tudi humanitarne narave. Svojima otrokoma sva razložila, da vsi starši nimajo zadosti denarja, da bi svojim otrokom kupovali darila. In da revni otroci nimajo veliko daril. Bila sva prav ponosna, ko smo z otrokoma prvič izbirali igrače, ki smo jih nato odnesli revnejšim od nas. Igrače sta sicer zelo, zelo težko izbrala, saj so kar naenkrat čisto vse postale zelo pomembne in nepogrešljive. Ampak na koncu nam je le uspelo, igrače so odšle v hvaležne roke, mi pa smo imeli doma samo še 998 igrač. In naš veliki sin zna še danes, s solznimi očmi, vendar trdnim glasom, lepo opisati tisti veličastni oranžni (in že precej polomljeni) gradbeni žerjav, ki ga je podaril neznanemu fantku. Sicer pa ni lažjega kot iti v trgovino in kupiti nekaj plastičnega. S

kolesi, ali pa vsaj z legastičnim, avtobotskim ali winx znakom. Naši možgani pri tem niso ravno obremenjeni, igrače so pa tako ali tako poceni. In obdarovanec je vsaj petnajst sekund vesel. Ne glede na to, pa smo pri nas doma odkrili tudi nov način daril. Tisti način, ki so nam ga že v prejšnjem tisočletju razlagali v vrtcu. Da je najbolj vredno darilo tisto, ki ga narediš sam. In danes, v tem norem tempu življenja, je to še posebej res. Mi se tako trudimo in (bolj ali manj trdo, odvisno od časa, ki nam je še preostal) prisilimo naše otroke, da skupaj poslikamo predpasnike in majice in skodelice, izdelujemo angelčke iz makaronov in poslikane škatlice za čajne vrečke ter podobno prah-nabirajočovendar-simpatično navlako. Meni oz. mojim preprostim moškim možganom se vseeno dozdeva, da bi bilo še najbolj ustvarjalno, če bi svojemu sinku v roko stisnil eno lepo mehko lipovo poleno in pipec in bi si lump sam naredil darilo. Se pa hkrati seveda zavedam, da v sodobnem, s čeladami, ščitniki in z varnostnimi pasovi prepredenem odraščanju naših otrok za pipce že zdavnaj ni več prostora …


JANUAR

JULIJ

FEBRUAR

AVGUST

MAREC

SEPTEMBER

APRIL

OKTOBER

MAJ

NOVEMBER

JUNIJ

DECEMBER

TAKO JE,Z VSAKIM MESECEM RASTE TUDI DENAR! ČE SEVEDA NA SVOJ KUPČEK VSAK MESEC PRILOŽIŠ ŠE NEKAJ NOVIH KOVANCEV!SITKOVO VARČEVANJE TI ŽE ZA 25 PRIVARČEVANIH EVROV PRINESE LEPO DARILO,OB NAJMANJ 150 PRIVARČEVANIH EVRIH PA SE V ŽREBANJU POTEGUJEŠ TUDI ZA 23 GORSKIH KOLES!VEČ INFORMACIJ POIŠČI NA BREZPLAČNEM TELEFONU 080 1750 ALI VVVVVV.NKBM.SI!

IZ MALEGA RASTE VELIKO.

080 17 50

www.nkbm.si

Nova KBM d.d., januar 2010

DOPOLNI ZAPOREDJE!


NAVODILO: POBARVAJ SLIKO IN VPIŠI IME ŽIVALI V KVADRATKE SPODAJ.

CILJ: OTROK PREPOZNA ŽIVAL NA SLIKI.


NAVODILO: NARIŠI DRUGO POLOVICO SLIKE.

CILJ: OTROK SE UČI SIMETRIJE.


NAVODILO: ZA MALO MANJŠE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJA ŠEST BARV. POSAMEZNA BARVA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA. ZA MALO VEČJE: V IGRI SUDOKU SE POJAVLJAJO ŠTEVILA OD 1 DO 6. POSAMEZNA ŠTEVILA SE V VSAKI VRSTICI, V VSAKEM STOLPCU IN V VSAKEM OD ŠESTIH PRAVOKOTNIKOV POJAVI NATANKO ENKRAT. IZPOLNI PRAZNA POLJA.

