3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE (V: Slovenščina za vsakdan in vsak dan 7, str. 39–93) Naslovi enot: Vas z Rimljani in krofi Cankarjev rojstni kraj Moj dom je tudi moja država Predvideno št. ur: 24 Razred: 7. Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
1. učna ura: Opis kraja (obravnava besedilne vrste) – bralno razumevanje STOPNJE V IZOBR. PROCESU 1. UVODNA MOTIVACIJA (ugotavljanje predznanja ob ilustraciji na motivacijski strani)
UČNA STRATEGIJA Učitelj Učence prosim, naj si ogledajo ilustracijo na str. 39. Zastavim jim vprašanja: • Kaj predstavlja ilustracija? • Kaj misliš, v kateri kraj je postavljena? Po čem to sklepaš? • Kdaj se odvija ta situacija? Po čem to sklepaš? • O čem se bomo pogovarjali v tej enoti?
Učenci
Učenci odgovarjajo na vprašanja, izhajajoč iz svojega izkušenjskega sveta.
Zastavim novo nalogo: • Kaj že veš o Trojanah? Nato razdelim učence v skupine Učenci se po skupinah po 5 učencev. Vsaki skupini dam pogovarjajo o tem, kaj že vedo o Trojanah. list papirja. Prosim jih, naj o Trojanah napišejo nekaj povedi. Ko končajo, jih prosim, naj določijo enega učenca v skupini, ki bo celotnemu razredu predstavil besedilo, ki so ga napisali.
Učenci po skupinah glasno berejo besedilo, ki so ga napisali.
Nadaljujem z vodenim razgovorom:
1
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
• •
2. NAPOVED IN BRANJE BESEDILA
3. PROCESNO UČENJE
4. NOVA NALOGA
Katere podatke ste navedli v svojih besedilih? Kaj mislite, kateri podatki še manjkajo?
Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja, izhajajoč iz svojega izkustvenega sveta.
Učencem povem, da bodo samostojno prebrali besedilo o Trojanah.
Učenci (tiho ali glasno) berejo besedilo.
Ko končajo z branjem, jim zastavim naslednja vprašanja: • O čem pripoveduje to besedilo? • Kje je bilo besedilo objavljeno? • Katere podatke vsebuje?
Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja; povedo, da: • besedilo predstavlja kraj Trojane; • je bilo besedilo objavljeno v knjigi D. Kladnik Sto slovenskih krajev iz leta 1994; • besedilo vsebuje podatke o legi, sestavi, prebivalcih, gospodarstvu, javnih zgradbah, zgodovini in znamenitostih kraja.
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem nalog (in sicer od 2. do 13.) na str. 41, 42.
Učenci rešujejo omenjene naloge.
Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini. Rešitve preverijo tudi v snopiču Rešitve.
Učenci lahko svoje osnovno znanje nadgradijo z nalogami (in sicer od 14. do 23.) na str. 42, 43.
2
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
2. učna ura: Predstavitev kraja (govorno sporočanje) STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
Učenci Učenci poročajo o rešitvah nalog (in sicer od 14. do 23.) na str. 42, 43.
1. PONAVLJANJE VSEBIN PREJŠNJE URE (domača naloga) Prosim jih, da ponovno preletijo besedilo o Trojanah in izpolnijo miselni vzorec v 24. nalogi na str. 43.
Učenci ponovno berejo besedilo o Trojanah in dopolnjujejo miselni vzorec.
Rešitve preverim frontalno. Enega učenca prosim, da govorno ubesedi miselni vzorec o Trojanah.
2. PROCESNO UČENJE
Učenec prostovoljec pripoveduje o Trojanah, drugi učenci pa aktivno poslušajo. Ko učenec konča, učenci poslušalci presodijo njegov govorni nastop, in sicer po naslednjih kriterijih: • ali so bili zajeti vsi vsebinski elementi; • ali so si vsebinski elementi sledili v pravilnem zapovrstju, tj. z začetkom desno zgoraj v smeri urinega kazalca; • ali je učenec govoril knjižno, razločno, razumljivo in v primernem tempu.
Učence prosim, da v dvojicah rešijo 25., 26. in 27. nalogo na str. 43, 44: • samostojno naj izdelajo miselni vzorec o Bevkah (25. in 26. naloga) ter • primerjajo besedili o Bevkah Učenci rešujejo omenjene in Trojanah med seboj glede naloge. na vsebino (27. naloga).
3
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji. Rešitve preverim frontalno.
