Page 1

Evropa in svet v drugi polovici 19. stoletja: širjenje demokracije in tekmovanje med narodi 115 K  atere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja 118 Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi 121 Kako se je utrjevala demokracija 124 Širile so se zahteve po enakopravnosti 127 Kako je imperializem spremenil podobo sveta 130 Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest 133 Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele 136 Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem


Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja

Z industrijsko revolucijo je prišlo mnogo izumov in odkritij, ki so pospešili tehnični in znanst­ veni razvoj. Omogočili so hitrejše potovanje in povezovanje sveta, spremenili vsakdanje življenje ter omogočili učinkovitejše zdravljenje ljudi. Pojavila se je množična kultura, ki je poskrbela za zabavo.

Tehnične novosti, ki so spremenile življenje

Druga industrijska revolucija je bila povezana z vedno hitrejšim napredkom tehnike. Odkriti so bili novi viri energije in izumljena nova prevozna sredstva. 1) Slike prikazujejo tehnična odkritja druge industrijske revolucije. Na črte pod njimi vpiši zahtevane podatke.

Izum Izumitelj Pomen izuma za življenje ljudi

Izum Izumitelj Pomen izuma za življenje ljudi

žarnica

telefon

radio

T. A. Edison

Alexander G. Bell

Guglielmo Marconi

večerna svetloba omogoči daljši delovnik

hitejše širjenje informacij

hitejše širjenje informacij

avtomobil

letalo

gramofon

Carl Benz in Gottlieb Daimler

Orville in Wilbur Wright

Thomas Alva Edison

hitrejše potovanje

omogoči glasbene zabave doma, pojav množične kulture

hitrejše, udobnejše potovanje

Številna nova znanstvena odkritja S preizkušanjem in opazovanjem so znanstveniki prihajali do novih znanstvenih spoznanj, od teorije o mikrobih do teorije o spreminjanju vrst. 2) A. Poveži pomembne znanstvene dosežke z njihovimi posledicami tako, da jim pripišeš ustrezno številko. V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku na straneh 141–143 (poglavje Številna nova znanstvena odkritja).

121


Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja

1 2 3 4 5 6 7 8

9

J. Lister je izdelal tekočino za preprečevanje širjenja bakterij in njihovo uničevanje. J. Liebig je preučeval atome in delal poskuse iz organske kemije. E. Rutherford je odkril zgradbo atoma in način spremi­ njanja sestave atomskega jedra. L. Pasteur je postavil teorijo o mikrobih, ki jih je poi­ menoval bakterije. I. Pavlov je preučeval pogojne reflekse pri delu s psi. Zakonca Curie sta ugotovila, da uranova atomska jedra oddajajo močne žarke. S. Freud je odkril, da na ljudi vpliva njihova podzavest (skrite želje, spomini). C. Darwin je objavil delo o naravnem izboru, po kate­ rem so preživele tiste vrste, ki so se bolje prilagodile okolju. N. Tesla je odkril trifazni sistem za prenos električne energije.

9 Elektrika se je začela široko uveljavljati in uporabljati za pogon tovarniških strojev. 7 Uvedli so zdravljenje duševnih težav ljudi s psihoanali­ zo. 8 Nova teorija je spodkopala tradicionalne svetopisemske zgodbe o stvarjenju človeka. Spoznanja so uporabili pri ravnanju z ljudmi, katerih 5 vedenje je bilo moteno. Odprta je bila pot razvoju plastičnih mas, zdravil in 2 drugih kemičnih proizvodov. Zaradi zmanjšanja števila okužb se je zmanjšala umr­ 1 ljivost bolnikov, ki so bili operirani. Odprla se je pot preučevanju možnosti za sproščanje 3 jedrske energije. 6 Ugotovili so, da so nekateri atomi radioaktivni in upo­ rabni za pridobivanje jedrske energije. 4 Razvili so proces, s katerim so uničili bakterije v teko­ činah.

B. Katero odkritje od zgoraj naštetih je bilo po tvojem mnenju najbolj izjemno? Zakaj? Odgovor utemelji. Možni so različni odgovori.

Kaj je svetu prinesel pojav množične kulture Na prelomu 19. stoletja so umetnost, literatura, glasba in druge oblike zabave postali dostopni širšim množicam – pojavila se je množična kultura. 3) Kaj je povzročilo pojav množične kulture? Obkroži pravilne odgovore. A.  Širjenje pismenosti med vsemi sloji B.  Z gramofonom so ljudje plošče lahko poslušali doma. C.  Nastopali so otroci, ki so bili poceni delovna sila.

Č.  Izhajalo je več časopisov, ki so prinašali novice. D.  Delavci so imeli več prostega časa. E. Ljudje so potovali po daljnih deželah, ker je bilo potova­ nje z letali poceni.

4) Kaj štejemo za pojave množične kulture ob koncu 19. stoletja? Obkroži pravilne odgovore. A.  rave zabave Č.  igralnice in kabarete B.  filmske predstave D.  odbojko na plaži C.  smučarske skoke E.  nogometne tekme 5) Leta 1896 so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. A. Katere igre so želeli obnoviti? Kaj predstavlja znak olimpijskih iger? antične igre; Pet obročev, ki tvorijo znak olimpijskih iger simbolizira univerzalnost olimpijskih iger, saj predstavljajo 5 kontinentov, njihove barve pa vse narode sveta.

122


Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja

B. Kaj je geslo današnjih olimpijskih iger? Ali je podobno geslu antičnih? Pomembno je sodelovati. V antiki je bilo pomembno zmagati.

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da si Carl Benz. Piše se leto 1885. Ravnokar se v svoji delavnici trudiš, da bi kočijo preuredil v nekaj novega. Opiši svoje misli, ko premišljuješ o posameznih delih novega prevoznega sredstva: kaj je treba spremeniti in kako ...

Avtomobil mora biti

Kolesa bi morala biti

okretnejši

mehkejša

Kako preprečiti eksplozije motorja?

V primeru dežja je voznik nezavarovan

ZANIMA ME: Na naslovu www.yaneff.com si lahko ogledaš različne plakate Julesa Chereta, ki so vabili na živahno zabavo v Parizu ob prelomu 19. stoletja.

ZANIMA ME: Utrip življenja v Parizu in zabavišču Moulin Rouge na prelomu stoletja prikazuje glasbeni film Moulin Rouge (2001).

PONOVIMO

ŠPORT • množične športne prireditve

NOVOSTI V PROMETU

ZABAVA

• avtomobili,

• kabareji,

• letalo

• plesi,

• nogomet,

• akrobati,

baseball, kriket,

• cirkusi,

kolesarjenje

• festivali INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

FILM • brata Lumiéreprva filmska kamera • 1895 prva filmska predstava

TEHNIČNE NOVOSTI žarnica, telefon, radio, gramafon, bencinski motor

NOVA ODKRITJA • odkritje mikrobov, • pasterizacija, • cepiva, • darvinizem, • odkritje atomov

123


Industrializacijo je spodbujala podjetnost posa­ meznih kapitalistov, ki so neovirano kupovali in prodajali različno blago, prav tako pa tudi najemali ali odpuščali delavce. Mnenja filozofov o položaju delavcev so se razlikovala. Njihov položaj se je zaradi skrbi mestnih skupnosti in države za urejenost mest, zdravje ljudi in napre­ dek šol začel izboljševati.

Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi

Gospodarska svoboda je spodbujala izkoriščanje delavcev

V drugi polovici 19. stoletja so ob prevladujočem kapitalističnem pogledu na gospodarstvo nekateri filozofi kritizirali kapitalistično izkoriščanje delavcev. 1) V učbeniku na straneh 145–146 preberi opis najpomembnejših gospodarskih idej tistega časa: laissez faire (kapitalistična gospodarska svoboda), socializem in marksizem. Vsako spodnjo izjavo poveži z eno od navedenih gospodarskih teorij in njenim zagovornikom.

Karl Marx

Tržno kapitalistično gospodarstvo proiz­ vaja najboljše blago po najnižjih cenah. Proizvajalci med seboj tekmujejo, kdo bo ponudil boljše blago. Državna oblast se ne bi smela vpletati v gospodarstvo.

socializem

Charles Fourier

Zgodovina vsake dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. Med tistimi razredi, ki nekaj imajo in tistimi, ki nimajo nič. Kapitalisti izkoriščajo delavce, ki bi se morali temu upreti.

MARKSIZEM

Adam Smith

Posameznik nima nič pravic, ampak so pravice vseh posameznikov združene s pravicami celotnega človeštva. Kapitalisti in delavci naj sodelujejo ter skupaj načrtujejo gospodarsko proizvodnjo.

LAISSEZ FAIRE (LIBERALNI KAPITALIZEM)

2) Utopični socialisti, na primer Robert Owen, s svojimi idejami o tem, da je treba poskrbeti tudi za dobro delavcev, niso prepričali lastnikov tovarn. Zakaj ne? Izloči nepravilni odgovor tako, da ga prečrtaš.

A. Kapitalisti so menili, da so delavci sami krivi za svoj slab položaj, saj naj bi bili leni in manj sposobni kot oni. B. Kapitalisti so potrebovali čim večji dobiček, da so lahko denar znova vložili v proizvodnjo. Čim slabše so bili delavci plačani, tem več denarja je ostalo kapitalistom. C. Kapitalisti so menili, da bo razmere uredila država, ki bi po njihovem mnenju morala poskrbeti za delavce.

Izboljšala sta se zdravstvo in urejenost mest V evropskih mestih je skrb za zdravje postajala vse pomembnejša, saj so neurejene higienske razmere ogrožale vse meščane. 3) Sliki na naslednji strani prikazujeta podobo manjšega mesta ob bavarskem jezeru; prva slika prikazuje podobo leta 1858, druga leta 1888. Katere razlike lahko opaziš? Zapiši jih pod sliki.

124


Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi

kmetje

meščani

peš, kočije, čolni

kočije, vlak, parnik

neurejeno

urejeno, nove stavbe

kmečko okolje

mestno okolje

Prebivalci Promet Urejenost mesta Podoba pokrajine

4) Sredi 19. stoletja so evropska velemesta prenovili. Ob sliki, ki prikazuje Berlin konec 19. stoletja, navedi pet značilnosti moderno preurejenih evropskih mest. • moderne, velike stavbe; • tramvaji • mestni parki; • široke ulice • ulična razsvetljava

Šolstvo je postalo pomembna skrb države Sredi 19. stoletja so se začele spreminjati razmere v šolstvu, za katero je skrb prevzela država. Uvedena je bila obvezna osnovna šola za vse otroke. 5) Na sliki si oglej predmetnik osnovne šole konec 19. stoletja. A. Kaj so se otroci učili v takratnih šolah? verouk, pisanje, branje, računanje ,,,

VEROUK, PISANJE, BRANJE, RAČUNANJE,

B. Kako se je vzgoja deklet razlikovala od vzgoje fantov? dekleta so se učila gospodinjskih opravil C. Kdo je takrat odločal v družini? oče

NARAVOSLOVJE, ZEMLJEPIS, PETJE, TELOVADBA Za dekleta še: KUHARSKI TEČAJ, ŠIVANJE, LIKANJE, GOSPODINJSTVO

Ljudje so iskali boljše življenje v tujini Ker evropska mesta niso mogla ponuditi dela vsej množici kmetom, ki so zapuščali podeželje, so se ti odpravili v tujino. 6) Zemljevid na naslednji strani prikazuje izseljevanje Evropejcev in prebivalcev drugih celin med letoma 1821 in 1910. A. Kam se je izselilo največ prebivalcev? S katerih celin so se selili? V Severno Ameriko (ZDA) in Južno Ameriko; selili so se zlasti iz Evrope.

125


Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi

B.  Iz katerih delov Evrope so se selili v tujino?

južne, srednje, severne in zahodne vseh delov

C. Zakaj je bila okoli leta 1848 privlačna zlasti Kalifornija?

Ker so tam odkrili nahajališča zlata.

7) Kaj je Evropejce privlačilo, da so se odločili za selitev v tujino? Obkroži pravilne odgovore cenena zemlja revščina doma želja po boljšem življenju odkritje zlata želja po spoznavanju indijanske kulture želja naučiti se loviti bizone RADOVEDNEŽ Z dvema točkama pojasni, o katerih značilnostih življenja izseljencev pripoveduje besedilo.

»Skandinavci, ki so se naselili v Ameriki, so ustanovili svoje verske in druge skupnosti. /…/ Še posebno v mestih so ustanavljali narodne domove, razne bratovščine, športna, pevska, dramska društva, zveze skandinavskih inženirjev, ženska društva. /…/ Zaznavne pa so bile tudi razlike v premoženju, še zlasti v švedski skupnosti v Chicagu. Revnejši člani skupnosti niso imeli ne časa in ne denarja, da bi se udeleževali prireditev v skupnosti. Za večino teh prireditev so skrbeli bogati člani švedske skupnosti. /…/ Mnoge člane švedske skupnosti je podrejenost strogim verskim načelom ovirala in so zato zapustili skupnosti.« (The Sea in European History, Edizioni Plus, Pisa, 2001)

Da so člani posameznih narodov živeli skupaj, skrbeli za svojo kulturo.

ZANIMA ME: Britanski predvojni tehnični ponos, čezoceanko Titanic, in njeno usodo si lahko ogledaš v filmu Titanic (1997).

ZANIMA ME: Pot irskih izseljencev v ZDA in njihovo hrepenenje po boljšem življenju prikazuje film Odd­ aljena obzorja (1992), življenje v New Yorku v 19. stoletju pa film Tolpe New Yorka (2003).

PONOVIMO

SOCIALIZEM

KAPITALIZEM

laissez faire

IZKORIŠČANJE DELAVCEV

zagovarja družbeno lastnino MARKSIZEM

SKRB ZA ZDRAVJE IN UREJENOST MEST izboljšanje higienskih razmer

VPLIV INDUSTRIALIZACIJE NA ŽIVLJENJE LJUDI

manjša umrljivost modernizacija mest

126

urejenost,

NAPREDEK ŠOLSTVA

elektrifikacija

vse več otrok obiskuje šole

zagovarja razredni boj IZSELJEVANJE V TUJINO vzroki revščina, želja po boljšem življenju kdo in kam kmetje v Severno Ameriko posledice širjenje evropske kulture po svetu


Kako se je utrjevala demokracija

Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna krepitev moči parlamenta. Kralji so postopno izgu­ bljali absolutno moč. V Evropi so se širile zahteve po demokraciji. Na prelomu stoletja so v mnogih državah uvedli splošno volilno pravico za moške. Za ZDA pa 60. leta 19. stoletja pomenijo čas napredka in tudi velikih nasprotij, ki so se končala z vojno.