CILJ:

OTROK REŠUJE ENOSTAVNE RAČUNSKE NALOGE, PROSTORSKO IZKLJUČUJE IN RAZVIJA LOGIČNO MIŠLJENJE.


ka en

Vos c

POŠLJI NAM REŠENO NALOGO IN MED PREJETIMI ODGOVORI BOMO IZŽREBALI 10 VOŠČENK GRIFFIX! IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAJ

STRINJAM SE, DA SE MOJI PODATKI UPORABLJAJO SAMO ZA NAMENE OBVEŠČANJA . REŠENO NALOGO POŠLJI S POMOČJO STARŠEV ALI VZGOJITELJEV NA NASLOV: DANU D. O. O., UL. FRANCA MLAKARJA 32, 1000 LJUBLJANA

KORAK 1:

SPOZNAVAM RAZLICNA PISALA

NAVODILA: VSAKO PISALO POBARVAJ S SVOJO BARVO.

ROLER

NALIVNO PERO

VOSCENKA

SVINCNIK


NAVODILO: POBARVAJ SNEŽAKE IN JIH POVEŽI V PARE. LAHKO JIH TUDI IZSTRIŽEŠ IN IMEL BOŠ SVOJO IGRO SPOMIN.

CILJ: OTROK ZNA POVEZATI PARE MED SEBOJ.


NAVODILO: POIŠČI PET RAZLIK MED SLIKAMA IN JIH OBKROŽI. SLIKI POBARVAJ.

CILJ: OTROK ZAZNA RAZLIKE.


NAVODILO: ZAJČEK JE V MRZLIH ZIMSKIH DNEH LAČEN. NA POLJU JE NAŠEL ŠE ZADNJI KORENČEK. POMAGAJ MU PRITI SKOZI LABIRINT, DA SE BO LAHKO POSLADKAL.

CILJ: OTROK POIŠČE PRAVO POT IN REŠI LABIRINT.

ALI VEŠ? POLJSKI ZAJEC DOBRO VOHA. Z DOLGIMI UHLJI, KI JIH LAHKO OBRAČA, PA PRESTREZA GLASOVE. OČI IMA OB STRANEH IN VIDI NA VSE STRANI BREZ OBRAČANJA GLAVE.


NAVODILO: POBARVAJ NODIJA.

NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE LINO, KI PREJMEJO LINOLADO SO:

Benič Vanja, Kanal; Golanda Tamara, Hrušica; Hiršel Manca, Litija; Stvarnik Lana, Ljubljana; Obad Oskar , Marezige; Pavličevič Maja, Jesenice; Pornat Jasna, Gornji grad; Poženel Emil, Idrija; Raduha Nik, Beltinci; Živko Lea, Sp. Duplek V NAGRADNI IGRI POLLY SO BILI IZŽREBANI:

SESTAVLJIVA TRGOVINA _ Žugman Teja, Destrnik SESTAVLJIVA TRGOVINA _ Skebe Lara, Kočevje ZABAVIŠČNO NAKUPOVALNI CENTER _ Mastnak Žana, Laško NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE KATJES, KI PREJMEJO 10 SLADKIH PAKETOV KATJES, SO:

Markelj Tim, Žirovnica; Marjanovič Maja, Ljubljana; Jan Jakob, Most na Soči; Golob Taja, Podvelka; Povše Neja Clarisa, Trbovlje; Žlebnik Filip, Ljubno ob Savinji; Lovrečič Obad Mitja, Marezige; Cegnar Neža, Slovenske Konjice; Čadež Zoja, Žiri; Henigman Anej, Hrib Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.

© za Slovenijo TZS


NAVODILO: POBARVAJ SLIČICE IN VPIŠI V ZGODBICO BESEDE, KI MANJKAJO. ZGODBICO LAHKO TUDI NADALJUJEŠ.

