Page 1

AJ OT D Z I K IVO D TU RAD E-G

ŠOLSKO LETO

2011/2012 ROKUSOVA

SLOVENŠČINA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI

DN110188 katalog SLO SS.indd 1

18.5.11 13:15


»Čas teče, zato moraš teči tudi ti,« sem pred kratkim prebrala v nekem avtobiografskem romanu. Zanimiva in nadvse resnična misel. Njena povezava z Rokusovimi učnimi kompleti za slovenščino morda ni jasna na prvi pogled, zato dovolite, da jo razložim. Leta 1999 smo izdali prvi učni komplet Na pragu besedila za slovenščino v prvem letniku gimnazije in srednje šole. Odličen koncept, izjemna avtorska ekipa strokovnjakinj in srednješolskih profesoric, privlačna oblikovna podoba in vse druge lastnosti, ki jih mora imeti dobro učno gradivo. Nato so do leta 2002 izšli še kompleti za višje letnike, skupaj z avdio- in videokasetami, ki so se takrat še redno uporabljale. Toda čas teče. Spreminjajo se komunikacijske tehnologije … in učni načrti. Tako je leta 2008 luč sveta zagledal prvi del temeljito posodobljene izdaje Na pragu besedila 1. Prenova je upoštevala nov učni načrt, spremembe jezika in komunikacijskih tehnologij ter nove smernice v oblikovanju učnega gradiva. Avdio- in videokasete so zamenjali DVD-ji. V letu 2011 se ta prenova končuje in vsak čas bo na voljo zadnji del učbeniške serije – učni komplet Na pragu besedila 4. A čas še naprej teče. Na pohodu so interaktivne table, zato smo vzporedno s posodobitvijo naših učnih kompletov začeli pripravljati elektronske učbenike Na pragu besedila – prilagojene uporabi z interaktivno tablo ali pa preprosto z računalnikom in projektorjem. Tako boste lahko od septembra 2011 svoj pouk nadgradili z e-gradivom, ki je že zdaj na voljo na spletnem portalu www.irokus.si. Po 12 letih ugotavljamo, da nam je uspelo teči vzporedno s časom. S kompleti Na pragu besedila se danes uči dobrih 90 odstotkov slovenskih dijakinj in dijakov, za njimi pa stojite vi, profesorice in profesorji, ki ste presodili, da so naši učni kompleti za vas in zanje najboljši. Za avtorsko ekipo, oblikovalce, ilustratorje in druge sodelavce, ki so v vseh teh letih soustvarjali komplete Na pragu besedila, je to gotovo vir zadovoljstva in največja nagrada. V imenu vseh nas se vam prisrčno zahvaljujem, vas vabim k listanju kataloga in seveda tudi naših učnih kompletov. Lep pozdrav!

Maruša Kmet, glavna direktorica Založbe Rokus Klett

Vaše mnenje šteje! Če bi nam radi povedali svoje mnenje o kompletih Na pragu besedila ali imate vprašanja in predloge, pišite urednici za slovenščino, Dubravki Berc Prah, po e-pošti: dubravka.berc@rokus-klett.si.

DN110188 katalog SLO SS.indd 2

18.5.11 13:15


Kompleti Na pragu besedila 1–4 Avtorice: dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, mag. Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož in Stanislava Židan

ZA DIJAKE

ZA PROFESORJE !

DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIK V 1. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

1

NO Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož in Stanislava Židan

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

15,80 EUR

Na pragu besedila

Na pragu besedila 1

PRIROČNIK

1. letnik

DELOVNI ZVEZEK

VO

ISBN 978-961-209-765-3

9

789612 097653

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NPB 1 DZ 2011 Naslovnica.indd 1

učbenik

120 barvnih strani

delovni zvezek z rešitvami* 152 barvnih strani

17.5.11 13:35

priročnik za učitelje in rešitve k učbeniku** 42 črno-belih strani

DVD z avdio- in videogradivom

elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si***

PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI JEZIK V 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

!

VO

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu besedila 2

PRIROČNIK

2. letnik

NO

1

učbenik 128 barvnih strani

delovni zvezek z rešitvami* 184 barvnih strani

priročnik za učitelje in rešitve k učbeniku** 32 črno-belih strani

DVD z avdio- in videogradivom

elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si***

!

PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

VO

Na pragu besedila 3

PRIROČNIK

3. letnik

NO Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

1

učbenik

112 barvnih strani

delovni zvezek z rešitvami* 168 barvnih strani

priročnik za učitelje in rešitve k učbeniku**

DVD z avdio- in videogradivom

44 črno-belih strani

elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si***

PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

!

VO

NO ZGODOVINA 22

Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na pragu besedila 4

PRIROČNIK

4. letnik

• Oglejte si naslovnico in odlomek iz naslednjega dela. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

23 ZGODOVINA 16. stol. je Slovencem prineslo prvo tiskano gradivo v slovenščini. Prve slovenske besede so bile natisnjene v nemški pesmi vojaških najemnikov na letaku l. 1515. Prve tiskane knjige v slovenščini pa so povezane s protestantsko versko reformo; l. 1550 sta v Tübingenu na Nemškem izšli dve, tj. Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja. S tem se je slovenščina pridružila knjižno kultiviranim jezikom. Prve besede in prvi knjigi so bile natisnjene v stari nemški pisavi, v gotici. Trubar pa je svoji prvi knjigi znova izdal l. 1555, tedaj v svoji priredbi humanistične latinične pisave; to sta kasneje nekoliko spopolnila Trubarjeva sodobnika Sebastijan Krelj in Adam Bohorič – po slednjem jo imenujemo bohoričica (v rabi je ostala do sredine 19. stol.). V bohoričici je izšlo nekaj čez dvajset Trubarjevih del, med temi so najpomembnejša Ta evangeli sv. Matevža, Cerkovna ordninga, Ta celi novi testament in Hišna postila. Tudi drugi protestantski pisci (npr. Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj idr.) so prevajali (in prirejali) verska dela, da bi jih ljudje lahko brali ali poslušali v svojem jeziku in jih tako bolje razumeli.

Primož Trubar

Slovenščina je bila v 16. stol. že močno narečno razcepljena. Trubar je bil doma z Rašice na Dolenjskem, vendar jo je že v otroštvu zapustil, pozneje pa je – še pred prestopom v protestantizem – po več let deloval kot pridigar v Laškem, Trstu in Ljubljani ter se pri tem seznanil z raznimi narečji pa tudi z nastajajočim nadnarečnim jezikom v starejših prepisih cerkvenih besedil. Zato je za podstavo slovenskega knjižnega jezika vzel dolenjsko obarvani jezik ljubljanskega pridigarskega izročila (Ljubljana je bila od l. 1461 sedež škofije), toliko dvignjenega nad izrazito krajevne narečne posebnosti, da je bil razumljiv na širšem slovenskem območju. Trubarjev knjižni jezik je utrdil Jurij Dalmatin s prevodom celotnega svetega pisma (Biblija, 1584). Ker je do naslednjega prevoda svetega pisma preteklo čez

• Kdo je pisec tega dela? • Kdaj je delo nastalo? • Preberite naslov tega dela. V katerem jeziku je? Prevedite ga. • Ali je tudi to delo slovnica? Kaj predstavlja? • Kateri jeziki so zajeti v tem delu? Kako je imenovan slovenski jezik na naslovnici in kako v knjigi? Kako so jeziki razvrščeni? Ali so razloženi pomeni besed?

200 let in ker je bila Dalmatinova Biblija izvzeta iz protireformacijskega uničevanja protestantskih knjig, je dve stoletji pomagala ohranjati enotnost in ugled knjižne slovenščine. V 16. stol. sta poleg Trubarjevega Abecednika izšla še dva jezikovna priročnika: slovnica in slovar. Prvo slovnico slovenskega jezika je napisal Adam Bohorič. Izšla je l. 1584 z naslovom Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste). Napisana je v latinščini, strokovnem razpravljalnem jeziku 16. stol., vsebuje pa slovenske zglede (ob latinskih prevodih). Ponatiskovali so jo še v 18. stol. L. 1592 je Nemec Hieronim Megiser izdal slovar štirih jezikov (Dictionarium quatuor linguarum); poleg nemškega, latinskega in italijanskega besedja je navedeno tudi slovensko.

Adam Bohorič

V 16. stol. sta se torej začela in utrdila slovenski knjižni jezik in njegova pisava – in sicer v prevodih verskih besedil (katekizem, sveto pismo), v pesmaricah in tudi v strokovnih besedilih (npr. v jezikovnih priročnikih – v abecedniku, slovnici in slovarju).

1

učbenik

108 barvnih strani

delovni zvezek z rešitvami* 168 barvnih strani

priročnik za učitelje in rešitve k učbeniku** izide avgusta 2011

DVD z avdio- in videogradivom izide avgusta 2011

elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si***

* Rešitve so izdane v ločenem zvežčiču – brezplačni prilogi delovnega zvezka. ** Brezplačno na www.srednja.net v formatu pdf. *** Elektronski učbeniki Na pragu besedila 1–3 so že na voljo. Elektronski učbenik za 4. letnik in elektronski delovni zvezki za vse letnike bodo na voljo avgusta 2011.

DODATNO GRADIVO

DN110188 katalog SLO SS.indd 3

18.5.11 13:15


Didaktične prednosti kompletov Na pragu besedila Posodobljena učbeniška serija Na pragu besedila je zasnovana v skladu z najsodobnejšimi spoznanji jezikovne didaktike in je vsebinsko osvežena glede na njeno prejšnjo izdajo. Odlikujejo jo problemski pristop, dialoškost, konstruktivistična metoda, aktualna besedila in bogastvo ponazarjalnega gradiva. Kompleti Na pragu besedila so odslej na voljo tudi kot elektronski učbeniki in delovni zvezki na spletu.

BESEDA 50 Beseda Kaj je beseda Pomen besed Frazemi Pomenska razm erja med bes edami Slogovna vred nost besed Izvor besed Tvorjenost bes ed Oblikovna stra n besed Besedne vrst e Samostalniš ka bes Pridevniška bes eda eda

EM PO JEN L TU B DO AČR O N S PO NEM UČ

PROBLEMSKI PRISTOP Učni kompleti dijakinje in dijake spodbujajo k razmišljanju o lastnih sporazumevalnih izkušnjah in potrebah. Spodbujajo jih k izražanju občutij in k vrednotenju lastne sporazumevalne zmožnosti in besedil ter k opazovanju, razčlenjevanju in vrednotenju sporazumevanja in besedil drugih ljudi. DIALOŠKOST Gradivo podpira komunikacijski model pouka, saj dijakinje in dijake spodbuja k razmišljanju o tem, kaj že vedo in o čem bi radi vedeli več. Omogoča jim, da se v vodenem pogovoru z učiteljem zavedo sporazumevalnega (in jezikovnega) problema ter uzavestijo strategije za njegovo reševanje. KONSTRUKTIVISTIČNA METODA Učni kompleti so zasnovani na sodobnem didaktičnem izhodišču, da znanja ni mogoče kar prenesti z ene osebe na drugo (npr. z učitelja na dijaka) in da se ljudje najbolje učimo, kadar sami v aktivnem procesu izgrajujemo lastno znanje. Zato učni kompleti Na pragu besedila dijakinje in dijake spodbujajo k premišljevanju o problemih, h konstruiranju novih spoznanj na podlagi izkušenj, k raziskovanju danosti, odkrivanju in predstavljanju rešitev, preizkušanju idej in sodelovanju z drugimi. NOVA, AKTUALNA IZHODIŠČNA BESEDILA Učni kompleti pri obravnavi sporazumevalnih in jezikovnih tem izhajajo iz neumetnostnih besedil, govorjenih in zapisanih. Besedila so skrbno izbrana, dotikajo so mladostnikovega sveta in so kakovostno informativna. Povečan je tudi delež e-besedil (SMS, e-pošta, spletne strani …). BOGASTVO PONAZARJALNEGA GRADIVA Gradivo je slikovno pestro opremljeno. Vključuje zemljevide, slike, fotografije in duhovite ilustracije. Metajezikovna vedenja so vizualno ponazorjena z miselnimi vzorci, ki jih dijaki sami dopolnjujejo.

4

DN110188 katalog SLO SS.indd 4

Pridevniška

beseda

• Preberite na sle

dnje besedilo .