Viktorijanska doba v Veliki Britaniji

V Veliki Britaniji, ki se je že v 17. stoletju oblikovala kot parlamentarna monarhija, se je v 19. stoletju okrepil parlament. Po kraljici Viktoriji se to obdobje imenuje viktorijanska doba. 1) Velik napredek v Veliki Britaniji so naredili s spremembo volilnega sistema (1832). A. Kateri sloji v družbi so do tedaj imeli prevladujočo vlogo v družbi? Plemstvo. B. Za katere sloje se je položaj izboljšal glede pravice do volitev? Bogato meščanstvo. C. Ali so bili v reformi omenjeni delavci?

»Volilno pravico so dobili lastniki hiš v mes­ tih, ki so plačevali najmanj 10 funtov davka letno, na podeželju pa lastniki hiš, ki so plačevali vsaj 40 šilingov davka letno; prav tako so dobili pravico voliti tudi najemniki, ki so plačevali vsaj 50 funtov davka letno /…/. Okoli 140 sedežev v parlamentu, ki so bili odvzeti propadlim podeželskim mestom in trgom, so dobili predstavniki novih industrij­ skih mest.« (Michael Scaife, Modern British and European History, Letts International, London, 2000)

Ne.

2) Posledica uvajanja parlamentarne demokracije v 19. stoletju v Veliki Britaniji je bilo ustanavljanje različnih strank. Dopolni preglednico. Čigave interese so zastopale? KONSERVATIVNA STRANKA LIBERALNA STRANKA DELAVSKA STRANKA

plemstva, cerkve, kmetov meščanstva, zlasti buržoazije delavcev

Nestabilna demokracija v Franciji V nasprotju z Veliko Britanijo je bilo uveljavljanje parlamentarne demokracije v Franciji dosti bolj viharno. 3) Preberi poglavje Nestabilna demokracija v Franciji v učbeniku na straneh 151–152. Izpolni tabelo tako, da opisane dogodke iz francoske zgodovine oceniš glede na to, ali so oziroma niso krepili razvijajoče se demokracije. Svojo odločitev pojasni. Poraz v vojni proti Prusiji (1871) Prevlada zagovornikov republike.

DA

NE

Delavci so v Parizu pripravili veliko vstajo (pariška komuna, 1871). Okrepitev delavcev.

DA

NE

Narodna skupščina je sprejela novo ustavo in znova razglasila republiko (1875). Oblast se voli.

DA

NE

V času afere Dreyfus se je razplamtela protižidovska propaganda. Antisemitizem.

DA

NE

Med letoma 1871 in 1914 se je vlada zamenjala povprečno skoraj vsakih 10 mesecev. Politična nestabilnost.

DA

NE

127


Kako se je utrjevala demokracija

Državljanska vojna v zda – preizkus za demokracijo

Širjenje ZDA na zahod je pospešilo gospodarsko rast ZDA, vendar je hkrati poglobilo nasprotja med severom in jugom. Leta 1861 je izbruhnila državljanska vojna. 4) A. Izpolni kvadrate oziroma črte ob zemljevidu. Zakaj je prišlo do vojne? Nasprotja med jugom

Katera stran je v vojni zmagala? Sever

in severom (vprašanje

Zakaj? Bolje oborožen,

suženjstva, odnos do zvezne vlade).

železnica, več vojakov.

Kakšna je bila usoda indijan­ skih plemen v ZDA? Zatiranje in prisilna naselitev v rezervatih.

Na ozemlju katerega dela je potekalo največ bitk? Na jugu.

B. Zakaj je vojna veljala za prvo totalno vojno moderne dobe? Uporaba modernega orožja, ki je imelo veliko rušilno moč. 5) V ameriški ustavi je pisalo, da imajo vsi ljudje enake pravice. Ali je ob koncu državljanske vojne to res veljalo? Odgovor utemelji. Ne, ni veljalo za Indijance, Afroameričane in ženske - le ti niso imeli političnih pravic.

Kje je ostala Rusija Popolno nasprotje demokratičnih držav zahodne Evrope in ZDA je bila Rusija. 6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami. car

V Rusiji je vladal

, ki je imel preganjani

Parlamenta ni bilo, nasprotniki carja pa so bili skupine, ki so proti carju celo organizirale teroristične najbolj

zaostalo spodbudil

spodbudil

128

preganjani

avtokratsko

oblast.

. V takšnih razmerah so se krepile

napade

. Rusija je veljala tudi za

državo v Evropi. Šele car Aleksander II. je v drugi polovici 19. stoletja reforme za modernizacijo države. napade

avtokratsko

zaostalo

car


Kako se je utrjevala demokracija

RADOVEDNEŽ Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš ustrezni pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem.

oficir, ki je bil v Franciji obtožen izdajstva

1

D

DREYFUS

suženjstvo

ime vnovič uvedene republike v Franciji

3

E

Tretja republika

avtokracija

predsednik ZDA, izvoljen leta 1860

7

M

A. Lincoln

Irska

kraljica Velike Britanije v 19. stoletju

5

O

Viktorija

Dreyfus

oblika oblasti carja Rusije

5

K

avtokracija

Indijanci

vstaja delavcev v Parizu leta 1871

3

R

Pariška komuna

Tretja republika

spremljevalci goveda v ZDA

2

A

kavboji

Florida

prvotni prebivalci Amerike, ki so jih izrinili na zahod

8

C

Indijanci

Viktorija

država, ki so jo ZDA kupile od Španije

5

I

Florida

Abraham Lincoln

eden od vzrokov za spor v vojni v ZDA

6

J

suženjstvo

kavboji

del Velike Britanije, ki je zahteval avtonomijo

5

A

Irska

pariška komuna

ZANIMA ME: Na naslovu www.teacheroz.com v rubriki 19th Century America lahko najdeš veliko virov, slik in informacij o dogajanju v ZDA v 19. stoletju.

ZANIMA ME: Filmi Pleše z volkovi (1990), Wyatt Earp (1994) in Kavboji (2003) prikazujejo življenje na ameriškem divjem zahodu.

PONOVIMO

VELIKA BRITANIJA

FRANCIJA

ZDA

RUSIJA

Da, širila se je volilna pravica

Da, saj je imel moč (sprejema zakone)

Da, saj je sprejemal zakone.

Ne, saj parlamenta ni bilo.

Kraljica; vlada

Cesar, kasneje (1875) vlada in predsednik

Predsednik in vlada

Car sam

Meščanstvo in delavci

Meščanstvo in delavci

Delavci

Plemstvo

Ali so obstajale stran­ ke? Katere?

Da: konzervativna, liberalna, delavska

Da: konzervativne, liberalne in delavske

Da: demokratska in republikanska

Ne, ker so bile prepovedane

Ali je veljala enakost vseh ljudi? Utemelji.

Da, vendar ženske niso imele političnih pravic

Delavci niso imeli političnih pravic

Afroameričani niso imeli političnih pravic

Ne, plemstvo in cerkev sta bili privilegirani

Ali je moč parlamen­ ta naraščala? Razloži s primerom.

Kdo je vodil državo?

Kateri sloji so krepili svojo politično moč?

129


V 19. stoletju so naraščale zahteve delavcev po omejitvi izkoriščanja od kapitalistov. Delavci so ustanovili svoje organizacije in zahtevali tudi volilno pravico. Za delovanje v politiki so ustanovili delavske stranke. Vzoru delavcev so sledile ženske. Ustanovile so gibanja za pravice žensk, med drugim tudi za volilno pravico.