:

CILJ

OTROK PRAVILNO ZAPIŠE MANJKAJOČE BESEDE IN UPORABI DOMIŠLJIJO ZA NADALJEVANJE ZGODBE.

ZIMA JE PRIŠLA IN ZAPADEL JE SNEG. OTROCI NA SLIKI UŽIVAJO V ZIMSKIH ŠPORTIH. FANTEK Z RUMENO KAPO SE __ __ __ __ __. ZA NJIM SE NA __ __ __ __ __ PO HRIBU NAVZDOL SPUŠČA FANTEK Z MODRIM ŠALOM. FANTEK V PISANI MAJICI IGRA __ __ __ __ __. FANTEK Z ZELENIMI HLAČAMI PA __ __ __ __.


ustvarja: Manja Žugman Širnik

NA GLAVO S I JO IN NA SNEG POSADIMO ODHITIMO ČE VETER PIH A IN MOČNO . SNEŽI, NIČ HUDEG A NAM SAJ POD NJO NI, NAM JE PRIJ ETNO TOPLO .

PREBERI UGANKE IN VSAKO POVEŽI S PRAVILNO SLIČICO.

O, SKRBIM O N ID R ČUTJE P EDIMO. VOJE PO AČI KADI NAR O, S A Z E Č VOD DOM E, SI JO V JO NALIJEMO TERIČNO OLJ E N A V BOLJE. O SOL IN KOPALN ČUTJE MNOGO O M A I, DOD ROSTIL AŠE PO PA BO N IŠICE BOMO SP VEDRILI, E M TNO PR , SE PRIJE I BOMO KOŽO I, IL T T O IS OČ NE P I DIHAL LAŽJE L R P D O O DŠLI. O BOM SAJ TAK M NAPROTI O IZZIVO NOVIM ) (KOPEL

EKO KOTIČEK

NAVODILO:

(KAPA)

(ZELIŠČ

A)

ICA, ŽEN A L SE JE VE A LICA. , _ _ E Č RDE OBIŠČ ČE P__ TETA KI IMA TROKE O ZELIŠ J, AO KŠN RAD ESE KA ILEN ČA NJU V A RA J. OV PRIN JIM LI PA ZD OČITNIK IRENDA D A NA P KI O ROŠ DA B PREJ OT A ŠE N

O, A PRIPRAVIM V ČAJNIKU G POSTAVIMO, IK NA ŠTEDILN GREJEMO DLANI O I S O C S SKODELI ZIMSKE DNI. E N D LA H IN (ČAJ)

NAŠE B ABICE IZ NJIH JIH RADE NAB IRAJO IN PA SOK PRI KUH ALI Č I JIH SUŠ IN Z NJ TUDI KOT ZA AJ NAREDIJO. IJO, IMI IZVR ČIMBE U STN PO NEKATE RA ZA Z E JEDI PRIPRA RABLJAJO VLJA D R A DRUGA PA PRIJ VJE POSKRBIJO JO. ETNO D IŠIJO. ,

A PE ( TET

) HTA


NAVODILO: POBARVAJ SNEŽAKA IN PREŠTEJ: • KOLIKO PIK IMA DESNI SNEŽAK NA ŠALU? • KOLIKO GUMBOV IMA SNEŽAK NA LEVI STRANI? • KOLIKO ZVEZDIC IMA LEVI SNEŽAK NA KLOBUKU? VSE TRI ŠTEVILKE VPIŠI V KVADRATKE SPODAJ IN JIH SEŠTEJ. REZULTAT VPIŠI V VELIKI KVADRAT.

CILJ: OTROK SEŠTEVA PREDMETE IN SEŠTEVA REZULTATE.


LINO JE TUDI DOBER SMUČAR. NARIŠI SMUČARSKO PROGO MED VRATCI IN MU POKAŽI POT DO CILJA. NALOGE NAM POŠLJI DO 20. FEBRUARJA, SAJ BO LINO MED VSEMI POSLANIMI REŠITVAMI IZŽREBAL

10 LINO CLICSOV!

CILJ

START


NAVODILO: POBARVAJ NASLOVNIC O.


Ringarajine iskrice Jan/Feb 2010