Skozi Postojns • Pre berite na ko jamo se je v 175 letih lom turizma sprehslednji od organiziraneg odilo več kot ek. a 26 milijonov vsepovsod. Sta radovednežev ri podpisi v vh od od nih so bili prvi ob rovih pa doka iskovalci v nje zuj ejo, da j že v 13. stolet znova in zno ju. Obiskovalc va preseneča e prostranost dolgega spleta dvajset kilome suhih in vodn trov ih rovov; ob človeško ribico pogledu na (Proteus angu inus) pa se spr je mogoče, da ašujejo, kako se je v tem ne dotaknjenem kraljestvu oh kapniškem ranilo življen je. Jama je lahko dostopna, tak o da za ogled posebna oprem ni potrebna a. Stalna tem peratura v jam Vanjo vozi po i je 8 ºC. dzemni vlak, njeno notranjo izkušeni jam st pa razkazujejo ski vodniki. Og led traja uro in pol. • O kateri jam i govori odlom ek? • Koliko ljudi je doslej obisk alo to jamo? • Iz katereg a stoletja so prv i po dpisi v njenih • Kakšni so rovi v jami? vhodnih rov ih? • Kakšni so jamski vodn iki? • Kaj ste po imenovali v od go vorih: prvine Odgovor ute predmetnost meljite. i ali kaj druge • Preberite na ga? slednjo pove d. V jamo vozi po dzemni vlak, njeno notranjo vodniki. st pa že 175 let razkazujejo izkušeni • Vprašajte se po podčrta nih besedah • Katera podč . rtana besed a poimenuje • Katera poim lastnost prv enuje njeno ine predmetn vrsto, svojin • V katero be osti? o, količino? sedno vrsto spadajo podč rtane besed e? Besede, ki ne poimenuje jo prvin pre svojino ali ko dmetnosti, tem ličino, so pr več njihovo idevniške be lastnost, vrs sede. to, • Primerjajte naslednji po vedi. Skozi jamo so se v letih turizm a sprehodili Skozi Postojns radovedneži ko jamo se je od vsepovso v 175 letih org 26 milijonov d. -aniziranega radovednežev turizma spreh od vsepovso odilo več kot d. • Katera pove d je nazorne jša , na tan besedami ali čnejša, razum brez njih? ljivejša: tista s pridevnišk Pridevniške imi besede pride vamo k samo dopolnjujemo sta lniškim bese . dam in te tak o pomensko

ilo. esed vo b e no ev in ed in olarj il bes on d om stop nih milij s črta nosti . Ko je s p ošteno d pod re je vv sa ap an p s o lj ta p a v 8 in – g 2 in na kodn rjem in gove mačka e po oda i odš dla nje e la avit tožit gosp v panik nale pa pad dpr z avi z želi iz ačka na a na do ilu o osa a ps merj u, napa enda po čka sed m g ri in e e p p b je č S v V ah ker lute dobro em . Ma ert , tr s k b ič s s je a 16. i o n n g R pra ilo rad u b a s čan no trplje ič hude nesel še i z p i ri n orali e p o – Am šev do m ra, tr j se bod domka , je n pes od a du nico z a o, bo je a mo pol z knjiž o pa jo i, tlači g ko lep, s eka bre bil tožb tno n o n s it ta d it e la b a vm . Oč oza i več dari inos skala ore p pes n ačko po e bo Sp opra ka ne m a. Tudi je m licah. Č tek od nici po dog anja i – knjiž ih jk n ž n ji a k pom no. Mač ari po kn lje. p n ed za v naprej le siti krem ru r še ka tudi pob ki č a m išit nap

SKL

ADN

JA

P V Po St

• Ka • Od • Ali

Prepo 1. Prid ujema s končn

2. Pride tega pri pridevni

3. Tako ko sklanjajo glasovnim č pod

, da tako žite zdru i d Na u m. ove list. ze p zaimko ili učni Zve ob 19. alnim ajprej d z a k n t. Na ci so ni lis Učen ili uč j dob re jp na ao ci so ka. N Učen o oto luli d prip o s jo ka. N Z lad o oto luli d prip jo so d tk la Z Bene e. V netk v Be ta s Šla oi šli p o pri o je sm pojasnil adn Naz slovili s od s a n

20.

etvo o pr ezn Ustr rimer. p i je v r p ilka lom Ledo milka je lo Ledo milka lo Ledo

s i so u Lovc i so u c v o L i so Lovc

e. sreč ja ne . s kra bica egnil la ba ljati. a pob v o je stav ved o k. p pred e pri ogli je aim z m i , m ? o a lo na aln ism znik šo šo ozir jah n a vo v na vite tneg v san , dijo Vsta zves si še kega ci ho 17. o. o bre moš otro m li e č a olicij Iš na p pozn išo, dšli i bi s šli h te. so o Rad ska, o na . jek, oželi u m a p j žen s č p š a a l k ri si g elja kanju . Je tu na ig odp m is oved oke ile je olge il otr l odp . , mob Po d straš je da resta adja avto loki, je pre t Eve F mo s , n a š o m a M Im . ik se gal n ake čal z e, lastn raztr nap smu t e je is Gostj it e in hlač prav š alp ? Od je na v Pes, a r p r, eni ablj Pošta ti. či, por iji. rača smu ki u zil prev To so i zaim pil v Bra la. ačelo an ln a ku iša zir e je z rejšnji d s . d o je i a a i k z s jo ic . , p b ov , ki tno i leti bilo zilom a ba Ali s l je kavo i je prije boln d davnim t nad vo om, ki je 18. a ,k žala pre Skuh l je kavo blas vozil je le a kjer spoznala izgubil o last nad h , u o k b S l. e so ob ceste sta s dova ta v ubil Šla s tja, kjer em delu este izg oško c žje p vn ta m. Šla s je na ra em delu elavnici. rečo ni te voro o n s ik d g v i n a . Voz na ra ehaničn i pa se n et. ljivim amleta ik je gan p k H Vozn dano v m voznik, ni bil pri hvalil z l vlogo a l i z ra e le k , d g ig je pre je pa el voznik u, ki se lično od zila lc od Iz vo a je pad lili igra ki je de zil lcu, Iz vo do so po lili igra de ra ke. v Nag do so po a r ra pop Nag oje e sv snit Poja

18.5.11 13:15

il Kup Kup

Ku

K


Oblikovne

lastnosti pr

• Oglejte si, kako so podpis -a m skrivnosten -tn a

-o

51 BESEDA

idevniških bese

d

v SSKJ nave

dene nasledn

jama -e ž človeški -a -o

je besede.

podzemlje -a s njen -a -o • Ali imajo na vedene konč en -a -o nic e v vseh prime Odgovor ute rih enako vlo meljite. go? • Kaj pomeni oznaka m, ž, s? • Zakaj je ni pri vseh besed ah? • Katere besed e imajo oblike za vse tri spole • Katere pa imajo obliko ? le za en spol? • Primerjajte besedne zve ze skrivnosten Ali ima pride sve t, skrivnostna vniška besed jama, skrivn a v teh besed Kaj z njo izraža ostno podze nih zvezah en ? mlje. ako ali različn Od česa je od o obliko? visna spolska oblika pride Odgovor ute vniške besed meljite. e? Ali je tako tud i v drugih jez ikih, npr. v an • Pridevnišk gleščini, nemš o besedo sta čini, italijanšč r uporabite množini. ini, hrvaščini ob samostaln …? iku podpis v ednini, dvoji Kaj ste opazi ni in li? • V nasledn jih povedih primerjajte obliko podč rtane pridevn Postojnska jam iške besede. a je lahko do stopna. V nedrih svetov no znane Po stojnske jam Postojnsko jam e se skriva najlep o je obiskalo ši zaklad. že več kot 26 Stalna tempe milijonov rad ratura v Posto ovednežev od jnski jami je vsepovsod. 8 ºC. • Kaj ste op azili? • Od česa je odvisna števils ka in sklonska • Ali je tako oblika pride tudi v drugih vniške besed jezikih, npr. e? v angleščini, nemščini … ? Prepoznali sm o naslednje osnovne ob 1. Pridevnišk likovne znači e besede nim lnosti pridevn ajo lastneg ujemajo s sam iških besed: a (stalnega) ostalniškimi spola – to po besedami, ki s končnicam meni, da se jih pomenskA i -ø/-i (npr. sta v spolu J o do po r, človeški), -a N lnj uje jo. Spol izraža AD (npr.Ksta jo S L ra, človeška) in -o/ 2. Pridevnišk 9 -e (npr. staro, tuj 2 e besede tud e). i nimajo las tega prilagaja tn eg a števila – to jo samostaln iškim besed pomeni, da pridevniško am;ašte se tudi glede li vilo izraža besedo ženske jo s končnic ga spolair: asta lnim ami (npr. za r-a, -i, -e). oz te z 3. Tako kot sam enja ostalnoišk aembe z . c sede sezotud sklanjajo.. Ve besed re i pr v ide i čin vniške bese eln ano a pridevnišk de pregibajo ihisbe m glasovnim sed se v istem dčrt – se lnili spolu in istem a po i končnicam c. opo številu sklan so d i – tipična pride ko, d vzore ja z istimi e ta listu elni vniška sklanjatev je it is m ž e u m zato taka: an učn zdr s i a ri d N a e . n

m ov list. bil ze p zaimko ili učni tu je m lis dob im učne zaln najprej t. Na rši. o s s li i i c li sta učn čen čaka obili so jih rej d . toku najp nice o o s a i c počit .N iveli toka Učen prež do o o li so s lu ku ljani prip a oto Ljub jo so rzi v ka. N ila. Z lad nive oroč o oto U p d i a li d N lu e tu ani. prip . sta s jublj jo so izjav tkah ovL jejo Z lad Bene iverz e da e. V a Un anes n tk n e e n d ij c e Be n rma ta v inarj reše Šla s o info a za nov d je šli p d zgle o pri om, . Za a je sm pojasnil n jk d n a Naz slovili s r ma u. e, ka od nas o led tavit skorj – vs vek belo ledu. a e t d s ni zi v rjo a o is k g v s e od zanje v debelo vorit za re i u. pret jena anje gaz orjo led zno k nare z r. stre ki je na za re debelo s e , U . ja im je 20 pr lad iv z i re je a v a r g n a , p ilk zanje ladja lom kg. Ledo milka je dja za re 230 . žak la lo veda bil te Ledo milka je med ki je , lo a o d Led dve e m li a, streli dved i so u li me a. Lovc streli platn i so u c na iz li v li o L stre areje u n o a is bil Lovc , ki je rbico m to , ila se rbico ico. Kup to torb m e. ila se ico idov Kup torb eče z ove. sem a elo rd il e zid p im Ku rdeč , je a m lo tr e e im li Pe ila s je a p , v u o K en e. a im idov i so g eče z to, k . elo rd Mes nike je im dvis o , to ite v Mes tvor ih. e r p to edi elišč Mes pov vilnih z ra dele ane jigo o zd dčrt n k o P m 21. ila se jigo, e. Kup m kn nogavic e ila se Kup i volnen s , j e u ec? vic Ob i lon oga itrsk j si n Obu te 200-l a o. Ali im nec, o hiš ate lo m2 velik ati. vrač Ali im 20 am 1 , Prod dan o iš am h Prod

IZ STROKOVNIH RECENZIJ Gradivo temelji na preverjenih spoznanjih sodobnega slovenskega jezikoslovja in didaktike slovenskega jezika. Sporazumevalno in jezikovno zmožnost dijakov razvija na jasen, sistematičen in razlagalno razgiban način, z živimi ponazarjalnimi primeri in duhovitim slikovnim gradivom. prof. dr. Janez Dular, nekdanji vodja Sektorja za slovenski jezik, Ministrstvo za kulturo

Gradivo je živo, zanimivo in aktualno. Ponuja tudi namige za samostojno delo in raziskovanje, npr. elektronske naslove in naslove spletnih strani, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije. dr. Jure Šink, profesor slovenščine in ravnatelj, Gimnazija ESIC, Kranj

Največja prednost učbenika je, da dijakom s posameznimi nalogami omogoča tudi razvoj medkulturnih zmožnosti, sodelovalnih, etičnih in estetskih veščin, veščin reševanja problemov itd. Renata Čampelj Jurečič, profesorica slovenščine, Gimnazija Novo mesto

AJ T ZD I KOIVO D TU RAD E-G

ELEKTRONSKI UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI Elektronsko gradivo na www.irokus.si je namenjeno delu v razredu ob uporabi interaktivne table ali računalnika s projektorjem. Vizualno je enako klasičnemu tiskanemu gradivu, ima pa veliko prednost – orodjarno s številnimi praktičnimi orodji. Z njimi lahko pišete po straneh, dodajate opombe, povečujete ali senčite dele strani, pripenjate svoje datoteke, dodajate spletne povezave in še veliko več. Ü Podrobnejši opis elektronskega gradiva najdete na strani 10.

5

DN110188 katalog SLO SS.indd 5

18.5.11 13:15


SKI JEZIK VNIH ŠOL UČBENIK ZA SLOVEN IJ IN SREDNJIH STROKO V 1. LETNIKU GIMNAZ UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK STROKOVNIH ŠOL V 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH

18,50 EUR

NPB 3 UC 2010 naslovnica.indd

789612 099053

Vsak izmed nas ima različna tudi naša različne sposobnosti in pomanjkljiv izhodišča za uspešno osti, zvezka k temu učenje. Z nakupom zato so učbeniku prispevate delovnega otroke s posebnimi sredstva za razvoj učnih gradiv za lažje premagoval potrebami. S prilagojenim i učnimi i težave pri učenju in razvijali svoje gradivi bodo sposobnosti.