Širile so se zahteve po enakopravnosti

Organizirali so se delavci

Delavsko ali socialno vprašanje je v 19. stoletju postalo osrednje vprašanje, saj so kapitalisti izkoriščali delavce. Ti so zato organizirali stavke in ustanovili sindikate. »Po dogovoru med delavci so včeraj, v 1) Preberi pisni vir in odgovori na vprašanja. ponedeljek, o desetih dopoldne rudarji v A. Zakaj so stavkali rudarji v Zasavju leta 1889? Zagorju, ki jih je kakih 700 ustavili delo Zahtevali so boljše plače in krajši delovni čas.

in poslali k ravnateljstvu deputacijo [dele­ gacijo], ki je zahtevala znatno izboljšanje plač in znižanje delovnega časa od 12 na 8 ur.« (Laibacher Zeitung, 23. julija 1889)

B. Kakšen odnos do stavke so imeli lastniki premogovnika in oblast? Izberi pravilni odgovor.

A. Stavko so podprli in se ji pridružili. B. Rudarje so zaprli in tako hoteli zatreti stavko. C. Delavcem so obljubili, da jim bodo zvišali plače.

C. V besedilu podčrtaj omembo delavske organizacije. »V Hrastniku so včeraj ob 4 zjutraj na tihem zaprli 6 rudarjev. /…/ Gostilničarjem so prepovedali dajati stavkajočim kredit. /…/ V Trbovljah je bilo doslej 78 aretacij. Ukazali so, naj zapro skladišča bratovske skladnice /…/.« (Laibacher Zeitung, 30. julija 1889)

2) Delavci so v 19. stoletju razvili različne oblike sodelovanja. A. Delavske organizacije poveži z njihovimi opisi. B. Nato jih v prvem stolpcu razvrsti od 1 do 3 glede na njihov obstoj od najstarejše (številka 1) do najmlajše (številka 3). 3 2 1

socialdemokratska stranka

strokovne organizacije delavcev v različnih panogah

sindikati

gibanje za volilno pravico delavcev v Veliki Britaniji

čartistično gibanje

delavska stranka, ki je zagovarjala spremembe z reformami

3) Z reševanjem delavskega vprašanja se je ukvarjala tudi katoliška cerkev. Papež je leta 1891 izdal okrožnico Rerum nova­ rum: A. V besedilu z rdečo podčrtaj tiste besede, ki kažejo na to, kaj je menila katoliška cerkev o položaju delavcev. B. Z zeleno podčrtaj tiste besede, ki kažejo na to, da je katoliška cerkev menila, da je treba delavcem pomagati. C. Z modro podčrtaj tiste besede, ki opisujejo, kako naj bi katoliška cerkev pomagala delavcem. »/…/ prepričani smo in vsakdo priznava, da je treba najnižjemu sloju hitro in učinkovito pomagati, ker večina teh ljudi živi v tako žalostnih in bednih razmerah, da niso človeka vredne. /…/ poskrbi cerkev za dobro proletarcev tudi s tem, da ustanavlja in goji dejavnosti in ustanove, ki bodo po njenem prepričanju pripomogle k olajšanju njihove revščine.« (Rerum novarum)

Opisani nauk katoliške cerkve imenujemo krščanski socialni nauk Na prelomu stoletja je imel mnogo podpornikov.

130

.


Širile so se zahteve po enakopravnosti

Organizirali so se nasprotniki suženjstva V 19. stoletju so postopoma prepovedali suženjstvo. 4) A. Kako bi opisal značilnega sužnja? Nesvobodem, brez lastnine. B. Katere ideje so vplivale na krepitev gibanja proti suženjstvu? Krščanstvo (enakost ljudi), liberalni kapitalizem. C. Kdaj so odpravili suženjstvo v Ameriki? Po zmagi severa v državljanski vojni (1865)

Organizirale so se ženske Ženske so bile v zgodovini nenehno podrejene moškim. V 19. stoletju pa so dobile možnosti za zaposlitev in izobraževanje. Postale so bolj samozavestne in so zahtevale enakopravnost z moškimi. 5) Oglej si sliko in jo analiziraj. A. Kateremu sloju pripadajo zbrane ženske? Meščanstvu B. Po čem to sklepaš? Po obleki - so boljše oblečene. C. Ali so demonstracije nasilne ali miroljubne? Kako si to ugotovil/a? Miroljubne: ženske se le sprehajajo s transparenti.

Pohod za volilno pravico žensk.

6) Ženske se niso borile le za volilno pravico, ampak tudi za pravice na drugih področjih: izobraževanje, delovno mesto, dedovanje, zakon. Za vsako od teh področij vpiši v kvadrate po en primer. V pomoč ti je lahko rubrika Ali veš? na strani 157 v učbeniku.

Pravica

Pravica do razpolaganja

do ločitve

s svojo lastnino

Pravica do izobraževanja na univerzi

Pravica do zaposlitve (bolničarke ali učiteljice)

131


Širile so se zahteve po enakopravnosti

7) Med državami, ki so uveljavile žensko volilno pravico med prvimi, so bile nekatere ameriške države, pa tudi Avstralija. Kaj meniš, zakaj? Pomagaj si s pisnim virom. Ženske so se izkazale za močne in zanesljive pomočnice moškim.

»Po treh letih kar smo se preselili tja[Allen County, Kansas], je nastopila velika lako­ ta. Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla na vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.« (pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900)

RADOVEDNEŽ Mnogi moški niso podpirali zahtev žensk po družbeni in politični enakopravnosti. Eden teh je leta 1900 narisal razglednico z naslovom »O ženski enakopravnosti«. Opiši, kako je ta mož videl žensko enakopravnost.

Da bodo ženske zanemarile gospodinjska opravila, popivale, igrale karte in biljard ter ves čas sestankovale.

ZANIMA ME: Veliko informacij o zgodovini gibanja za pravice žensk lahko najdeš na naslovu www.womenshis­ tory.about.com.

ZANIMA ME: Filma Čas nedolžnosti (1993) in Soba z razgledom (1985) prikazujeta položaj meščank konec 19. stoletja.

PONOVIMO

delavske

ZAHTEVE boljše plače,

organizacije

krajši delovni

in stranke,

čas, volilna pravica

DELAVCI

USPEHI

povezovanje, volilna pravica

ZAHTEVE PO ENAKOPRAVNOSTI

ZAHTEVE

pridobijo

pravica do izobraževanja,

132

mednarodno

pravico ŽENSKE

USPEHI

do ločitve

zaposlitve,

in lastnine;

ločitve,

nimajo še

volitev

volilne pravice


Kako je imperializem spremenil podobo sveta

V drugi polovici 19. stoletja so evropski razisko­ valci odkrili notranjost Afrike in njena naravna bogastva. Sledili so jim vojaki. Evropske države so si podredile Afriko in jugovzhodno Azijo. Izkoriščale so njihova naravna bogastva in tja širile svojo kulturo. V drugi polovici 19. stoletja so se začele evropske sile ozirati po ozemlju propadajočega Osmanskega cesarstva.

