prirocnik
8/24/06
5:35 PM
Page 96
v drevesnih duplih. Na leto ima lahko do tri zarode. Samica v gnezdo izleæe do 15 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. Velika sinica je stalnica. Bela πtorklja — Ciconia ciconia Æivi na vlaænih travnikih, ob potokih in v moËvirnih predelih. Hrani se z æabami, ribami, miπmi, s kuπËarji, kaËami, ptiËjimi mladiËi, z æuæelkami, deæevniki in s polæi. Gnezdi na drevesih, na strehah in telefonskih drogovih. Znese do 7 jajc, valilna doba je do 34 dni. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. Kanja — Buteo buteo Æivi na gozdnih obronkih. Hrani se z manjπimi sesalci, pa tudi æabami, s plazilci, z æuæelkami in s polæi. Gnezdi na drevju na robu gozda. V gnezdo znese samica do 6 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. Kanjo uvrπËamo med ujede. Æivi lahko do 24 let. ©oja — Garrulus glandarius Æivi v gosto poraslih meπanih gozdovih, parkih in vrtovih. Hrani se z æelodom, æirom, drugimi plodovi in æuæelkami. Gnezdi na drevesu. Samica znese do 10 jajc. MladiËe valita in zanje skrbita oba starπa. UvrπËamo jo med ptice pevke. Æivi lahko do 15 let.
SESALCI Samo sesalci so po telesu pokriti z dlako. Dlaka ima vlogo toplotne izolacije. Sesalci imajo stalno telesno temperaturo. V ustih imajo zobe, dihajo pa s pljuËi. MladiËi po rojstvu sesajo mleko iz mleËnih ælez samice. Imajo dva para nog. MladiËi veËine vrst se razvijajo v maternici. Sesalce, ki se hranijo z rastlinami in æivalmi, imenujemo vsejedci ali omnivori. Plenilce, ki se hranijo z drugimi æivalmi, imenujemo mesojedci ali karnivori. Plenilci dobro vidijo. OËi imajo obrnjene naprej, to jim omogoËa prostorski vid (domaËa maËka). Tako lahko ocenijo razdaljo do plena. Po navadi so hitre æivali. Hodijo in teËejo po prstih (psi, maËke). Jeleni in srne so rastlinojede æivali. Imajo zelo dolge noge. Hranijo se z rastlinsko hrano. Na koncu prstov se je razvilo kopito, tako da lahko hitro zbeæijo pred plenilcem. OËi imajo nameπËene ob strani. S tem se jim poveËa vidno polje. Dobro sliπijo in vohajo in tako zaznajo plenilca. Na svetu poznamo 4216 vrst sesalcev, v Sloveniji pa 78 vrst. NEKAJ PREDSTAVNIKOV SESALCEV Navadni polh — Glis glis Æivi v listnatih gozdovih, parkih in sadovnjakih. Dejaven je v mraku in ponoËi. Gnezdo si zgradi v drevesnih duplih, kjer samica koti mladiËe. Pari se julija, po 32 dneh pa samica skoti do 7 mladiËev. Prezimi v skalnih razpokah in luknjah v zemlji. Hrani se s plodovi, semeni, z æuæelkami, s polæi, z majhnimi sesalci ter s ptiËjimi jajci in mladiËi. Æivi do 9 let. Divja svinja — Sus scrofa Æivi v vlaænih gozdovih z gosto podrastjo. Dejavna je v mraku in ponoËi. UvrπËamo jo med sodoprste kopitarje. Hrani se z æelodom, æirom, gobami, s poljπËinami, koreninami, z majhnimi vretenËarji in mrhovino. Aprila skoti do 12 mladiËev. Divja svinja lahko æivi do 25 let. Poljski zajec — Lepus europaeus Æivi v gozdovih, na travnikih in poljih. Dejaven je v mraku in ponoËi. Podnevi se zadræuje v loæu, ki si ga izgrebe v zavetju grmovja. Tu samica po 44-dnevni brejosti skoti do 5 mladiËev. MladiËi so dobro razviti, porasli so z dlako in vidijo. Hrani se s travami, z zeliπËi in lubjem. Æivi lahko do 12 let.
Didaktična navodila, opozorila in predlogi za popestritev pouka DVOÆIVKE Spodbujajte uËence, da prinesejo kakπno dvoæivko v razred. Prijemajte jo z vlaænimi rokami, da se ne izsuπi; to poËnite neæno, s Ëim veËjo povrπino dlani. OmogoËite uËencem Ëustveno doæivljanje. Predstavite jih real-
96