3. IZDAJA

JEZIK 16

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Mojca Poznano Marija Končina, vič in Mojca Bavdek

Na pragu b2.esedila 4

UČBENIK

UČBENIK

Na pragu besedila 3

IZDAJA

2. IZDAJA

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klet t.si www.rokus-klett .si

1

10.3.11 10:31

ISBN 978-961-209-905-3

9

18,50 EUR

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

Marija Končina,

Na pragu besedila

18,50 EUR

Na pragu besedila

Na pragu besedila

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi razvoj učnih gradiv za učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti. IZDAJA

in pomanjkljivosti, zato so Vsak izmed nas ima različne sposobnosti učenje. Z nakupom delovnega različna tudi naša izhodišča za uspešno sredstva za razvoj učnih gradiv za zvezka k temu učbeniku prispevate učnimi gradivi bodo lažje otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi sposobnosti. svoje premagovali težave pri učenju in razvijali

VNIH ŠOL

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavd Bavdek

Na pragu besedila 1 Na pragu 2. edila 2 bes Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

osti, zato so bnosti in pomanjkljiv Z nakupom delovnega za pešno učenje. razvoj učnih gradiv e sredstva za bodo učnimi gradivi prilagojenimi sposobnosti. ju in razvijali svoje

UČBENIK ZA SLOVEN V 4. LETNIKU GIMNAZSKI JEZIK IJ IN SREDNJIH STROKO

Na pragu besedi la

UČBENIK

UČBENIK Marija Končina,Stanislava Židan in Marja Bešter Turk, vič, Darinka Ambrož Martina Križaj Ortar, Mojca Poznano Mojca Bavdek,

EKO OLOŠKO GRA ADIVO

4 UČBENIK

2

UČBENIK

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK V 3. LETNIKU GIMNA GIMNAZIJ IN

UČBENIK

O KO OLOŠK KO EEKO V ADIVO GRA

EKO

1

katom FSC. papirju – posebnem papirju s certifi Gradivo je natisnjeno na ekološkem posadijo novo. posekano za predelavo v celulozo, Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo,

EK KOLOŠKO GRADIVO DIVO IV

SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL Gradivo je natisnjen o na ekološke Certifikat zagotavl m papirju – posebne ja, da za vsako m papirju s certifi drevo, posekan katom o za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

3 UČBENIK

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

EKO

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

FSC. s certifikatom novo. – posebnem papirju ekološkem papirju za predelavo v celulozo, posadijo o ko drevo, posekan

EKO

Učbenik

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

NPB 4 UC 2011

naslovnica.indd

10.3.11 9:58

1

10.3.11 10:24

NPB 2 UC 2011 naslovka.indd 1

16.3.11 10:31

Učbenik je osnovna enota učnega kompleta v katerem koli letniku. Zasnovan je v skladu s sodobnimi spoznanji didaktike jezika, tj. procesno in dialoško, in z veliko posluha za dijaka.

Dvojeznična območja v Republiki Sloveniji Na pomembnih prometnih križiščih in po turističnih središčih, ki jih obiskuje dosti tujcev, je potrebna in dopustna tudi raba tujih jezikov, vendar samo podrejeno, tj. na drugem mestu (poleg slovenščine). Jezik Besedni jezik Slovenski jezik Materni, drugi in tuji jezik Državni in uradni jezik v RS Uradni jezik v EU

To je razvidno predvsem iz skrbno načrtovane in dosledno upoštevane strukture obravnave posameznega poglavja:

Zaradi težnje k postopnosti, sistematičnosti in preglednosti je obravnava besedilnih vrst osamosvojena v posebnem poglavju, enako je z obravnavo pravorečnih in pravopisnih vprašanj. Skrb za razvoj posameznih sporazumevalnih dejavnosti je uravnotežena. Pomembno poudarjeno je uzaveščanje postopka tvorbe besedila – s fazami sporočanja se dijaki tako srečujejo ob različnih besedilnih vrstah v vseh štirih letnikih.

101 BESEDILO • Ali ste že kdaj napisali svoj življenjepis? Če ste ga, povejte, – kdaj, komu in čemu ste ga napisali, – kaj ste v njem napisali, – ali ste v njem izrazili tudi svoje mnenje o sebi in drugih ter svoje občutke. • Z učiteljem in sošolci se pogovorite o tem, kaj napišemo v svojem življenjepisu.

♦ Reportaža (iz fr. reportage, report) je pripovedovalno besedilo, ki je namenjeno širši javnosti, zato spada med publicistična besedila. ♦ V reportaži sporočevalec pripoveduje o aktualnem dogodku, vendar se nanj ne odziva tako hitro kot npr. v novici ali poročilu. Dogodek, ki ga predstavlja, je resničen, kraj, čas in osebe pa so prepoznavni. ♦ Reportaža sestoji iz uvoda (v njem je lahko nakazan problem), zapleta (z navajanjem pogovorov, podatkov …) in razpleta (z nakazano rešitvijo). ♦ Reportaža popelje prejemnika besedila na kraj dogodka. Besedilo je izrazito osebno obarvano; to se kaže npr. v izbiri besed, v rabi t. i. dramatičnega sedanjika, v subjektivnem prikazovanju ozračja, v kombiniranju zvoka in slike. Sporočevalec navadno sam ne komentira predstavljenega dogodka, temveč to prepusti drugim. Podatke in dejstva predstavi tako, da govorijo sami zase. ♦ Reportaža se med vsemi novinarskimi vrstami najbolj približuje leposlovju, in sicer ne samo zaradi značilne zgradbe, temveč tudi zaradi jezika. Besede so rabljene tudi v prenesenem pomenu; malo je klišejskih besednih zvez, značilnih za druga publicistična besedila, saj tvorec želi biti čim izvirnejši. ♦ Poznamo več vrst reportaž: dogodkovne, potopisne, portretne, dokumentarne itd. ♦ Glede na prenosnik so reportaže zapisane (v časopisih, revijah, na spletu) ali govorjene (po radiu, televiziji). Zapisane reportaže imajo izrazito naslovje (nadnaslov, naslov, podnaslov, mednaslove, zgoščeni povzetek/sinopsis v uvodnem odstavku); besedilu so večkrat dodane tudi fotografije. Pri radijski reportaži ima poleg novinarja pomembno vlogo tonski snemalec, pri televizijski pa snemalec slike.

Besedilo Dvogovorna besedila Enogovorna besedila Referat Pripovedovalna besedila Publicistično poročilo Reportaža Življenjepis

Življenjepis • V 1. letniku ste spoznali predstavitev, opis in oznako osebe ter pripoved o njenem življenju. V katero od naštetih besedilnih vrst spada življenjepis? Zakaj? • Ali je življenjepis – prikazovalno ali pozivno besedilo, – opisovalno ali pripovedovalno besedilo, – subjektivno ali objektivno besedilo? Pojasnite vse te odgovore. • Kdaj in kje ste nazadnje prebrali življenjepis osebe? Je bila to za vas znana ali neznana oseba? Kaj vse ste izvedeli o njej? • V časopisih in revijah poiščite nekaj življenjepisov. Pokažite jih sošolcem in vsi si za vsakega napišite, ob kateri priložnosti in s katerim namenom je nastal. Svoje odgovore primerjajte z odgovori sošolcev ter se pogovorite o njih.

NPB 1 UC 2008 notranjost.indd 16

3/4/09 2:35:50 PM

PRAVOPIS 96 Pravopis Ločila Končna ločila Pika Vprašaj

Klicaj stoji za čustveno obarvanimi povedmi. Z njim torej pisno zaznamujemo vzklično končno intonacijo.

• Na glas preberite naslednji povedi.

Klicaj stoji tudi na koncu poudarjenega nagovora (npr. Dragi starši!). Če nagovor ni poudarjen, ga lahko zamenjamo z vejico (in zapišemo naslednjo besedo z malo začetnico). Klicaj (pa tudi vprašaj) pišemo še za naslovom (podnaslovom, nadnaslovom, mednaslovom) besedila (npr. Kdaj bo sonce posijalo za vse? – Nov svetovni rekord!), pike pa ne (npr. Most v Jevnici spet odprt); vprašaj in klicaj lahko stojita tudi sredi povedi, in sicer na koncu vrinjenega stavka (npr. Pred petimi leti – se še spomniš? – smo skupaj taborili ob Bohinjskem jezeru. – Vsi bruci imajo opravljeno maturo iz matematike – naj živi matura! –, vendar je njihovo znanje matematičnih operacij precej pomanjkljivo.).

• Ali ste ju končali z enako intonacijo? Pojasnite svoj odgovor. • Zakaj je na koncu obeh zapisanih povedi vprašaj? • Na glas preberite še naslednji povedi. Mislim, torej sem. Čigav je izrek Mislim, torej sem?

Avgust Berthold je bil osrednja osebnost fotografije na Slovenskem do 1. svetovne vojne in naš prvi v Evropi uveljavljeni umetniški fotograf. Na prehodu iz 19. stol. v 20. je bil med slikarji in fotografi poseben odnos: fotografi so se trudili narediti fotografije čim bolj podobne slikam, slikarji pa so fotografijo uporabljali kot predlogo za svoje slike. Berthold je sledil takratni evropski in ameriški impresionistično usmerjeni fotografiji, tj. t. i. piktorialistični fotografiji („pictorial” pomeni slikovit, slikoven) oz. fotoimpresionizmu.

• Kaj imata povedi skupno: končno intonacijo ali končno ločilo? Pojasnite svoj odgovor. • Katero merilo določa rabo končnega ločila v teh dveh povedih: končna intonacija ali sporočevalčev namen? Avgust Berthold: Avtoportret z ženo Heleno, okoli1905

Avgust Berthold se je osredinil na fotografiranje pokrajine, figur v njej in drevesnih tihožitij; nadvse ljubi so mu bili brezovi logi, gozdovi, močvirja, drevesa ob vodi, jadrnice, marine in neskončna širjava morja. Svoje fotografije je nato v temnici dodatno obdelal; uporabljal je poseben papir, posebne kemične postopke in tehnike plemenitega tiska. Zato so njegove fotografije mehko zrnate, pikčaste, polne razpršenih, migetajočih in zamegljenih obrisov ter dajejo vtis trenutne, bežne zaznave. Poleg brez in morja je imel še eno strast – jadranje. Prosti čas je izrabil za obiskovanje Devina in jadranje po severnem Jadranu. V Devinu je prijateljeval z znamenitim avstrijskim pesnikom Rainerjem M. Rilkejem.

Nekončna ločila so tista nečrkovna pisna znamenja, s katerimi zaznamujemo nekončno intonacijo in krajše premore znotraj povedi; z njimi torej vidno členimo poved na smiselne dele, npr. na naštevalne enote, stavke ipd.

Pravopis Ločila Končna ločila Nekončna ločila

o čem govori?

• v učbenikih za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke za odgovore na naslednja vprašanja: – kako imenujemo versko gibanje, ki je pripeljalo do cepitve zahodnega krščanstva? – kdaj in kje je martin luter objavil svoje "teze" in katere so bile njegove najodmevnejše zahteve? – kdo je ideje tega gibanja prvi prinesel na slovensko? – v katerih letih je to gibanje na slovenskem doseglo svoj vrh? – v kateri državi so takrat živeli slovenci? – kateri stan se je predvsem navdušil za nove ideje? – zakaj je bil pri tem (nekaj časa) uspešen? – kaj smo v tem času dobili slovenci? – Navedite pomembne slovence iz tega obdobja in njihovo vlogo. – kako imenujemo to obdobje?

Nekončnih ločil je veliko – ogledali si bomo rabo vejice, podpičja, dvopičja, narekovaja, pomišljaja in oklepaja. • Katero nekončno ločilo uporabljate najpogosteje? • Katero vam povzroča največ težav? Zakaj? Kako bi jih odpravili?

Klicaj • S sošolcem na glas preberita vsak po eno poved iz naslednjih dvojic. Sneži. – Oh, glej, sneži! Povejte, kdo je razbil šipo. – Povejte že, kdo je razbil šipo! Kdo se boji kač? – Kdo se pa boji take šleve!

(1515)

Primoæ Trubar: Katekizem, 1550

• ali sta ti dve deli rokopisni ali natisnjeni? • katero besedilo je dvojezično? Na glas preberite slovenski del besedila. ob katerem dogodku je nastalo to besedilo? Pojasnite vlogo slovenskega dela besedila. • drugi odlomek je z začetka neke knjige. katere? kdaj je izšla? kdo jo je napisal? v katerem jeziku je napisana? Poslušajte posnetek tega odlomka. (Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Predstavite rabo klicaja.

Avgust Berthold: Breze, okoli 1906

31.3.10 10:05

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 97

3. letnik

31.3.10 10:05

6

DN110188 katalog SLO SS.indd 6

1

3

Prirejeno po: www.rtvslo.si.

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 96

• oglejte si naslovnice knjig

• oglejte si odlomka. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

Že spet zamuja! Ančka, Ančka je bila! Na pomoč! Tudi ti, Brut! Joj, prejoj!

2. letnik

16. stoletje

• Ali sta obe povedi iz dvojice prebrala z isto končno intonacijo? Pojasnite svoj odgovor. • Zakaj stoji na koncu desnih povedi klicaj? • Katero končno intonacijo zaznamujemo s klicajem? • Kaj izražamo s to končno intonacijo? • Na glas preberite še naslednje povedi.

Avgust Berthold: Motiv iz Benetk, okoli 1907

Širši javnosti manj znano je Bertholdovo inovatorsko delo; bil je eden od začetnikov rentgenske fotografije na Slovenskem. Manj znano je tudi, da se je ukvarjal s fotografijo akta in da je bil filatelist. Zdravko Pečenko je s številnimi sodelavci in nastopajočimi posnel dokumentarno-igrani film o razgibanem življenju fotografa Avgusta Bertholda. Za film z naslovom Breze, morje in neskončno je napisal tudi scenarij. V filmu so Bertholdovo zgodbo sooblikovali še strokovni sodelavec in raziskovalec njegovega dela dr. Sarival Sosič, umetnostni zgodovinar mag. Mirko Kambič, Bertholdova vnuk in vnukinja Marko Gliha in Marta Vozlič ter njegov pravnuk, arhitekt Matej Vozlič. Alenka Klun

Nekončna ločila

Vprašaj pišemo za čustveno neobarvanimi vprašalnimi povedmi. Z njim torej pisno zaznamujemo dve vrsti končne intonacije: rastočo in padajočo – padajočo le pri takih povedih, ki se začenjajo z vprašalnimi zaimki.