Zakaj so si evropske države razdelile svet

Industrijska revolucija je med evropskimi narodi povzročila tekmovanje, ki ga je spodbujal naraščajoči nacionalni ponos. Države so tekmovale, katera bo imela več kolonij. Vzrokov za imperializem je bilo več. 1) Razloži pojem kolonija. Del neke države BM:EBC:

na oddaljenem območju. BC:

?K:G<

O>E ;K BD: BM: GBC :

2) Kaj je evropske države pritegnilo v Afriki in jugovzhodni Aziji? Surovine: diamanti, zlato

G > F àB C

:

in druge kovine; veliko zemlje.

3) Izpolni zemljevid (pomagaj si s tistim v učbeniku na strani 138–139). A. Na zemljevid vpiši imena petih evropskih držav, ki so v Afriki imele največ kolonij. Vpiši jih v prostor njihovih kolonij. B. Med temi obkroži državo, ki je imela največ kolonij.

;>E@BC:

O>

EBD

:

;K

BM:

GB

C:

IHKMN@:ELD:

4) A. Kaj so takrat razviti evropski narodi menili o afriških in azijskih ljudstvih? Ali je mnenje tako še danes? Da so manj pomembni in da njihova kultura ni vredna spoštovanja.

»Afrika ni del svetovne zgodovine. V Afriki se namreč ni dogajalo zgodovin­ sko nič pomembnega. Afriška ljudstva niso razvila nobene resnične civili­ zacije ali razvite družbe. Zato jih morajo civilizirati drugi narodi – evropski, še najbolje Francozi in Angleži.« (iz eseja Georga Hegla, Filozofija zgodovine, okoli 1820)

B. Ali se strinjaš z zapisom pisatelja Hegla? Ne, saj so vsi narodi enako pomembni.

Kakšne so bile posledice imperializma Posledice imperializma so bile za afriška in azijska ljudstva predvsem negativne, najdemo pa lahko tudi nekaj pozitivnih. 5) A. Pojasni pojem. IMPERIALIZEM je

Politično in gospodarsko gospostvo evropskih držav nad tujimi ozemlji.

133


Kako je imperializem spremenil podobo sveta

B. V prazne kvadrate razvrsti črke navedenih posledice imperializma glede na to, ali so bile pozitivne ali negativne za afriška in azijska ljudstva. POZITIVNE

A  gradnja bolnišnic

A Č E

D vsiljevanje evropskih jezikov in kultur

B razširitev različnih evrop­ skih bolezni

E gradnja železniških povezav

C ukinitev neodvisnih držav

F odvzem zemlje in ob­ likovanje plantaž

Č gradnja šol; možnost šola­ nja v Evropi za nekatere

G nenaravnr meje mrd kolonijami so postale državne meje.

NEGATIVNE B C D F G

Spremembe na daljnem vzhodu Na Daljnem vzhodu sta Japonska in Kitajska z zaprtostjo želeli ubraniti svojo samostojnost. Vendar je bil pritisk evropskih trgovcev prevelik, in obe sta se bili prisiljeni odpreti svetu in trgovini. 6) Primerjaj Japonsko in Kitajsko na prelomu 19. stoletja tako, da izpolniš preglednico, v katero zapišeš podobnosti in raz­ like med njima. Pri tem upoštevaj: odnos do tujcev do leta 1860 in pozneje (okoli leta 1900); odnos do modernizacije; mednarodni položaj; naravna bogastva. RAZLIKE: • Japonska se je po letu 1867 modernizirala po vzoru zahoda. Postala je industrijsko razvita, Kitajska pa ne. • Japonska je imela malo surovin, Kitajska pa veliko.

JAPONSKA

Japonski cesar Mucuhito

KITAJSKA

Kitajska cesarica Ci i

PODOBNOSTI: • Podrejeni tujim trgovcem • močan odpor do tujcev

Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče Ob propadanju je Osmansko cesarstvo postalo zanimivo za evropske države, ki so želele na njegovem ozemlju ustvariti kolonije. Balkan je postal krizno žarišče, kjer so se križali interesi evropskih velesil. 7) Zakaj so evropske države želele prevzeti nadzor nad ozemljem Osmanskega cesarstva? A. K vsakemu vzroku pripiši ustrezno obrazložitev. STRATEŠKA LEGA

Nadziralo je trgovske pomorske poti.

NARAVNA BOGASTVA

Nafta v Perziji in na Arabskem polotoku.

AMBICIJE EVROPSKIH DRŽAV

Pridobiti surovine in nadzor nad pomorskimi potmi

134


Kako je imperializem spremenil podobo sveta

B. Propadajoče Osmansko cesarstvo na prelomu 19. stoletja povezujemo z naslednjima pojmoma. Razloži ju. KRIZNO ŽARIŠČE

Teritorij, na katerem obstaja napetost med državami.

SOD SMODNIKA

Zelo napeta situacija, ki lahko vsak trenutek preraste v vojno.

RADOVEDNEŽ Na prelomu 19. stoletja se je v evropskem časopisu pojavila naslednja karikatura.

Ugotovi: •  kako je prikazana Turčija, sanja, ne sledi realnosti •  v kakšnem odnosu sta Francija in Nemčija, sovražnem •  kakšen je položaj Avstrije, sili se do morja •  katere države se najbolj prerivajo v Evropi, Prusija, Italija, Avstrija, Francija •  kaj karikatura sporoča o Evropi? Da so obstajala nesoglasja in spori

ZANIMA ME: Na naslovu www.africanhistory.about.com/od/eracolonialism/ lahko najdeš več podatkov o kolonialni zgodovini Afrike.

ZANIMA ME: V delu Dušana Savnika Afrika včeraj in danes (1960) je opisana tudi afriška kolonialna zgodovina.

PONOVIMO

JAPONSKA

Spremembe na Daljnem vzhodu

KITAJSKA

modernizacija

podrejenost evrop. silam

gospodarski, rasizem, krščansko misijonarstvo

bolnišnice, prometne povezave

MOTIVI

POZITIVNE

Zakaj so si evropske države razdelile svet

KAKO JE IMPERIALIZEM SPREMENIL PODOBO SVETA

Kakšne so bile posledice imperializma

RAZDELITEV SO OMOGOČILI

NEGATIVNE

razvoj orožja, neenotnost ljudstev v Afriki in Aziji

podrejenost, podcenjevanje kulture

PROPADANJE izguba ozemelj in moči

Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče

SOD SMODNIKA napeta situacija

135


Z reformami volilnega sistema leta 1860 se je v habsburški monarhiji začela ustavna doba. Pomeni začetek širjenja parlamentarne de­ mokracije v habsburški monarhiji, s katero so se izboljšale razmere tudi za Slovence. Ob koncu 19. stoletja so se Slovenci izoblikovali kot politično, kulturno in gospodarsko zrel narod.

Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest

Kaj je slovencem prinesla ustavna doba

Habsburška monarhija je v drugi polovici 19. stoletja doživela številne spremembe na političnem področju. Postopno so uvajali politično svobodo in s tem tudi možnosti za razvoj nenemških narodov. Med njimi so bili tudi Slovenci. 1) Pred naslednje trditve, ki se nanašajo na značilnosti oktobrske diplome in februarskega patenta, zapiši, s katerim od teh dveh zakonov so povezane. Pred njimi zapiši črko D (če se nanašajo na oktobrsko diplomo) ali črko P (če se nanašajo na februarski patent).

D

Končano je bilo obdobje Bachovega absolutizma.

D

P

Temeljil je na načelih federalizma, saj so imeli veliko vlogo deželni zbori.

