prirocnik
8/24/06
5:35 PM
Page 107
Kaj vse odvržemo? Odpadki Operativni cilji • • • •
Spoznajo pomen loËenega zbiranja odpadkov. Razumejo πkodljivost divjih odlagaliπË. Utemeljijo pomen urejenih odlagaliπË. Izvedo, da se odpadki lahko uporabljajo kot surovine.
Teoretična izhodišča Pri vseh dogodkih v naravnem ali urbaniziranem okolju nastajajo odpadne snovi, odpadna toplota, hrup ipd. Odpadne snovi, ki nastanejo pri naravnih procesih, kroæijo v naravi in so koristne pri drugih procesih. DrugaËe je pri Ëloveπkih dejavnostih, ki pomembno vplivajo na tok snovi in energije na Zemlji, odpadki pa se le redko koristno porabijo. Zaradi tega se jih æelimo znebiti in jih zbiramo na posebnih mestih. Odpadke je treba primerno obdelati, Ëe je le mogoËe znova uporabiti in morebitne ostanke odloæiti v okolje Ëim bolj neπkodljivo. S problemi gospodarjenja v naravi, z razmerji med æivimi bitji v nekem okolju in z okoljem se ukvarja posebna veja znanosti — ekologija. Pojem odpadki se je pojavil z industrijsko revolucijo, ki je ustvarila mnoæico izdelkov iz materialov, ki v naravi poËasi ali pa sploh ne razpadejo. Drug pomemben dejavnik, ki poveËuje koliËino odpadkov, je boljπi æivljenjski standard in pojav predmetov za enkratno uporabo. ©e v generaciji naπih dedkov in babic so se uporabni predmeti (npr. pohiπtvo, posoda, kuhinjski predmeti, draga oblaËila in podobno) prenaπali iz roda v rod, zdaj pa jih æe v eni generaciji tudi veËkrat zamenjamo. To je eden od razlogov, da je koliËina odpadkov v razvitih dræavah veËja kot v manj razvitih. Nerazvite dræave imajo manj kot 50 kg komunalnih odpadkov letno na prebivalca, najbolj razvite pa prek 1500 kg. Slovenija πteje med srednje razvite dræave in ima okrog 300 kg odpadkov letno na prebivalca. Med vsemi temi odpadki je okoli 80 kg embalaæe. Odpadke v grobem loËimo na komunalne in industrijske ter na odpadke, ki nastajajo v drugih dejavnostih (npr. bolniπniËni odpadki, radioaktivni odpadki in podobno). Glavna razlika med komunalnimi in industrijskimi odpadki je v tem, da mora industrija probleme v zvezi s svojimi odpadki reπevati sama in stroπke tega reπevanja vkljuËiti v ceno proizvodov in storitev. Komunalne odpadke sestavljajo odpadki hrane in ostanki po predelavi hrane (bioloπki ali organski odpadki), papir in karton, steklo in keramika, kovine, plastiËne mase, gume, tekstil, les in razliËni neπkodljivi odpadki. Pomemben vir sekundarnih surovin je odpadna embalaæa. Embalaæa je sestavni del izdelka in ima veË nalog pri varnem prevozu, varovanju in dobri prodaji izdelka. Zato je izredno raznovrstna, tako po obliki in velikosti kot po materialih, iz katerih je izdelana (ti materiali so praviloma kakovostni). »e jo ustrezno predelamo v sekundarno surovino, lahko ta material πe enkrat uporabimo za razliËne izdelke. Iz regranulata plastike se tako izdelujejo ohiπja za svinËnike, væigalnike, razliËne cevi in vreËke. Iz lesenih embalaæ, npr. palet, se izdela furnir, iz papirja in kartona se spet proizvede papirnate polizdelke, steklo pa se predela v steklene polizdelke. Z veËkratnim kroæenjem materiala porabimo manj primarnih surovin (dreves, nafte, rudnin) in manj energije, obenem pa tudi zmanjπamo koliËino odpadkov. Ob vstopu v EU je Slovenija morala prilagoditi svojo zakonodajo evropskemu pravnemu redu. Tako je bil konec leta 2000 sprejet Pravilnik o ravnanju z embalaæo in odpadno embalaæo, ki doloËa zavezance in njihove zakonske obveznosti v zvezi z recikliranjem odpadne embalaæe. Leta 2002 je bila ustanovljena druæba za ravnanje z odpadno embalaæo SLOPAK. To je gospodarska druæba, ki organizira in izvaja prevzem, razvrπËanje, predelavo in reciklaæo odpadne embalaæe v Sloveniji. (http://www.slopak.si/index.htm) Ekoloπki otoki, kjer so zabojniki za loËeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, embalaæa), se pojavljajo æe v veËini slovenskih krajev. V veliko naseljih imamo tudi zabojnike za organske odpadke. Komunalno podjetje, ki odvaæa odpadke, odloæi organske odpadke na predel za kompostiranje. Po doloËenem Ëasu iz njih nastane prst. »e so v vaπem kraju æe poskrbeli za to, se z uËenci pogovorite o pravilni rabi zabojnikov, Ëe
107