Pravopis Ločila Končna ločila Pika Vprašaj Klicaj

Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje

Kot vidimo, raba končnih ločil v slovenščini ni zapletena – le včasih kdo ne ve, katero ločilo bi postavil na konec večstavčne oz. zložene povedi. Tu si je dobro zapomniti naslednje: O končnem ločilu v podredno zloženih povedih odloča sporočevalčev namen, izražen v glavnem stavku (npr. Ali veste, kdaj lahko na koncu povedi uporabimo pomišljaj? – Vemo tudi, kdaj lahko na koncu povedi uporabimo tri pike.), v priredno zloženih povedih pa sporočevalčev namen, izražen v zadnjem enakovrednem stavku (npr. Veliko dela imam še danes, pojdite mi že s poti!).

Breze, morje in neskončno

Zgodba fotografa Avgusta Bertholda z začetka 20. stoletja

zgodoviNa 16

97 PRAVOPIS

Vprašaj

Se boste udeležili proslave ob slovenskem kulturnem prazniku? Kdaj je izšel prvi slovenski roman?

• Preberite besedili. 1

Od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, je eden od uradnih jezikov Evropske unije postala tudi slovenščina. To pomeni, da slovenski predstavniki na zasedanjih Evropskega parlamenta in nekaterih drugih organov govorijo slovensko, njihovi nastopi pa so prevajani v vse druge uradne jezike oz. so nastopi drugih evropskih poslancev prevajani v slovenščino. Obstajata tudi slovenska različica Uradnega lista in spletni portal www.europa.eu v vseh uradnih jezikih EU. Slovenski državljani lahko pišejo vsem organom in ustanovam EU v slovenščini ter od njih prejemajo odgovore v slovenščini.

• začetna/uvodna »modra vprašanja« dijake pripravijo na obravnavo jezikovnega problema, • izhodiščno besedilo omogoči opazovanje jezikovnega problema, • »modra vprašanja« v nadaljevanju omogočijo voden pogovor o opazovanem jezikovnem problemu in pri dijakih spodbujajo številne miselne procese, od iskanja posameznih podatkov, primerjanja, argumentiranja, samostojnega razmišljanja in raziskovanja do povzemanja, logičnega sklepanja in vrednotenja, • krajše razlagalno (metajezikovno) besedilo na barvni podlagi učinkuje kot povzetek ugotovljenega.

BESEDILO 100

3. Slovenščina je eden od uradnih jezikov Evropske unije.

18.5.11 13:16


EM PO JEN L TU B O ČR OD NA S PO NEM UČ

17 JEZIK

Socialne zvrsti slovenskega jezika • Izberite, v katerih okoliščinah se uporablja knjižni jezik: a) Napovedovalec/-ka bere poročila po radiu. b) Dijak/-inja pri pouku odgovarja na učiteljeva vprašanja. c) Prodajalec/-ka se pogovarja s kupcem. č) Dijak/-inja piše domačo nalogo. d) Ravnatelj/-ica pozdravlja starše na roditeljskem sestanku. e) Igralec/-ka nastopa na gledališkem odru. f ) Tajnik/-ica bere obvestila po šolskem zvočniku. g) Dijak/-inja se doma pogovarja s starši in sestro/bratom. h) Predsednik/-ica države nagovarja državljane in državljanke po televiziji. Pojasnite rabo knjižnega jezika v izbranih okoliščinah. • Kdaj uporabljate knjižni jezik? • Ali govorite doma knjižno? Zakaj (ne)? • Ali obvladate katero narečje? Če da, povejte, katerega obvladate in v katerih okoliščinah ga uporabljate. Če ne, povejte, zakaj ga ne obvladate. • Katero zvrst uporabljate v pogovorih z vrstniki? V kateri zvrsti si z njimi dopisujete? Kdaj še uporabljate to zvrst? V katerih okoliščinah pa raba te zvrsti ni ustrezna? Navedite slengovske besede, ki jih uporabljate. S kom govorite v slengu?

ELEKTRONSKI UČBENIKI NA SPLETU

Jezik Besedni jezik Slovenski jezik Socialne zvrsti slovenskega jezika

Učbeniki Na pragu besedila so na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani www.irokus.si.

Ko govorimo o slovenskem jeziku, mislimo predvsem na sodobni slovenski jezik, kakršen je zapisan v knjigah, torej na tisti jezik, ki združuje vse Slovence. Vendar sodobni slovenski jezik ni samo jezik knjig, temveč je tudi jezik, s katerim se sporazumevamo doma, v šoli, v službi, v mestih, na podeželju ... Slovenski jezik ima torej več različic oz. zvrsti. Prebivalci Slovenije sicer živimo v isti državi (tj. na istem zemljepisnem ozemlju in v isti družbeni ureditvi), vendar v raznih pokrajinskih enotah (npr. na Krasu, v Zasavju, v Beli krajini, na Goričkem) in v raznih interesnih združbah (npr. starostnih, poklicnih, skrivnih); zato pri sporazumevanju uporabljamo razne različice slovenskega jezika. Prostorsko oz. interesno pogojene različice jezika imenujemo socialne zvrsti. Socialnih zvrsti je veliko – le da so nekatere razširjene po vsem slovenskem prostoru oz. v celotni slovenski družbi, druge pa so omejene na en sam del Slovenije oz. na eno samo skupino ljudi. Zato lahko množico socialnih zvrsti razdelimo v dve skupini: prva je vsenarodna oz. knjižna, druga pa nevsenarodna oz. neknjižna.

Ü Več o tem preberite na strani 10. 1. letnik

3/4/09 2:35:50 PM

odatke

dnega

PESTRO SLIKOVNO GRADIVO 17 zgodoviNa o čem govori? • oglejte si naslovnice knjig. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.) 1

2

egove

.

.net.)

(1550)

3

(1550)

4

moæ Trubar: Katekizem, 1550

Učbenik je opremljen s številnimi zemljevidi, fotografijami, naslovnicami knjig in posnetki spletnih strani, vso to gradivo pa omogoča nazornejšo predstavo o obravnavani temi in odpira možnosti za nadaljnje (individualno ali skupinsko raziskovalno in projektno) delo.

4. letnik

7

DN110188 katalog SLO SS.indd 7

18.5.11 13:16


Delovni zvezek

in pomanjkljivosti, zato Vsak izmed nas ima različne sposobnosti uspešno učenje. Z nakupom tega so različna tudi naša izhodišča za za razvoj učnih gradiv za otroke delovnega zvezka prispevate sredstva učnimi gradivi bodo lažje s posebnimi potrebami. S prilagojenimi svoje sposobnosti. premagovali težave pri učenju in razvijali

15,80 EUR

NPB 4 DZ 2011

789612 099343

Vsak izmed nas ima različne sposobnost so različna tudi i in pomanjkljiv naša izhodišča osti, zato delovnega zvezka za uspešno učenje. prispevate sredstva Z nakupom tega s posebnimi potrebami. za razvoj učnih gradiv za otroke S prilagojenim premagovali težave i učnimi gradivi pri učenju in razvijali bodo svoje sposobnost lažje i.

3. izdaja

DELOVNI ZVEZEK

EKO

DELOVNI ZVEZEK Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca B Bavdek

Na pragu besedila 3

ISBN 978-961-271-125-2

789612 71 1252

1

JEZIK 10 Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Mojca Poznano Marija Končina, vič in Mojca Bavdek

Na pragu b esedila 4 2. IZDAJA

Ves dan je deževalo, ponoči pa je začelo (snežit – snežiti)

Vsaka mati hvali svojo (hči)

IZDAJA

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

.

11. Besede v oklepaju postavite v pravilno obliko.

2.

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Telefon: 01/513 Ljubljana 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klet t.si www.rokus-klett .si

.

Avtobus se je ustavil pred (naš blok – našim blokom)

.

Iz muzeja so ukradli več (sablja)

10.3.11 10:36

ISBN 978-961-209-934-3

9

15,80 EUR

Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Faks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

9 naslovnica.indd

DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI V 4. LETNIKU GIMNAZ JEZIK IJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

DELOVNI ZVEZ EK

Na pragu besedila

la Na pragu besedi

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi IZDAJA učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

15,80 EUR

Marija Končina,

Na pragu besedila

ter Turk, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Mojca Poznanovič in Mojcaa Bavdek

011 naslovnica.indd 1

EKO

Na pragu besedila 1 Na pragu 2. edila 2 bes

EKO OLOŠKO GRA ADIVO

4

Na Napragu pragu besedi besed la ila

DELOVNI ZVEZEK

DELOVNI ZVEZEK

2

Marija Končina,Stanislava Židan in Marja Bešter Turk, vič, Darinka Ambrož Martina Križaj Ortar, Mojca Poznano Mojca Bavdek,

osti, zato i in pomanjkljiv tega e sposobnost učenje. Z nakupom otroke za dišča za uspešno razvoj učnih gradiv lažje ate sredstva za bodo učnimi gradivi i. prilagojenimi svoje sposobnost enju in razvijali

DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JE JEZIK

3 DELOVNI ZVEZEK Za sLOVENsKI jEZIKstr strOKOVNIh ŠOL V 2. LEtNIKu gImNaZIj IN srEDNjIh

DELOVNI ZVEZEK

1

Ekološko gradivo

FSC. papirju – posebnem papirju s certifikatom Gradivo je natisnjeno na ekološkem posadijo novo. posekano za predelavo v celulozo, Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo,

EK KOLOŠ ŠKO GRADIVO DIVO IVO

Gradivo je natisnjen V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH o na ekološke STROKOVNIH ŠOL STROKO Certifikat zagotavl m papirju – posebne ja, da za vsako m papirju s certifi drevo, posekan katom o za predelavo v celulozo, posadijo FSC. novo.

ŠOL

DELOVNI ZVEZEK

JEZIK ZA SLOVENSKI H STROKOVNIH DELOVNI ZVEZEK IJ IN SREDNJI V 1. LETNIKU GIMNAZ

ŠKO KOLOŠ EK GRADIVO

EK DELOVNI ZVEZ

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC. Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

katom FSC. m papirju s certifi papirju – posebne o v celulozo, posadijo novo. na ekološkem o za predelav vsako drevo, posekan

S (pesem)

10.3.11 10:09

16.3.11 12:58

in (ščit)

na (usta)

v (gora)

4/14/11 1:16 PM

.

Po slovenskih (vas)

nimajo več (dekla)

(Tla)

.

vam ne moremo popraviti.

Na morju smo bili nazadnje pred (2, leto) Ne loputaj z (vrata)

Delovni zvezek je zamišljen kot smiselna dopolnitev (mestoma tudi nadgradnja) učbenika in je nepogrešljiv del učnega kompleta.

1

.

so se podali

.

.

Pred (hotel Turist)

stoji množica (človek)

Silvo je prebral vsa dela (Tone Seliškar)

.

.

Poslušali smo šahovski komentar (Bruno Parma)

.

Vzgojiteljica je pri predšolskih (otrok)

.

Že spet me bolijo (zob)

!

Za (bukev)

si je naredil skrivališče.

Spominjam se (soseda)

in (njen mož)

Rad se igram s sosedovimi (otrok)

V njem je mogoče najti številne naloge, ki so po svoji naravi konkretni in avtentični jezikovni problemi, s katerimi se ljudje srečujemo v vsakodnevnem (zasebnem in javnem) sporazumevanju. Jezikovnih pravil se dijaki tako učijo z neposredno izkušnjo reševanja teh nalog, s spoprijemanjem z jezikovnim problemom, ne pa z usvajanjem bolj ali manj zapletenih teoretičnih izhodišč. Učiteljevi avtonomnosti je prepuščeno, da presodi in svojim dijakom ponudi toliko metajezikovnega znanja, kolikor ga za reševanje posameznega jezikovnega problema »potrebujejo«.

Za (obzidje)

.

.

se je skrivalo sedem (fantič)

Daleč od (oko)

.

, daleč od (srce)

.

Planinsko društvo je pripravilo predavanje (Tomo Česen)

.

12. Vstavite, kar manjka. Ljud

smo prav

mlak

, pot

Na neprav življenjsk zbira obdelav

Dijaki naloge iz delovnega zvezka lahko rešijo doma, tudi s pomočjo rešitev, pri pouku pa po potrebi z učiteljevo pomočjo poiščejo ustrezno pojasnilo.

mest okolj

razn

v steklarn

izdelovalc

, kamor ljud

smet

, v narav

, kazi

. Tako ravna

odpadk krp

v gozd

predmet , uničuje

, čeprav ima

in zavržen

– star papir v papirnic , star

! Poglej

odmetava

in ogroža

, star

želez

pošilja

v plavž

tovarn

več.

svoj

podjetj

ter

,

ne rabi

posebn

predmet

pa v tekstiln

, močvirj

, ki

, v ponovn

, razbit

stekl

.