P

Poudarjal je načela centralizma, saj sta imela močno vlogo cesar in vlada. Uvedel je poslansko zbornico, v kateri so pozneje imeli svoje predstavnike tudi Slovenci.

2) Obkroži črki pred pravilnima odgovoroma. V pomoč ti je odlomek. Uvedba dualizma (decembrska ustava) je za Slovence v avstrijskem cesarstvu pomenila, da:

A. so jih Nemci začeli načrtno zatirati. B. so dobili pravico so svobodnega združevanja in ustanavljanja svojih društev. C. so dobili avtonomijo. Č. jim je bila priznana narodna in jezikovna enakopravnost.

Leta 1860 je cesar Franc Jožef I. z ustavnimi spremembami odpravil Bachovo dobo in uveljavil ustavno obdobje. Prvo spremembo ustave ali prvi temeljni zakon je cesar izdal 20. oktobra 1860. Zaradi poudarjene vloge deželnih zborov in nasprotovanja nemškega meščanstva je cesar prvi zakon preklical in ga februarja 1861 nadomestil z drugim temeljnim zakonom. Po novem je bil državni zbor sestavljen dvodomno: iz gosposke in po­ slanske zbornice.

»Zelo pomembni so bili zakoni o društvih, zborovanjih in o razmerju šole do Cerkve. Izdanih je bilo tudi več zakonov s področja šolstva, vladne in izvršne oblasti. Posebno znamenit je bil 19. člen zakona o splošnih pravicah državljanov, ki je proglašal enako­ pravnost narodov, pravico do varovanja in negovanja narodnosti in jezika.« (Stane Granda, Franc Rozman, Zgodovina 3, DZS, Ljubljana, 1999)

3) Slovenski politični razvoj je v šestdesetih letih dobil veliko spodbudo v čitalniškem gibanju. Izpolni kvadrate tako, da razložiš navedene pojme. ZBRALI SO SE, DA BI

ČITALNICE SO BILE

v slovenskem jeziku

kulturna društva po slovenskih mestih v 60. letih 19. stol.

NASTOPALI SO

Igralci, pevci, recitatorji ...

136

»Čitavnica naša je praznovala 104. oblet­ nico rojstnega dneva Vodnikovega. /.../ Zato se je načišpala tudi dvorana čitavnice, pa ovenčana podoba mojstra pevcev bila ji je najlepši kič. Privrelo je v to včernico od bli­ zu in daleč toliko častiteljev /.../. proslavila je današnjo večernico tudi genialna umet­ nica na klavirju /.../. Po besedi se je začel v najlepšem redu ples /.../.« (opis ljubljanske čitalnice, Novice, 2. februarja 1862)

organizirali igre, pevske nastope, recitacije, koncerte , predavanja

POSLUŠALCI SO BILI

slovenski meščani


Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest

4) Po vseh slovenskih deželah so mladi slovenski politiki med letoma 1868 in 1871 organizirali tabore, ki so se jih ljudje množično udeleževali. Izpolni kvadrate tako, da vanje vpišeš vprašanje, na katero bi dobil odgovor, ki je v besedilu podčrtan. Kje so bili tabori

Katere pravice

organizirani?

so na taborih

Kje so potekali?

Kdo se je udeleževal taborov?

»Kdor koli more, naj pride, nihče naj doma ne ostane, ker zdaj se po pretečenih 1000 letih zbiramo prvikrat na Slovenskem pod milim nebom, in ta shod je vse drugače bolj imenitna reč, nego kakršnakoli druga veselica na tem svetu, ker tu za naše naj svetejše, pa najbolj zanemarjene pravice /.../. Pride naj vsak, bodi si kmet, nagornjak ali vincar. Samo če bomo iz vseh stanov izkušeni kaj sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli /.../. Na noge torej!« (vabilo na tabor v Ljutomer, Slovenski narod, avgusta 1868)

zahtevali?

Kakšen pomen so imeli tabori za razvoj slovenske nacionalne zavesti?

Prve slovenske politične stranke V 90. letih 19. stoletja so na Slovenskem nastale tri poglavitne politične stranke, ki so svoje politične in družbene nazore izrazile v svojih programih. 5) Poimenuj vse tri stranke in ob njih navedi, kateri politični tabor so zastopale. stranka: KATOLIŠKA NARODNA STRANKA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

stranka:

tabor:

tabor:

KATOLIŠKI KLERIKALNI

NARODNO NAPREDNA STRANKA

LIBERALNI

stranka: JUGOSLOVANSKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA

tabor:

DELAVSKI

6) V tabeli so navedene značilnosti posameznih političnih strank. Z zeleno pobarvaj značilnosti stranke katoliškega tabora, z rdečo značilnosti stranke delavskega tabora ter z modro značilnosti stranke liberalnega tabora. ŽIVLJENJE V SKLADU S KATOLI©KO VERO

DELAVCI

LIBERALIZEM

ZA KAPITALISTIČEN GOSPODARSKI RAZVOJ

KMETJE

SINDIKATI

ZA BOLJŠI POLOŽAJ DELAVCEV

PODJETNIKI

KREKOVE ZADRUGE

137


Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest

Kakšni so bili politični načrti Slovencev ob prelomu stoletja Ob koncu 19. stoletja se je zaradi nerazumevanja avstrijske vlade za politične zahteve Slovencev začela širiti jugoslovanska misel – misel o sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi. 7) Viroma, ki navajata različne poglede na sodelovanje z jugoslovanskimi narodi, pripiši: a) kateremu programu pripadata in b) kako vidita povezovanje jugoslovanskih narodov. Pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državnopravno telo v okviru monarhije je dinastična potreba …

Trializem –> povezava Slovencev, Hrvatov in Srbov v Avstro-Ogrski

Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov, ne glede na različnost imen, vere, pisave in dia­ lektov ali jezikov …

Preporodovci –> združitev vseh Južnih Slovanov v novi državi

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da se piše leto 1868. V tvojem kraju se pripravlja velik tabor. Prosili so te, da pripraviš plakat, ki naj bi ljudi vabil na tabor. Izdelaj plakat. Pri tem upoštevaj, da je namenjen kme­ tom in da želi poudariti politične zahteve Slovencev.

ZANIMA ME: O zgodovini delovanja političnih strank na prelomu stoletja so svoje spomine obja­ vili številni takratni politiki, na primer Ivan Hribar, Fran Šuklje, Josip Vošnjak.

ZANIMA ME: Etbin Kristan je napisal delo Prvi majnik 1909, v katerem lahko izveš več o delavcih in njihovih organizacijah na prelomu stoletja.

PONOVIMO

Dopolni časovni trak, ki prikazuje razvoj slovenske nacionalne zavesti v drugi polovici 19. stoletja. Bachov absolutizem • cenzura • policijski nadzor • prepoved izražanja nacionalnih teženj Jugoslovanska misel • zamisel o povezavi z Južnimi Slovani • proti nemškemu pritisku

138

Ustavna doba 1860 • oblika parlamentarizma • velika vloga deželnih zborov Politične stranke • v 90. letih • trije tabori: katoliški, liberalni, delavski

Čitalnice 1861 • kulturna društva v mestih • spodbujanje rabe slovenščine v javnosti Taborsko gibanje 1868 • zborovanje na podeželju • utrjevanje nacionalne zavesti med kmeti


Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

V 70. letih 19. stoletja je slovenske dežele zajel proces pospešene industrializacije. Odpirale so se številne nove tovarne, zaradi česar je naraslo število meščanov. Kapitalizem pa je prizadel tradicionalno kmečko gospodarstvo. Kmetje so propadali. Ob koncu stoletja so se množično izseljevali, da bi poiskali boljše življenje v tujini.