13. Vstavite, kar manjka. boste volili našega kandidata, se boste pametno odločili. sem končal glasbeno šolo v Celju, sem odšel na študij v Ljubljano. Nihče ji ni pomagal pri učenju, Nihče ji ni znal pomagati,

je odpovedala. bi prišla na zeleno vejo.

imajo koprive na listih strupene žgalne laske, so užitne. vstopiš v ravnateljevo pisarno, moraš potrkati. Atlas Slovenije bo vašim otrokom pomagal

Delovni zvezek zelo nazorno in racionalno spodbuja in motivira dijake k aktivnostim, utrjevanju pojmov, reševanju problemov, utemeljevanju odločitev, ponazoritvam, primerjanju, razvrščanju na izjemno zanimive in izvirne načine.

učenju.

končanem tretjem razredu osnovne šole so jo premestili v posebni razred.

NPB 1 DZ 2010 notranjost.indd 10

10.4.15 13:45

Renata Čampelj Jurečič, profesorica slovenščine, Gimnazija Novo mesto

BESEDILO 120

121 BESEDILO

13. Iz naslova in podnaslova besedila prepišite predloge in veznika. Predlogi: Veznika: 14. Iz predzadnje povedi besedila izpišite členek. Kaj izražamo z njim? 15. Besedilo Finale v ledu in pri –8 °C preoblikujte v časopisno novico. Katere podatke boste ohranili? 16. Tvorite novico in poročilo o kakem dogodku za šolski časopis. Izdelka oblikujte z računalnikom. 17. Oglejte si posnetek. 18. Odgovorite na vprašanja. O čem govori besedilo? Kdo je pripravil besedilo? Zakaj je avtorica besedila poročala o tej prireditvi? Komu je namenjen posnetek? 19. Kaj ste izvedeli o prireditvi? a) Kako se imenuje. b) Kdo jo je priredil. c) Kdo je bil njen predsednik. č) Kdaj je bila ustanovljena. d) Kje je potekala. e) Koliko časa je trajala. f ) Od kdaj do kdaj je trajala. g) Koliko ljudi se je je udeležilo. h) Od kod so bili udeleženci. i) Koliko so bili stari udeleženci. j) Kdaj so prijavili svojo udeležbo. k) Kdaj so dopotovali. l) Kateri program je imela letos. m) Kako je potekal program. n) Koliko je prireditev stala. Navedite podatke o prireditvi – po točkah, ki ste jih obkrožili. 20. Uredite zaporedje dogodkov na prireditvi. razdelitev spričeval izpit iz aktivnega znanja slovenščine za nekatere udeležence uvodno testiranje znanja slovenščine in razvrstitev v skupine dnevno obiskovanje pouka in udeležba na spremljevalnem programu S katerim dogodkom se je začel posnetek?

SKLADNJA 24

21. Obkrožite prireditve iz spremljevalnega programa. a) Ogled Kranja. b) Gledališka predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi. c) Koncert Andreja Šifrerja. č) Ekskurzija v Prekmurje. d) Delavnici o Francetu Prešernu. e) Delavnica o tradicionalnih ljudskih glasbilih. V povedih, katerih črke niste obkrožili, popravite napačne podatke.

Podbrdo–Tolmin

22. Ali naslednje povedi ustrezajo vsebini posnetka? Udeleženci te prireditve so bili tujci, ki živijo v Sloveniji.

DA

NE

Med njimi je bila tudi Romunka, ki je poročena s Slovencem.

DA

NE

Pri pouku slovenščine so bili razvrščeni v tri skupine.

DA

NE

Imeli so 40 ur pouka slovenščine.

DA

NE

Učili so se slovensko govoriti, pisati pa ne, ker je bilo to zanje pretežko.

DA

NE

Vsi so se odločili, da bodo poleti spet prišli na tečaj slovenščine.

DA

NE

23. V besedilu je poleg novinarke govorilo še nekaj oseb. Katere? a) Dekan fakultete, ki je organizirala prireditev. b) Ena od učiteljic. c) Udeleženec iz Japonske. č) Strokovna tajnica prireditve. d) Udeleženka iz Romunije. e) Udeleženec iz Švedske. f ) Turistični vodnik, ki je udeležence vodil na ekskurziji. g) Vodja delavnice o Prešernu. h) Izpraševalka na zaključnih izpitih.

25 SKLADNJA

4. Preberite povedi. a) Cesta Podbrdo–Tolmin se popravlja. b) Izvoz surovin je bil prepovedan. c) Lipa ima liste srčaste oblike. č) Peter se boji teme. d) Petra zebe. e) Na Slovenskem so bili tabori še v Ljutomeru, v Brdih, Sežani in Kubedu, v Sevnici, pri Kapeli, v Tolminu, Cerknici, na Kalcu in v Ormožu. f ) Petra je strah teme. g) Cestarji popravljajo cesto Podbrdo–Tolmin. h) Škofijska središča za Slovence so bila vse do srede petnajstega stoletja v tujini. i) Peter prezeba. j) Marija Terezija je prepovedala uvoz surovin.

7. Vstavite predloge. Parkirišče je

podzemni garaži.

Pripelji avto

garaže.

Planinci so se povzpeli

Kdaj boste spet prišli Viševnik.

strehe visijo ledene sveče. Kakšna gneča je

blagajno!

obali se sonči tudi veliko tujcev. Otroci veslajo

sestrični.

Srečali sva se Stresi drobtine

nam? torbe.

Zavetje smo poiskali

macesnom.

Stopi, no, že

lestev.

Sedeli smo

isto mizo.

obali.

nami se je razprostiralo sinje nebo.

8. Združite zveze povedi – logično razmerje med povedma najprej izrazite s prirednim veznikom, nato pa še s podrednim. a) Govorec je med ljudmi užival velik ugled. Verjeli so mu tudi danes.

Katere dvojice povedi ubesedujejo isti izsek predmetnosti? Povejte, v čem se razlikujejo.

b) Prišla sem v hotelsko sobo. Odprla sem okno.

5. Danim povedim pripišite po eno sopomensko poved. V pisnih virih je bil Portorož prvič omenjen leta 1202.

c) Deževalo je. Vseeno smo odšli proti Vogarju.

Prostovoljno delo žal ni dovolj priznano. Vsi ste prijazno vabljeni na obletnico naše šole.

č) Pišem esej. Poslušam glasbo.

Naša gimnazija je bila ustanovljena 27. decembra 1889. Prva svetovna vojna je nasilno prekinila turistični razvoj Portoroža. Pri pregledu so odkrili številne pomanjkljivosti.

Zveze povedi strnite – logično razmerje izrazite s predlogom. a) b) c)

Zakaj je avtorica v besedilo vključila tudi te osebe? Kaj ste izvedeli o udeležencih, ki sta se posebej predstavila? Ocenite njuno znanje slovenščine. Ali je avtorica v besedilu izrazila tudi svoje mnenje o prireditvi? Če je, povejte, kakšno je. Je besedilo torej subjektivno ali objektivno?

č) 6. Časopisne naslove zamenjajte s sopomenskimi povedmi. Odprt celjski sejem Zakaj Portorož še ni okrašen?

9. Vstavite ustrezne veznike. Novi učbenik predstavljen na SAZU

Člani kriminalne združbe priprti

Ljudje imajo radi papige, Na test sem se pripravljala cel teden, Mislim,

znajo oponašati človeško govorjenje. sem dobila odlično oceno.

sem. se je potapljač vrnil iz globin, je pripovedoval o svojih doživetjih.

24. Ste pogrešali kakšen podatek o tej prireditvi? Če ste ga, katerega?

smo mu vsi prigovarjali, nas ni poslušal.

25. Kakšen se vam zdi program te prireditve: zanimiv, dolgočasen, natrpan …? Pojasnite svoje mnenje. Ali spada k učenju jezika tudi spoznavanje kulture jezikovne skupnosti, ki govori ta jezik? Pojasnite svoje mnenje. Kateri spremljevalni program bi vi pripravili za udeležence vaše starosti, ki se učijo slovenščino?

2. letnik

Opravičilo si zagotovo napisal ti,

poznam tvojo pisavo.

Kateri stavki so tvorni – vaši ali tisti v naslovih? Zakaj so v naslovih pogosti netvorni stavki?

3. letnik

8

DN110188 katalog SLO SS.indd 8

18.5.11 13:16

NPB 1 DZ 2010 notr


EM PO JEN L TU B DO AČR O N S PO NEM UČ

11 JEZIK

ELEKTRONSKI DELOVNI ZVEZKI NA SPLETU

tem šolskim letom sem se vpisal v alpinistično šolo. Naši nogometaši

dobri igri v napadu niso uspeli zatresti nasprotnikove mreže.

Delovni zvezki Na pragu besedila so na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani www.irokus.si.

sončne toplote voda v bazenih izhlapeva. slabem vremenu bomo prireditev odpovedali. 14. V naslednjih povedih odpravite slovnične napake in utemeljite svoje popravke. Alenka ni v šoli. Ana je plesala z Maticom, Tanja z Lukatom, Irena z Nacetom in Tanja z Vinkotom. Oče je bil pri tvojemu profesorju. Greva k mojem prijatelju? Vesna in Irena sta odpotovale domov. Kateri sladoled boš: čokoladni, jagodni ali vanilijev? Jaka, si spet izgubil tvoj zemljevid? Dobrodošli v srednjo šolo. Boste vroče mleko ali bi raje hladnega? Našel sem delo za svojo sestro, a mu ni ugajala. Hvalili so se z obemi konji. Vsi otroci niso hoteli spati. Pismo je napisan. Oglasite se pri profesor Kovačevi. Pismo je bilo namenjeno Petač Francu. Sodelavci so mi čestitali dan žena. Zapiske si delamo med in po branju. Na ministrstvu pripravljajo sprejem za vračajoče vojake. Prvi sporazum niso upoštevali. To pa ne vem. Kaj je značilno za njih? NUK je odprta vsak delovni dan. Vesna se ni mogla iti igrati. Še ta teden bomo bili na praksi, nato bomo spet imeli pouk. Koliko časa nam date za pripravo poročila? Začelo je padati dež. Zelo je rad hodil na sprehode. Nabrala je rože za v vazo. Ljudje imajo radi papige, zato znajo oponašati človeško govorjenje. Če je okno dvodelno, potem pa je ročaj na desni strani. Čeprav so kmečki upori prelomnica v naši zgodovini, niso uspeli. Turški upori so nastali zaradi nastanka mlajših mest na Slovenskem. Prostori, v katerih bodo delavnice, bo sporočen kasneje. Nekega dne je živela deklica, ki se je rada sprehajala. Čez pol ure je že kihala in smrkala, da si je skuhala veliko čaja. Ana je prosila profesorico, da ji dovoli oditi domov.

Ü Več o tem preberite na strani 10. 1. letnik

10.4.15 13:45

Rešitve Vsakemu delovnemu zvezku je priložen zvežčič z rešitvami. Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net, kjer je na voljo v formatu pdf. REŠITVE

PODTEME

1. Podčrtajte pravilne trditve o izhodiščnem besedilu in pojasnite vsako svojo rešitev. Besedilo je enogovorno/dvogovorno, saj

KAJ ZNAM 144

Obe besedili sta nastali pri udeleženca sporazumevanja prejemnika. Zato sta obe besedili 2. Kaj je skupno obema besediloma? a) Sporočevalec. b) Tema. c) Sporočevalčev namen. č) Besedilna vrsta.

V kateri časovni obliki so glagoli v tem (opisovalnem) delu besedila? Ali je ta časovna oblika značilna za opisovanje? DA

NE

Ali je prav, da je uporabljena v tem besedilu?

NE

Pojasnite svoj odgovor. 145

Besedilo je umetnostno/neumetnostno, saj

1. Naslednji povedi dopolnite z besedami dvosmernem/enosmernem, izmenjujeta/ne Besedilo je subjektivno/objektivno, saj izmenjujeta in enogovorni/dvogovorni.

7. Dopolnite povedi.

sporazumevanju, saj se v vlogi sporočevalca in 2. Poimenujte najmanj dve nebesedni prvini v tem besedilu. .

PRAVOPIS

DA

Pojasnite svoj odgovor.

Prvo besedilo je predstavitev osebe, saj sporočevalec 6. S pomočjo besedila razložite, kdo je Ledeni mož in zakaj je bil tako dobro o njenem življenju, svoje mnenje o njenem delu, s fotografijo ohranjen. (Dopolnite naslednji povedi.) pa nadomešča njene zunanjosti. Anton Melik je v tem besedilu Ledeni mož je najstarejši predstavljen na način; to je značilno za vsa besedila, objavljena v

enciklopedijah. Tako dobro je bil ohranjen, ker 3. Posameznemu odstavku dajte naslov, ki bo povzemal temo. 8. Podrobno preberite drugo besedilo in ga primerjajte s prvim. – 1. odstavek: Ali ste iz njega izvedeli iste podatke kot iz 1.7. besedila? DA NEna zastavljena vprašanja zadoščalo samo informativno Ali je za odgovore – 2. odstavek: Pojasnite svoj odgovor. branje besedila? DA NE – 3. odstavek: Utemeljite odgovor. – 4. odstavek:

ob fotografi Za vsak odgovor, ki ga niste izbrali, napišite, zakaj –seOdstavek vam ne zdi pravilen.ji:

9. Vlogo odstavkov v 2. besedilu predstavite tako, da jim določite podteme/ ključne besede. 8. S katerimi viri bi si pomagali, če bi želeli svoje vedenje o Ledenem možu še 4. Obkrožite črke pred trditvami, ki ustrezajo izhodiščnemu besedilu. 1. odstavek: razširiti? a) Napredek znanosti omogoča vedno nova odkritja o najstarejši mumiji.