Okrepila se je industrializacija

V gospodarstvu slovenskih dežel je prevladoval tuj kapital, zlasti nemški. Rasla so nova industrijska središča. S širjenjem železnice se je razvijala trgovina. 1) Dobro si oglej zemljevid. A. Na prazne črte dopiši imena največjih <>EHO>< industrijskih središč. F:KB;HK B. Z zeleno obkroži industrijska središča, ki so bila znana po premogovništvu. C>L>GB<> C. S črno obkroži industrijska središča, <>EC> ki so bila znana po železarstvu. MK;HOEC> Č. Z modro obkroži največje slovensko ECN;EC:G: mesto. Zakaj je bilo gospodarsko uspešno? Bilo je pristanišče, ki je monarhiji

MKLM

odprlo pot do Sueškega prekopa.

D. Z rdečo označi glavno transportno pot, ki je potekala skozi Ljubljano. E. Izpiši dve drugi industrijski središči, ki sta se razvili ob tej poti. Maribor, Celje, Trbovlje 2) Katera značilnost kapitalizma na Slovenskem je razvidna iz vira?

»Iz srednjega in krajevnega plemstva se je izoblikovala večja skupina podjetnikov; nekaj uspešnih gospodarstvenikov se je preselilo k nam tudi iz zahodne Evrope /.../. Tudi Rosthorni /.../ in Grosslethi v kemični industriji so bili z Britanskega otočja.« (Jožko Šavli, Slovenija, podoba evropskega naroda, Založba Humar, Bilje, 1995)

Da so bili mnogi lastniki kapitala tujci, saj je Slovencem kapitala primanjkovalo.

Okrepilo se je slovensko meščanstvo Ob gospodarskem razvoju so na Slovenskem rasla mesta, predvsem manjša in srednje velika. 3) Meščani so oblikovali poseben življenjski slog, po katerem so se razlikovali od delavcev in kmetov. Zapiši značilnosti življenja meščanov v slovenskih mestih na prelomu stoletja. • so tovarnarji, obrtniki, trgovci, uradniki, inženirji, učitelji ... • sporazumevali so se pretežno v nemškem jeziku • prosti čas so preživljali v gostilnah, kavarnah, na plesih, v parkih ...

139


Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

Propadal je slovenski kmet

Vdor kapitalističnega gospodarstva na podeželje v drugi polovici 19. stoletja je pahnil kmeta v hudo krizo. Najtežje je bilo v 70. in 80. letih. 4) Kateri so bili vzroki za propadanje kmetov? Podčrtaj nepravilne odgovore.

A. Kmetje so denar vlagali v delnice, katerih vrednost je padla. B. Kmetje niso mogli tekmovati s kmetijskimi pridelki iz ZDA in Rusije, ki so bili cenejši. C. Kmetje so plačevali odškodnino za zemljiško odvezo (iz leta 1848). Č. Kmetje so vlagali denar v nakup tovarn in industrijskih obratov ter se pri tem zadolžili. D. Slabe letine in uničeni pridelki, kar je bilo posledica škodljivcev, so zmanjšali prihodek kmetov. E. Vlaganja v posodobitev kmetij in razna pravdanja so povečevala zadolženost kmetov. F. Podeželje je bilo prenaseljeno, posesti pa premajhne.

5) Propadanje kmetov lahko razložimo tudi s spodnjima pojmoma. Razloži ju. ODERUŠTVO

Vaški mogotci so kmetom denar posojali za visoke obresti.

KMETIJE NA BOBEN

Prodajo zadolženih kmetij so oznanjali z bobni.

6) Kmetom so v težkem položaju pomagali slovenski politiki in duhovniki. A. Napiši ime najbolj znanega organizatorja zadružništva na Slovenskem. Janez Evangelist Krek B. Kako so delovale zadruge? Kmetje so z manjšimi prispevki pomagali drug drugemu.

»Krek je uspešno širil zadružno misel ne le na gospodarskih in podobnih shodih, temveč tudi v izobraževalnih društvih. Vedel je, da Slovencem vsa kultura ne bo mogla pomagati, če si ne bodo ustvarili trdnega gospodarskega temelja. Tako je zgradil mrežo blagovnih zadrug, hranilnic in posojilnic po slovenskem ozemlju v opo­ ro predvsem kmetom in delavcem.« (Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1819, Celovec, Družba sv. Mohorja, 1978)

C. Ali v tvojem kraju danes deluje kakšna zadruga? Kako se imenuje in s čim se ukvarja?

Slovenci so množično odhajali v tujino Zaradi izseljevanja je prebivalstvo slovenskih dežel, zlasti Kranjske, konec 19. stoletja zelo upadlo in imelo med vsemi narodi avstrijskega cesarstva najmanjši prirastek. 7) Slovenskim izseljencem je pot v Ameriko ponudila vpogled v nov svet. »V Ameriki mi gre vse vedno prav po sreči, zadovoljen A. Kakšni so bili njihovi vtisi o »novi domovini«? sem, v vseh rečeh. Ni pa tukaj kakor je po Kranjskem, Dežela svobode, priložnosti in napredka.

tu smo vsi enih misli in enega serca, suknje ne delajo nobene razlike v deželi zlate svobode. Stan se stanom se ne prepira, tudi ljudje raznih verstev žive med sabo v lepi zastopnosti.« (iz pisma misijonarja Alojzija Kastigarja, 4. marca 1892)

B. V čem je bila za pisca Amerika boljša od Kranjske? Da živijo skupaj v sožitju ljudje različnih ver in premoženja.

140


Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

C. Zapis na desni je nastal 17 let kasneje kot napis na strani 134. V čem se zapisa razlikujeta? Položaj izseljencev se je poslabšal, težje je bilo dobiti delo.

»Dandanes je v Ameriki za delavca dosti slabše, kakor je bilo pred štirimi leti. /…/ Kdor zdaj pride v to deželo, pa nima nobenega svojega človeka, znanca ali prijatelja, si bolj želi smrt, kakor pa življenja. Koliko takih pride sem, ki imajo doma dobro posestvo ali dober zaslužek, tukaj pa ne morejo dobiti najslabšega dela. Ako nima denarja, da bi šel nazaj, postane v kratkem času baraba /…/, kakoršnih je na tisoče v tej deželi.« (iz pisma Jurija Trunka, objavljenega v časopisu Slovenski narod, 28. avgusta 1909)

RADOVEDNEŽ Dr. Anton Korošec, znani politik SLS, je na katoliškem shodu leta 1906 v Ljubljani izjavil:

»Naši slovenski izseljenci, ki so namenjeni v večja mesta, ali v Nemčijo, ali v Ameriko, niso bledi, izžeti, lačni, obupani, marveč krepki, cvetoči, življenja in moči polni mladeniči in najkrepkejše ženske. Ne tako obup, ampak veselo upanje in zavest lastnih sil in moči.«

Pojasni, kaj je dr. Korošec želel povedati o: •  položaju tistih, ki so se odločili za izselitev: doma jim ni bilo tako slabo •  o starosti tistih, ki so se izseljevali: so mladi, v najboljših letih •  o njihovih pričakovanjih v tujini: pričakujejo, da jim bo v tujini boljše

ZANIMA ME: V delu Andreja Studna Stanovati v Ljubljani (1995) lahko izveš več o življenju v slovenski prestolnici na prelomu stoletja.