2. odstavek: b) Znanstveniki se ukvarjajo z Ötzijem že sedemdeset let. 3. odstavek: c) Ob smrti je bil Ötzi star manj kot 40 let. 3. Podrobno preberite prvo besedilo, nato pa napišite, kaj je predstavljeno v 1., 2. 9. Iz 2. odstavka prepišite izraza, ki nadomeščata glagol umreti. 4. odstavek: č) Prvotna teorija o vzroku njegove smrti ne drži več. in 3. odstavku. d) Puščica mu je raztrgala arterijo nad ključnico. , V 1. odstavku 10. Katere naslednje trditve o drugem besedilu so pravilne? (Podčrtajte vsako e) Ötzija sta prva našla nemška zakonca. 10. Preberite poved. Nato z navpičnicami zaznamujte, kje vse ste naredili premor. v 2. odstavku , pravilno trditev in jo ponazorite s tremi primeri.) f ) Bolzanski arheološki muzej prikazuje skoraj 16.000-letno zgodovino Južne Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal v 3. odstavku . Prevladujejo glagoli v pretekliku/sedanjiku/velelniku. Tirolske. in poslušal ali ga kdo zasleduje. Glagoli so v 1. in 3. osebi/so samo v 3. osebi. 4. Zakaj je v prvem besedilu veliko letnic? Za vsako trditev, ki je niste izbrali, napišite, zakaj se vam zdi Prevladujejo napačna. osebni in svojilni zaimki za 1./3. osebo.V ponovljeno poved vstavite vejice. Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal 11. Ali je drugo besedilo pretežno objektivno ali subjektivno? in poslušal ali ga kdo zasleduje. 5. Iz prvih štirih povedi v prvem besedilu prepišite vse glagole. Pojasnite svoj odgovor. V kateri časovni obliki so? Zakaj?

5. V katerem odstavku je opisana oseba? Na črti napišite prvo in zadnjo besedo njenega opisa.

Koliko glagolov je v 2. odstavku? V kateri časovni obliki je/sta/so? Zakaj?

Ali ste vsak premor nadomestili z vejico? Pojasnite svoj odgovor.

DA

NE

8 Sporazumevanje

REŠITVE

2 Jezik

7 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA?

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? 6

16 2. Po smislu, npr.

REŠITVE

, Marija Končina , Stanislava Židan Marja Bešter Turk, Darinka Ambrož Martina Križaj Ortar, Mojca Poznanovič, Mojca Bavdek,

Na pragu besedila 1

JEZIK ZA SLOVENSKI ŠOL NEMU ZVEZKU REŠITVE K DELOV ZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH V 1. LETNIKU GIMNA

Str. 5–7 1. Po smislu. 2. Po smislu. E 3. Po1smislu.REŠITV 4. Po smislu. 5. Po smislu. 6. Po smislu. 7. Po smislu. 8. Po smislu. 9. Po smislu. 10. Npr.

Delovni zveze k

Ponovitev in utrjevanje Učitelji in dijaki še posebej pohvalijo poglavji Kaj znam na začetku letnika? in Kaj znam na koncu letnika? V teh poglavjih najdete po eno razčlembo neumetnostnega besedila, ki dijakom omogoča bodisi priklic že usvojenih zmožnosti in vedenj bodisi njihovo ponovitev oz. utrditev, hkrati pa jih navaja na opazovanje prebranega besedila iz različnih zornih kotov oz. jim uzavešča strategijo kritičnega branja besedila.

Delovni zvezek

NPB 1 DZ 2010 notranjost.indd 11

Delovni zvezek

10.4.15 13:45

Str. 29–30 1. 1: Sporočevalec je pisec knjige, prejemnica je deklica, ki bere knjigo. 2: Sporoče Sporočevalec je vodja TV-oddaje, prejemnik je gledalec. 3: 3 Sporočevalka je ženska v ospredju, ki govori v mikrofon, prejemniki so poslušalci/občinstvo. 2. 1: Sporočevalec je moški s kravato, drugi so prejemniki. 2: Sporočevalka drug je ženska, prejemnik je otrok. 3: Prejemnica je ženska s telefonom v roki, sporočevalec je o oseba na drugi strani telefonske žice. 4: Sporočevalka je ženska, prejemnica je mačka. 5: Sporočevalka je ženska na levi, pre prejemniki so drugi ljudje za mizo. Sporazumevanje v drugi nalogi je dvosmerno, v prvi pa enosmerno. 3. Pri enosmernem sporazumevanju je nastalo prvo besedilo, pri dvosmernem pa drugo. V drugem besedilu gre za pobudo (vprašanje) in odziv (odgovor), pri prvem pa ne.

Dvosmerno sporazumevanje Str. 31–32 1. 1. Č, 2. E, 3. B, 4. A, 5. C, 6. D 2. Po smislu. 3. Po smislu. 4. Po smislu.

Pogovarjanje

Dijaki in dijakinje, ki so vrnili vprašalnik (60 %)

BISTVENI PODATKI – 1793. rojen v Chrudimu, mati Čehinja, oče Nemec, v domačem kraju otroška leta – 1806. gimnazij av – študij na akademi Linzu ji v Avstriji z denarno Franca I. podporo cesarja – prva služba: gozdar v Pleterjah – 1821. premešč na en v Trst, poroka Dolenjskem – 1830. druga s poroka (s Slovenko Hrvatico, trije otroci – služba v Gorici, ), sedem otrok Istri, Benetkah , Trstu – 1957. službena pot v Ljubljano – tifus

– smrt oktobra 1857 – pokop ob cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani – 1938. prenos smrtnih ostankov – za ladjedeln v spominski park ice je dobavlja Navje l les z Dolenjsk – ukvarjal se je e z novimi metodam – zavedal se je i pogozdovanja široke ekološke funkcije gozda – okoli 30 izumov – delal je poskuse z ladijskim vijakom – prvi je z ladjo na ladijski vijak popeljal potnike, – izpopolnil je delovne in pogonsk to je napovedal – izumil je stranišče e, tudi parne stroje , ki ne smrdi – zaslovel je šele po smrti

3.

PODTEME ROJSTVO ŠOLANJE

BISTVENI PODATKI – 1793. rojen v Chrudimu, mati Čehinja, oče Nemec, v domačem kraju otroška leta – 1806. gimnazij

av – študij na akademi Linzu Str. 33–36 ji v Avstriji z denarno Dijaki in dijakinje, ki niso vrnili vprašalnika (40 %) Franca I. podporo cesarja 2. Prva skupina SLUŽBA IN – prva služba: Novinarka/Voditeljica oddaje in književnik. DRUŽINA gozdar v Pleterjah – 1821. premešč na Novinarka/Alenka Zor Simoniti. en v Trst, poroka Dolenjskem – 1830. druga s poroka (s Slovenko Hrvatico, trije otroci Književnik/Boris A. Novak. – služba v Gorici, ), sedem otrok Istri, Benetkah c , Trstu SMRT – 1957. Ne. Pogovor je potekal pred javnostjo službena pot v (oz. je bil predvajan pred javnostjo). Ljubljano – tifus Dekleta, ki so vrnila vprašalnik (58,3 %)Ne. Vpraševalka je bila podrejena svojemu gostu B. A. Novaku (zato sta – smrt se vikala ip oktobra 1857 ipd.). Fantje, ki so vrnili vprašalnik (41,7 %) Druga skupina – pokop ob cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani – 1938. prenos smrtnih ostankov v spominski park POMEN V VPLIV OTROŠTVA NA Navje – za ladjedeln GOZDARSTVU ice je dobavlja LITERARNO USTVARJANJE l les z Dolenjsk – ukvarjal se je e z novimi metodam – zavedal se je i pogozdovanja široke ekološke PESNIŠKE OBLIKE funkcije gozda LITERARNIIZUMITEL ZAČETKIJSTVO – okoli 30 izumov Dijaki in dijakinje, ki so zadovoljni z dopoldanskim – delal je poskuse poukom (71,7 %) z ladijskim vijakom – prvi je z ladjo na ladijski vijak OBLIKA PESMI ODSEV OTROŠTVA Dijaki in dijakinje, ki niso zadovoljni z dopoldanskim popeljal potnike, – izpopolnil je B. A. NOVAK delovne in pogonsk to je napovedal V PESMIH – izumil je stranišče e, tudi parne stroje poukom (28,3 %) – zaslovel je šele , ki ne smrdi po smrti NASTANEK PESMI PREVAJANJE PESMI VRSTE PESNJENJA

Dekleta, ki so zadovoljna z dopoldanskim poukom (62,8 %) Fantje, ki so zadovoljni z dopoldanskim poukom (37,2 %)

11. V slovenskem. V latinščini Adam Bohorič v svoji slovnici (1584), v nemščini Jernej Kopitar v svoji slovnici (1808) itd.

12. Kako sta povezana Črna vas in Barje?

11. Iz povedi Preminil je kmalu zatem, ko ga je v levo ramo zadela puščica izpišite vse Koliko je bil Anton Melik star ob svoji smrti? … črke za zvočnike. Kako ste prišli do tega podatka? Katere Ötzijeve značilnosti so predstavljene v opisu? Izdelajte miselni vzorec/ Ali se je vse življenje ukvarjal z vedama, iz katerih je diplomiral? DA NE preglednico/dispozicijske točke s ključnimi besedami. Po čem to veste?

6. Še enkrat preberite zadnji odstavek v prvem besedilu; nato dopolnite spodnjo poved z ustrezno besedno zvezo: opisuje dano osebo/označuje dano osebo/ pripoveduje o življenju dane osebe. Pisec prvega besedila v zadnjem odstavku

13. Ali bi naslov Anton Melik kot človek ustrezal tudi prvemu besedilu?

DA NE

Pojasnite svoj odgovor.

.

Svojo rešitev utemeljite z izpisom treh značilnih besed.

9 NPB 1 DZ 2010 notranjost.indd 144

DN110188 katalog SLO SS.indd 9

10.4.15 13:47

NPB 1 DZ 2010 notranjost.indd 145

10.4.15 13:47

18.5.11 13:16


Elektronski učbeniki in delovni zvezki

!

VO

NO

Učbeniki in delovni zvezki Na pragu besedila so odslej na voljo tudi v elektronski obliki na spletnem portalu www.irokus.si. E-oblika je nadgradnja klasičnega tiskanega gradiva in je prilagojena uporabi na spletu. Na videz je enaka kot tiskana različica, le da ponuja uporabna orodja ter avdio- in videoposnetke, ki jih lahko zaženete z enim klikom. Dostop do e-gradiva na spletu je za zdaj na voljo le učiteljem. Za uporabo potrebujete računalnik, projektor in projekcijsko platno ali interaktivno tablo; zadostuje že osnovno poznavanje dela z računalnikom, saj je uporaba elektronskih učbenikov in delovnih zvezkov izjemno preprosta.

Vstopna stran www.irokus.si Trenutno so na voljo naslednje elektronske izdaje: • Na pragu besedila 1 e-učbenik in e-delovni zvezek • Na pragu besedila 2 e-učbenik in e-delovni zvezek • Na pragu besedila 3 e-učbenik in e-delovni zvezek Ü Elektronski učbenik za 4. letnik in elektronski delovni zvezki za vse letnike bodo na voljo avgusta 2011.

ELEKTRONSKO GRADIVO JE NADGRADNJA TISKANEGA GRADIVA. SPORAZUMEVANJE 32

33 SPORAZUMEVANJE

Sporazumevanje, pri katerem se vlogi sporočevalca in prejemnika zamenjujeta, je dvosmerno. Do zamenjave vlog pride zato, ker sporočevalec svojega naslovnika poziva k odzivu (npr. ga kaj vpraša, ga za kaj prosi, mu kaj svetuje) ali ker se sam odziva na prejšnje besedilo svojega naslovnika (npr. mu kaj odgovori, mu izrazi svoje strinjanje ali nestrinjanje, se mu za kaj zahvali). Zato pri dvosmernem sporazumevanju ne govorimo o sporočevalcu in prejemniku, temveč o sogovorcih oz. dopisovalcih.

Ena od človekovih najpogostejših dejavnosti je pogovarjanje, saj se pogovarjamo doma, v šoli, v službi, v trgovini, na tržnici, v banki, pri zdravniku, na vlaku, v avtobusu, na igrišču … • Preberite zapise naslednjih pogovorov.

Sogovorca/dopisovalca tvorita dvogovorno (dialoško) besedilo. Dvogovorna besedila so različna: lahko so pobudna (tako je drugo besedilo, saj njegova avtorica poziva bralce časopisa k odgovoru), odzivna (npr. četrto besedilo, saj se Nejc odziva na dopis drugega) ali čisto dvogovorna (tako je tretje besedilo, saj obsega tako pobudo, tj. novinarjevo vprašanje, kot odziv, tj. odgovore znanih Slovencev).

1

Dijakinja: Profesor:

Dobro jutro. Dobro jutro, Mojca.

21

Dijakinja:

Dijakinja: Profesor:

Gospod profesor, več učencev ne razume nove snovi. Bi nam jo lahko razložili še enkrat? Čudno, saj sem vam jo natančno razložil. Ko smo jo obravnavali, ni bilo videti, da bodo nastopile težave. Bi nam jo lahko še enkrat? Saj vendar moramo s snovjo naprej. Med odmorom naj vam jo razloži kdo drug, recimo Andrej. Njemu matematika ne dela težav. Andrej je bolan, še nekaj dni ga ne bo v šolo. No, prav. Bomo pa naslednjo uro malo pohiteli.