ZANIMA ME: O izseljevanju Slovencev v tujino je Marjan Drnovšek napisal knjigo V Ameriko (1997).

PONOVIMO

Širjenje industrializacije

Slovensko meščanstvo

• hitrejši industrijski

• krepi se srednje in

razvoj v 90. letih

bogato meščanstvo

• širjenje železniških prog • pomen Trsta Propadanje kmetov • zadolževanje • kmetije na boben • pomoč kmetom - zadruge

• med njimi se krepi sloVPLIV INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA NA SLOVENSKE DEŽELE

venska nacionalna zavest Izseljevanje Slovencev • v zahodno Evropo, severno Ameriko • glavni val 1880-1914 • ustanavljanje slov. društev

141


Položaj Slovencev in drugih nenemških narodov se je izboljšal šele v času Taafejeve vlade (1879–1893). Uspešno uveljavljanje Slovencev je v slovenskih deželah povzročilo povečan pritisk Nemcev in Italijanov. Vse bolj so se v družbi uveljavljale tudi Slovenke. Na prelomu stoletja se je slovenski narod oblikoval v razvit narod s knjižnim jezikom, močno kulturno tradicijo in umetnostjo, ki je sledila evropskim tokovom.

Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

Zakaj so naraščale napetosti med Slovenci in Nemci

V šolah in uradih avstrijskega dela Avstro-Ogrske, ki mu je pripadala večina slovenskih dežel, je prevladoval nemški jezik. Širjenje parlamentarne demokracije pa je omogočilo uveljavljavitev slovenščine. 1) Oglej si graf in preuči podatke v njem. A. V katerih dveh deželah so prevladovali Slovenci? Kranjska 96% Štajerska 33% Na Kranjskem in Goriškem Koroška 30% Goriška 63% B. Kaj je to pomenilo za njihove pravice, na primer uvedbo slovenščine v šole? Istra 58% Slovenščina kot učni jezik se je vse bolj uporabljala v šolah. Delež slovenskega prebivalstva leta 1880 C. V katerih deželah so Slovenci sestavljali manj kot polovico prebivalstva? Na Štajerskem in Koroškem 2) A. Kako so Nemci na eni strani in Slovenci na drugi skrbeli za svoj kulturni razvoj? Ustanavljali so kulturna društva in narodne domove. B. Kakšen odnos se je ob koncu 19. stoletja razvil med obema narodnima skupinama?

Narodni dom v Ljubljani

Med njima je začela naraščati napetost, ki je marsikje prerasla v spopad (na Ptuju, v Ljubljani).

Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem Za slovenske dežele v drugi polovici 19. stoletja je bilo značilno širjenje mreže osnovnih in nadaljevalnih šol. 3) Oglej si zemljevid. A. S črno obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ osnovnih šol. B. Z rdečo obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ obrtnih nadaljevalnih šol. C. V kateri slovenski deželi je bilo največ šol? Na Kranjskem in Goriškem.

142


Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

Č. Zakaj je bilo za Slovence pomembno širjenje šol? Številni Slovenci so dobili možnost za boljši poklic. Izobraženi Slovenci so bili jedro narodno zavednega meščanstva. D. Zakaj je izobrazba pomembna danes? Omogoča pridobiti boljši in bolje plačani poklic. E. Ali so Slovenci dobili svojo univerzo pred prvo svetovno vojno? Ne, temveč šele leta 1919.

Kako so se na Slovenskem uveljavljale ženske V drugi polovici 19. stoletja so se tudi ženske uveljavljale v slovenski javnosti. 4) Preberi poglavje Kako so se na Slovenskem uveljavile ženske v učbeniku na strani 174 in dopolni besedilo. Pomagaj si s pojmi v okviru. Ženske na Slovenskem so bile na začetku 19. stoletja predvsem delavke so se prve uveljavile tovarne v Ljubljani. Izobražene ženske so se sprva zaposlovale kot pisateljice se mnoge uveljavile kot Ženske so na začetku 20. stoletja začele ustanavljati svoja

gospodinje

. V javnosti

, znane so bile na primer »cigaretarice« iz Tobačne učiteljice . Pozneje so (na primer Zofka Kvedrova), pesnice in slikarke. društva . Mnoge pa so delovale

kot zavzete podpornice političnih strank.

pisateljice

delavke

učiteljice

gospodinje

društva

Uspehi slovenske kulture in znanosti na prelomu stoletja Na prelomu stoletja sta slovenska umetnost in znanost zelo napredovali. Slovenski umetniki in znanstveniki so večinoma delovali v tujini, nekatera njihova dela pa so nastala tudi v slovenskih deželah. 5) Poimenuj področje umetnosti oziroma kulture, ki ga slika oziroma besedilo predstavlja.

književnost

likovna umetnost

arhitektura

143


Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

b) Delovanje slovenskih znanstvenikov in izumiteljev je pripomoglo k razvoju evropske znanosti. Poveži njihova imena s področjem znanosti oziroma tehnike, na katerem so delovali. Anton Codelli Janez Puh (Puch) Edvard Rusjan Fritz Pregl Jožef Stefan

fizika kemija radiotehnika letalstvo motorna kolesa

RADOVEDNEŽ Naročili so ti, da pripraviš scenarij za film o značilnostih kulturnega in znanstvenega življenja na Slovenskem na prelomu 19. stoletja. Film bo prikazan publiki v tujini, ki Slovencev in njihovega kulturnega razvoja ne pozna. Tvoja naloga je, da v scenariju opišeš glavne značilnosti kulturnega razvoja na Slovenskem. Poudari tudi dosežke slovenskih znanstvenikov in izumiteljev.

ZANIMA ME: Na spletnem naslovu www.edvard-rusjan.it lahko najdeš vse o izumih in uspehih letalca Edvarda Rusjana.

ZANIMA ME: O društvenem delovanju žensk pred prvo svetovno vojno lahko izveš več v delu Splošno slovensko žensko društvo (2003).

PONOVIMO

Na črte ob ilustracijah dopiši, kaj predstavljajo. Zraven dopiši tri njihove značilnosti. • šolanje žensk in njihova uveljavitev v javnosti; • ženska društva; • pisateljice, pesnice,

• krepitev nacionalne

učiteljice ...

zavesti; • napetosti med Slovenci in Nemci ter Italijani

KULTURNI RAZVOJ NA SLOVENSKEM NA PRELOMU STOLETJA • širjenje šol;

• napredek v književnosti in

slovenščine

likovni umetnosti

v šolah

ter arhitekturi

144

• uveljavljanje

• dvig izobraženosti ...


BELEŽKE


BELEŽKE


BELEŽKE


BELEŽKE


BELEŽKE


BELEŽKE


BELEŽKE


Več o devetletni osnovni šoli najdete na naslovu www.devetletka.net

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

Raziskujem preteklost 8

delovni zvezek/2. del za zgodovino za 8. razred osnovne šole Izdala in založila: Založba Rokus d. o. o. Za založbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Kožuh Uredila: mag. Jelka Razpotnik Likovno-grafična urednica: Beti Jazbec Vodja produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Jasna Karnar Tisk: Mond grafika d. o. o. 1. izdaja: 1. natis Naklada: 8000 Ljubljana, maj 2006

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/razi  

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/raziskujem_preteklost8_120-152.pdf

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you