Dijakinja: Profesor: Dijakinja Profesor: Dijakinja : Profesor:

Gospod profesor, kdaj bomo pisali šolsko nalogo? Prihodnji torek bi kar ustrezal. Kaj pa bomo pisali? Vso snov zadnje redovalne konference. Torej algebro in geometrijo? Ja, oboje.

Dijakinja:

Gospod profesor, dogovorili smo se, da bomo pisali šolsko nalogo v torek. Vendar pa to ne bo izvedljivo, ker imamo takrat zdravniški pregled. Določiti moramo nov termin. Vidim, da v sredo ne bo šlo, ker že pišete zgodovino. Torej v četrtek. Kaj pa naslednji torek, čez deset dni? To bi večini zelo ustrezalo, saj bi lahko še malo utrdili snov. To je prepozno, ker je preblizu redovalne konference. Najbolje bi bilo, če bi pisali kar v četrtek. Kaj pa prvi ponedeljek? Ponedeljek? No, naj bo. Torej smo zmenjeni.

Profesor: Dijakinja: Profesor:

Dvosmerni sporazumevalni dejavnosti sta pogovarjanje in dopisovanje; besedila, ki pri tem nastanejo, pa so pogovori (npr. intervju, anketa) in dopisi (npr. uradna prošnja, zahvala, pritožba, opravičilo).

Sporazumevanje Dvosmerno sporazumevanje Pogovarjanje

Pogovarjanje

31

• Oglejte si posnetek. • Kdo se je pogovarjal? • Kdo je začel pogovor? Kako to veste? Ali se je ta sogovorec predstavil? S katerim namenom je začel pogovor? Ali se je s sogovorcem pogajal, ali ga je prepričeval, ali ga je spraševal? • Kaj je delal njegov sogovorec? • Zakaj je novinar izbral prav tega sogovorca? • Ali je bil pogovor za vas zanimiv? • Obnovite enega od zanimivejših odgovorov in pojasnite svojo izbiro.

41

Profesor: Dijakinja: Profesor: Dijakinja: Profesor:

• Posnetek si oglejte še enkrat; pred gledanjem pa preberite naslednja vprašanja (nanje boste odgovarjali po ogledu): Ali je novinar predstavil svojega sogovorca? Če ga je, kako? Kdo je končal pogovor? Kako? Ali se vam zdi, da se je novinar pripravil na pogovarjanje? Utemeljite odgovor. Ali je vprašanja bral? Ali je sogovorca vikal ali tikal? Se vam zdi to prav? Ali je vprašani odgovarjal v slengu? Zakaj (ne)? Sta se sogovorca gledala v oči ali sta gledala v tla oz. v zrak? V katerem primeru sta pogledala v kamero? Čemu? Kako na gledalca vpliva nasmešek na obrazu nastopajočih? Kaj je pri tem pogovarjanju sporočala ”govorica rok“? Kako sta sogovorca sedela? Je tako prav?

• Kdo se je pogovarjal v vseh štirih pogovorih? • Ali sta sogovorca govorila hkrati? Pri pogovarjanju navadno sodelujeta dve osebi, ki se menjavata v vlogi govorca in poslušalca – najprej govori oseba A, oseba B pa posluša; nato govori oseba B, oseba A pa posluša. Po navadi je tako, da prvi sogovorec da pobudo (npr. kaj vpraša), drugi pa se na pobudo odzove (npr. odgovori na vprašanje). Pobudo oz. odziv nanjo imenujemo pogovorna menjava ali replika.

• Ocenite svojo zmožnost pogovarjanja: kakšen sogovorec ste, kaj so vaše odlike in pomanjkljivosti? Zakaj imate te pomanjkljivosti? Kako bi jih odpravili? • Kaj vas moti pri sogovorcih? • Ali se je treba na pogovarjanje pripraviti? Pojasnite odgovor. • Na kaj je treba paziti med pogovarjanjem?

Elektronski učbenik Na pragu besedila 1

Tiskani učbenik Na pragu besedila 1

17 JEZIK

JEZIK 16 č) V SSKJ poiščite uradne strokovne izraze za nekaj žargonskih besed iz četrtega odlomka.

Socialne zvrsti slovenskega jezika 1. Po televiziji spremljajte zabavne/razvedrilne in informativne oddaje; pozorni bodite na rabo neknjižnega jezika. Ali je v njih delež neknjižnega jezika enak? V katerih oddajah prevladuje neknjižni jezik? Zakaj je verjetno tako? Kaj menite o rabi neknjižnega jezika v teh oddajah?

Kateri žargon ste poslušali? Poznate še kakšne besede iz tega žargona? Kdaj lahko uporabljate žargon?

2. Poslušali boste del pogovora med novinarko in dijaki. Po poslušanju odgovorite na naslednja vprašanja: – O čem so se pogovarjali? – Ali ste opazili kakšno razliko med jezikom novinarke in dijakov? Če ste, katero? – Kdo je govoril knjižno – novinarka ali dijaki? Utemeljite odgovor. – Ali bi morali dijaki govoriti drugače? Zakaj (ne)?

d) Ali ste ugotovili, katere ponavljajoče se zloge so uporabile dijakinje v svojem skrivnem jeziku (v petem odlomku)? Zapišite nekaj povedi iz njihovega pogovora in jih predelajte v knjižni jezik.

3. Poslušali boste predstavitev neknjižnih zvrsti slovenskega jezika (pet odlomkov), ki so jo pripravili dijaki 1. razreda neke celjske gimnazije. Po poslušanju posameznega odlomka rešite ustrezno nalogo. a) Katere značilnosti južnoštajerskega (celjskega) pokrajinskega pogovornega jezika ste prepoznali v prvem odlomku?

Kdaj uporabljate skrivni jezik? Poskusite sami tako govoriti naslednjo poved: Razumevanje latovščine mi povzroča velike težave, govorjenje pa še večje. 4. Napišite, katero socialno zvrst bi srednješolec Rok iz Štanjela na Krasu uporabljal – v pogovoru s starejšim sosedom: – v telefonskem pogovoru z očetovim znancem iz Lendave:

Kdaj lahko govorite v pokrajinskem pogovornem jeziku? b) Zapišite narečne besede, ki ste jih slišali v drugem odlomku. Ali veste, kaj pomenijo?

, ,

– na nastopu (recitaciji) v vaškem kulturnem domu:

,

– v pogovoru z znancem iz Pirana:

.

5. Napišite, iz katerega neknjižnega pogovornega jezika so naslednje povedi. Pa kva pol? Ma kedej prideste? Kak se bojo zaj norca delali, čuj!

Kdaj lahko govorite v narečju?

6. Kaj pomenijo naslednje narečne besede? žmitk, kaps, mlečk, pomodori, žakoni, kevder, gučati, pjeb, pugati, faflce, runa, kukurca,

c) Slengovske izraze, ki so jih v pogovoru (v tretjem odlomku) uporabili mladostniki, zamenjajte s knjižnimi sopomenkami.

kmica, blek, čavl, žehtar, murke, pantoflni 7. Izberite eno pesem slovenskih reparjev (npr. Klemna Klemna, Trkaja, dvojice Jose & Murat …); predvajajte jo sošolcem in povejte, – katera socialna zvrst v njej prevladuje, – čemu se je avtor odločil zanjo, – kako ta raba učinkuje na vas, – kako bi na vas učinkovala raba knjižnega jezika, – zakaj v domačih in tujih reparskih pesmih prevladuje sleng.

Ali uporabljate enak sleng, kot je bil predstavljen v odlomku?

Zakaj ste izbrali to pesem? Predstavite njenega izvajalca.

NPB 1 DZ 2010 notranjost.indd 16

10.4.15 13:45

Tiskani delovni zvezek Na pragu besedila 1

NPB 1 DZ 2010 notranjost.indd 17

10.4.15 13:45

Elektronski delovni zvezek Na pragu besedila 1

10

DN110188 katalog SLO SS.indd 10

18.5.11 13:16


Orodjarna v e-gradivu Orodjarna ponuja številna orodja, ki ne zahtevajo posebnega računalniškega znanja. Njihova uporaba bo vaš pouk naredila še nazornejši, privlačnejši in zato tudi učinkovitejši. Orodjarna omogoča na primer listanje po gradivu, prikaz dveh strani namesto ene in nasprotno, pisanje in risanje po straneh, označevanje posameznih besed, dodajanje lastnega besedila, vnašanje opomb in pripenjanje svojih dokumentov, povečevanje posameznih delov strani ali usmerjanje pozornosti dijakov s senčenjem. Če se za pouk z e-gradivom pripravljate doma, lahko svoje opombe ali oznake shranite in bodo ostale tam – tudi če boste v razredu uporabili drug računalnik. Avdio- in videoposnetki Avdio- in videoposnetki, ki so sicer na voljo tudi na DVDjih, priloženih h kompletom Na pragu besedila, so zelo premišljeno vključeni v e-gradivo tam, kjer prispevajo k večji učinkovitosti in dinamiki pouka.

Pisanje in označevanje

Senčenje

BREZPLAČNI PREIZKUS! Do 30. septembra 2011 lahko e-gradivo uporabljate brezplačno in brez kakršnih koli obveznosti. Preprosto obiščite spletni portal www.irokus.si in ravnajte po navodilih.

Povečava

11

DN110188 katalog SLO SS.indd 11

18.5.11 13:16


DVD z avdio- in videoposnetki DVD je nepogrešljiv del učiteljevih orodij pri pouku slovenščine. Koliko bolj živa in avtentična je obravnava npr. novice, poročila ali prepričevalnega pogovora, če si dijaki vse te besedilne vrste lahko tudi ogledajo oz. jih poslušajo! Vsi posnetki so primerne dolžine in jih je mogoče smiselno (s pripravo na gledanje in sklepno umestitvijo po gledanju) vključiti v učni proces. Na DVD-ju boste našli avtentične posnetke različnih novinarskih in filmskih zvrsti, npr. televizijsko poročilo oz. reportažo, dokumentarni film, pogovorno in izobraževalno oddajo, nekateri posnetki pa so nastali posebej za potrebe naših učnih kompletov in segajo od avdioposnetkov govorcev različnih socialnih zvrsti jezika do npr. dokumentarno-igranega filma o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji ali reportaž o položaju zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

12

13 – No, ∂, zdej si že odgovoru tud na to, kako, v bistvu, komadi Pasjega kartela nastajajo. Jaz pa, če bi se držu slovenskega pravopisa, bi te moral vprašati, koliko zgoščenk ste že izdali ... Upam, da ne bom prevelikega kozla ustrelil, če te vprašam: Ti, kolk cedejev ste pa že izdali? – Kompaktnih diskov. – Kompaktnih diskov? – Hm, izdali smo tri. – No, očitno je, da brez slenga in uporabe angleških besed pri repu ne gre. – Žal ne gre. Kajti tud v angleščini, ki je v bistvu materin jezik repa, so napake oziroma ni glih knjižni jezik. – In to angleški sleng. – Seveda. In tud občutek imam, da je veliko lažje repat v jeziku, v katerem govoriš po ul’ci, s prijatelji recimo. Veliko lepše tečejo besede in lažje se izražaš. – Kaj potem sploh repanje je? – Repanje je čvekanje, če bi recimo tko ... – To je prevod? – To je recimo prevod. – Ritmično čvekanje. – Ritmično, po ritmu, čvekanje po ritmu. – Izhaja iz afriške kulture? Črnske? – Denimo, ja. Prav gotovo so bili začetki. – Hm, aha, kateri pa so kšni pogosti slengovski izazi, ki jih, ∂, vaša skupina uporablja? – Hja, jih je kar nekej. – No, izvoli. – No, recimo, tisti, ki je as, je plejer. – Kako, kako? – Nekdo, ki, kateremu uspeva ... – Je plejer. – Mhm, je plejer. – Torej, ki mu v življenju vse dobr gre. – Ja, ki mu gre dobr ... – Pri poslu, pri puncah. – On je plejer. – On je plejer. Dobro. – Potem, če seveda povab’š družbo oziroma prijatelje na sproščeno križarjenje, je to kruzing. – Kruzing? – Ponavadi je to z vozilom. – Aha... – Z avtom. – Torej, če se gre z avtom preverjat svoj okoliš. – Tako. – Kruzing.

K poglavju Sporazumevanje

Dvosmerno sporazumevanje Intervju z Juretom Koširjem Videoposnetek Trajanje: 7 min. 38 sek. – Jure Košir, Slovencem in svetu si znan kot vrhunski smučar slalomist. Že leta krojiš in potrjuješ zmožnosti tega alpskega športa, ki je tudi po zaslugi tvojih vrhunskih svetovnih uvrstitev nam vsem zelo k srcu prirasel. V tokratnem intervjuju pa bi rad slovenskim srednješolcem predstavu izsek tvojega privatnega dela življenja: Kaj počneš v prostem času in zdi se mi, da ni skrivnost, da si ljubitelj reperske glasbe. – To sploh ni skrivnost. – Priznaš? – Priznam. Absolutno, in ta ljubezen traja že kar nekaj časa. In tko sm začel poslušat to muzko in se enostavno zaljubu vanjo in od takrat, ∂, z mojimi prijatelji, najbližjimi, ∂, res intezivno spremljamo in poslušamo in pa tud ... – Torej posvečaš glasbi precej prostega časa? – Seveda, veliko. – Sprašujem, ker me zanima, če se strinjaš, da glasba v bistvu mladim, ∂, pome... omogoča izraziti izražati čustva in da je v času odraščanja zelo pomembna. – Zelo pomembna. Jaz se spomnem, kolk je pomenila men v tistih nekolk problematičnih letih, ko se je oblikovala moja osebnost, ∂, in, je zelo zanimiv’, kako se določeni posamezniki odločajo za zvrsti glasbe, katere jih spremljajo pol velikokrat skozi celo življenje. – No, ti si želje marsikaterega srednješolca pa mladostnika uresniču s tem, ko si s svojim najboljšim prijateljem Matejem Jovanom ustanovil zasedbo Pasji kartel in me zanima, če ste, če je bil povod za to tud kakšna vajina skupna smučarska izkušnja. – No, prou gotou. Midva sva na tak na ... prek smučarske izkušnje sva prišla v bistvu do te glasbe, kajti prijatelji iz Amerike so nama dostavl to glasbo. – Ameriški smučarji? – Ja, tako. In sva se na ta način tud spoznala s ... z rep muzko in mela sva pa to srečo, da sva dobila možnost, da lahko ustvarjava. In tako je tud nastala ta skupina. – In kaj sta želela izpovedovati v svojih pesmih? – Zelo različno. Tud različno, ∂, kdo je pisal tekst, ne. Ponavadi se dogovorimo, da vsak napiše ... Dogovorimo se za skupno temo določene pesmi oziroma skladbe in potem vsak napiše določen svoj del besedila. Tema je pa ista. – Iztočnica? – Tako.

Za boljši pregled nad vsebino DVD-ja in za lažjo vsebinsko analizo je DVD-ju dodana tudi knjižica z zapisi vseh posnetih besedil. Ü Trenutno so na voljo DVD-ji za letnike 1–3, DVD za 4. letnik pa bo na voljo avgusta 2011.

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava Židan

Knjizica notranjost 05.indd 12

Na pragu besedila 1

7/11/08 Knjizica notranjost 8:14:51 AM 05.indd 13

7/11/08 8:14:51 AM

DVD k učbeniku in delovnemu zvezku za 1. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol

CD 03.indd 1

7/11/08 8:14:06 AM

Priročnik za učitelje Priročnik je zamišljen kot vodilo učiteljem pri vzporedni uporabi učbenika in delovnega zvezka. V njem so nanizani predlogi za obravnavo posamezne učne enote s predstavitvijo ciljev in z naborom metod za njihovo doseganje.

JEZIK PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI STROKOVNIH ŠOL V 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH

JEZIK ZA SLOVENSKI IH STROKOVNIH ŠOL DELOVNI ZVEZEK IJ IN SREDNJ V 1. LETNIKU GIMNAZ

Na pragu besedila 1

PRIROČNIK

, Marija Končina Stanislava Židan in Marja Bešter Turk, vič, Darinka Ambrož Martina Križaj Ortar, Mojca Poznano Mojca Bavdek,

Marija Končina,

Priročnik vodi učitelja skozi učno snov, opozarja na naloge, ki so še posebej pomembne, hkrati pa svetuje, kako oblikovati učne sklope in koliko učnih ur nameniti neki snovi. V priročniku so vključeni tudi prepisi posnetih besedil z DVD-ja.

PRIROČNIK V 3. LETNIKUZA UČITELJE ZA SLOVENSKI GIMNAZIJ IN JEZIK SREDNJIH STROK OVNIH ŠOL ŠO

Mojca Poznanovič in Mojca ca Bavdek

Na pragu besedila 3

PRIROČNIK

DELOVNI ZVEZEK

Marja Bešter Turk, Križaj Ortar, Mar artina Križa Martina Mojca Bavdek o ca Poznanovič in Mo oj Mojca Moj

Na pragu besedila 2

ŠOL

PRIROČNIK

PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI V 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH JEZIK STROKOVNIH

1

la Na pragu besedi

Priročnik za učitelje v formatu pdf je na voljo na spletni strani www.srednja.net.

1

Mojca ca Poznanovič

17.5.11 13:35

1

Na pragu besedila 4 in Mo Mojca Moj ca Bav Bavdek

PRIROČNIK

osti, zato obnosti in pomanjkljiv Z nakupom tega a uspešno učenje. otroke učnih gradiv za dstva za razvoj gradivi bodo lažje ojenimi učnimi sposobnosti. razvijali svoje

DVD • Priročnik za učitelje

Ü Trenutno so objavljeni priročniki za 1., 2. in 3. letnik in z nekaj kliki jih lahko prenesete na svoj računalnik. Priročnik za 4. letnik bo na voljo avgusta 2011.

1

12

DN110188 katalog SLO SS.indd 12

18.5.11 13:16


Dodatno gradivo ZBIRKA ČIST SIMPL Res je, slovenski pravopis ni mala malica, vendar lahko vsak dijak svoje znanje z nekaj vaje precej izboljša. Priročnik na preprost način razlaga posamezna pravopisna pravila in vabi dijake, da z nalogami takoj preverijo, koliko jim je zares »ostalo v glavi«. Naloge jih spodbujajo k opazovanju upoštevanja oz. neupoštevanja pravopisnih pravil v živi rabi, tj. v resničnih besedilih. Tako bo njihovo učenje še učinkovitejše. Priročnik bo dijakom v veliko pomoč pri učenju pravopisa ne glede na to, kateri letnik obiskujejo.

!

VO

NO

Slovenščina – pravopis Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce Format A4, barvni tisk, 160 strani

Priročnik vsebuje pregledno predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del, ki jih mora dijak poznati na ustnem delu mature pri slovenščini. V njem najde tudi praktične nasvete, kako se spopasti s to na videz ogromno količino podatkov, pojmov in imen.

Slovenščina – književnost na maturi Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Izdaja predstavlja razvoj svetovne in slovenske književnosti od časov najstarejših civilizacij do danes, najpomembnejše literarnoteoretične pojme, več kot 150 književnih del in več kot 130 književnih ustvarjalcev. V njej je tudi več kot 50 nalog, s katerimi se lahko dijaki temeljito pripravijo na maturo.

Format A4, barvni tisk, 246 strani

www.knjigarna.com ZBIRKA KRESNICE Vodnika po svetovni in slovenski književnosti sta pot do ključnih dejstev o razvoju, pomenu in vlogi slovenske in svetovne književnosti (od njunih nastankov do danes). Izdaji vsebujeta pregled vseh književnih obdobij, književnih del in njihovih avtorjev, opis razvoja književnih zvrsti in vrst, slovarček najpomembnejših književnih pojmov, predloge za esej in tabelarni pregled razvoja književnosti.

Naslednja vodnika prinašata dijakom in bodočim maturantom razlago vsega, kar morajo vedeti o posameznih delih. Vsebujeta podatke o avtorjih in njihovih delih, natančne vsebinske analize, analize glavnih književnih oseb, motivov, tem in simbolov, razlago pomembnih citatov, vprašanja za razmišljanje, teme za esej in ponovitveni kviz.

A UR2 T A 1 M 20

Na voljo so:

A UR2 T A 1 M 20

• Pregled slovenske književnosti Literarni vodnik za potovanje skozi slovensko književnost • Pregled svetovne književnosti Literarni vodnik za potovanje skozi svetovno književnost • Revizor in Stebri družbe Literarni vodnik za maturo in domače branje • Za narodov blagor in Limonada slovenica Literarni vodnik za maturo in domače branje www.knjigarna.com 13

DN110188 katalog SLO SS.indd 13

18.5.11 13:16


Dodatno gradivo

ZBIRKA PLONK

Preglednici Plonk sta namenjeni dijakom za hitro iskanje informacij in utrjevanje znanja pri predmetu slovenščina, saj vsebujeta strnjen povzetek tem, ki jih predvideva učni načrt za gimnazije oz. srednje šole. Vsako preglednico sestavlja šest plastificiranih strani, zložljivih na format A4, ki se lahko vpnejo v registrator.

Na voljo sta: • Srednješolski plonk – jezik • Srednješolski plonk – književnost www.knjigarna.com

PRIPOROČAMO TUDI:

Zbirka Čez prag besedila vsebuje 25, Odprimo vrata v besedilo pa 22 preizkusov, enakih maturitetnim polam. Ob njih se lahko dijaki seznanijo z načinom reševanja maturitetnih vprašanj. Vsak preizkus temelji na neumetnostnem besedilu, sledijo naloge za razumevanje, interpretacijo in razčlembo besedila, ki zajemajo tudi vprašanja iz besedotvorja, besedoslovja, skladnje ipd. Vsi odgovori so točkovani, tako da lahko dijaki sami ocenijo svoje znanje. • Čez prag besedila Zbirka maturitetnih pol za slovenščino v gimnaziji

• Odprimo vrata v besedilo Zbirka maturitetnih pol za slovenščino na poklicni maturi www.knjigarna.com

14

DN110188 katalog SLO SS.indd 14

18.5.11 13:16


I Z O B R A Ž E VA L N I S V E T O VA L K I Z A L O Ž B E R O K U S K L E T T

Zahodna Slovenija Marinka Velikanje GSM: 031/725 534 E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si

Vzhodna Slovenija Slavica Bela GSM: 031/622 751 E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si

Podpora kupcem Slađana Pepić, tel.: 01 513 46 46 sladzana.pepic@rokus-klett.si

Naročila in informacije Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47 Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22 Telefaks: 01 513 46 79 E-pošta: narocila@rokus-klett.si

Prodaja direktor prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 matic.karlovsek@rokus-klett.si

Skladišče vodja skladišča Tomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 tomaz.vagaja@rokus-klett.si

Uredništvo Telefon: 01 513 46 94 Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji

DN110188

Telefon: 01 513 46 53 Telefaks: 01 513 46 79

Založba Rokus Klett, d.o.o.

Založba Rokus Klett

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

je članica Evropskega združenja

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

telefon: 01 513 46 00

šolskih založnikov (EEPG).

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

telefaks: 01 513 46 99

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

e-pošta: rokus@rokus-klett.si

svoje sposobnosti.

www.rokus-klett.si

DN110188 katalog SLO SS.indd 15

18.5.11 13:16


Branje in bra lno razum evanje

Preguntas: Luna 1. ¿Para person as de qué edad es la tienda? 2. ¿Es barata o

Izdaje bodo dokazale dijakom, da je lahko šolska snov zares preprosta. Z razlagami, vajami, s kratkočasnimi nalogami in testi lahko izboljšajo svoje ocene in se dobro pripravijo na maturo.

Slovenščina – književnost na maturi Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Slovenščina – pravopis Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Angleščina – maturitetne teme Besedila, naloge in nasveti za pripravo na maturo

cara?

15-29

Aurora Batista

Carlo Carrara ///////////

Cristianov /////////////

/////////// 3. ¿Tiene ropa de buena calidad ? 4. ¿Cuál es el estilo de ropa que venden ?

/////////// //////////

///////////////

9

La Guía de Comp

ras en La Mar

Hace unos días encantada ante visité La Mar para ir de compr la variedad de as. Estaba sorpren tiendas en esta algunas de las dida y fabulosa ciudad grandes tiendas . Aquí están para mujeres. Luna Av. Sensaciones Luna tiene sus tiendas por todo económica, por el mundo. Es increíb lo entre 15-29 años. que no sorprende que sus artículo lemente He encontrado euros. un jersey precios s sean para las chicas o marca Luna a sólo 15 Además todas las donde una puede tiendas Luna cuentan con un bar pequeño y sentarse despué agradable s de largas camina tas por las tiendas Aurora Batista . Av. de los Toros Esta diseñadora es conocida interna moda a altos cionalmente por precios. Sin embarg su ropa de especial y caracte o, rística para el país en cada zona o ciudad ofrece alta Luna y he visto en el que se vende. ropa gente de todas Es más elegante que las particularmen te buena, así que edades comprando aquí. La sastrería es la compra aquí será una inversió n buena. Carlo Carrara Av. de los Sueños Esta marca da un paso más tanto encontré una en calidad como falda estupenda en precio. No obstan español en sus a 40 euros. La te, ropa tiene un colores y telas. toque más También ofrecen zapatos y cartera s de cuero. Es magnífi cos acceso un lugar adecua prendas básicas rios y do para compr . ar una o dos Cristianov Av. de las Rosas Si estás buscan do un estilo origina mejor apuesta. l, entonces Cristian Cristianov es un ov puede ser diseñador muy uso de telas de tu conocido, admira colores fuertes y diseños alterna calidad pero te do por su sacará una buena tivos. La ropa es de buena suma por una simple camisa .

Španščina

Nemščina

Besedila, naloge in razlage za dijake (knjiga + avdio CD)

Preglednice, razlage in vaje

Branje in bra lno razum evanje

Zbirka ČIST SIMPL

Naloga 4 Lee La Guía de Compras en La Mar o informacione s que faltan siguieny luego rellena la tabla con los datos do el ejemplo.

Šola brez frke Triki za uspešno delo v šoli

Zbirka PLONK

Preglednice šolske snovi Priročne plastificirane preglednice strnjeno povzemajo celotno šolsko snov za različne predmete. Z njimi dijaki lahko hitro preverijo definicije, pravila, posebnosti, formule, konstante in druge podatke, ki jih je dobro vedno imeti pri roki.

-1o0dn% eje

ug

DN110188 katalog SLO SS.indd 16

www.knjigarna.com

18.5.11 13:16

/DN1101  

http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/5.%20razred/Dodatna_gradiva/DN110188_katalog_SLO_SS_150.pdf

Advertisement