3. NOVA NALOGA (domača naloga)
Ugotovijo, da v besedilu o Bevkah manjkajo podatki o: • sestavi, • gospodarstvu, • zgodovini.
Učenci rešijo 28. in 29. nalogo na str. 44. Kot dodatno nalogo naj v knjigah ali po medmrežju poiščejo manjkajoče podatke o zgodovini o Bevkah, da bo nastala predstavitev kraja.
3. učna ura: Predstavitev kraja (obravnava besedilne vrste) – bralno razumevanje STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
Učenci govorno ubesedujejo miselni vzorec o Bevkah.
1. PONAVLJANJE VSEBIN PREJŠNJE URE (domača naloga)
Učenci poročajo o rešitvah 28. in 29. naloge na str. 44. Nekaj učencev prosim, da rešijo še 30. nalogo na str. 44; govorno naj ubesedijo miselni vzorec o Trojanah.
2. SINTEZA
Učenci
Učenci poslušajo govorni nastop o Trojanah ter ga argumentirano vrednotijo.
Učencem pokažem prosojnico (glej Priročnik za učitelje 7 na str. 73, 29. naloga); prosim jih, naj razpredelnico, ki je na njej, prepišejo v zvezek in jo dopolnijo. Izhajajo naj iz dejstva, da je 4
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
besedilo o Trojanah predstavitev kraja, ker poleg ostalih vsebinskih podatkov vsebuje tudi podatke o zgodovini in posledično tudi nekaj glagolov v pretekliku.
Učenci prerišejo razpredelnico in jo dopolnijo.
Ko končajo, frontalno preverim rešitve. 3. NOVA NALOGA
Učenci rešijo 31. nalogo na str. 44; pripravijo naj pisno predlogo za predstavitev poljubno izbranega kraja.
4., 5. in 6. ura: Predstavitev kraja (govorni nastop) Učenci govorno predstavijo kraj, ki so ga izbrali. Ostali učenci pozorno poslušajo in aktivno sodelujejo pri ocenjevanju. 7. učna ura: Velika/mala začetnica pri vrstnih pridevnikih, izpeljanih iz lastnih imen STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, naj samostojno rešijo naloge (in sicer od 32. do 41.) na str. 44–46.
Učenci
Učenci rešujejo omenjene naloge.
Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji. Rešitve preverim frontalno.
5
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
8. učna ura: Samostalniške sklanjatve (obravnava) STOPNJE V IZOBR. PROCESU 1. UVODNA MOTIVACIJA (ugotavljanje predznanja)
UČNA STRATEGIJA Učitelj Na tablo napišem besede: pišem, jaz, čigav, zanimiv, pomlad, svoj, moj, molče, žetev. Učence prosim, da te besede uporabijo v povedih. Povedi napišem na tablo. Zastavim jim uvodni vprašanji: • Do sedaj smo obravnavali: samostalnike, pridevnike, zaimke, prislove. Katere besede uvrščamo k samostalnikom, katere k pridevnikom in katere k prislovom? • Katere tri vrste zaimkov smo obravnavali (imenuj tudi primer)? Nadaljujem z vodenim razgovorom, v katerem zastavljam vprašanja v zvezi s samostalnikom; samostalniške kategorije ponovimo ob povedi: Z LETOŠNJO ŽETVIJO SMO ZELO ZADOVOLJNI.
2. PROCESNO UČENJE z razlago učne snovi
Učenci
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. naloge na str. 47–50. Razpredelnice, v katere je potrebno vpisati končnice, naj
Učenci prepišejo povedi v zvezek.
Učenci ustno odgovarjajo na zastavljeni vprašanji. Odgovore si tudi zapišejo v zvezek. V vodenem razgovoru ponovijo, kar vedo o: • samostalniku (kaj poimenuje), • njegovem spolu (npr. po čem ga določamo), • njegovem številu (koliko slovničnih števil je v slovenščini, kako se imenujejo in kaj izražajo, ali imajo vsi samostalniki vsa tri števila) in • njegovem sklanjanju (npr. o številu sklonov, njihovih imenih in vprašalnicah zanje). Učenci rešujejo omenjene naloge.
Ko končajo, se o svojih 6
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
zaenkrat pustijo neizpolnjene.
rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Učence aktivno spremljam pri reševanju oz. jim po potrebi pomagam. Rešitve preverim frontalno. Vrnem se k 5. nalogi na str. 49 in k razpredelnicam v 2., 3. in 4. nalogi na str. 48, 49. Na tablo napišem besedo POMLAD. Učence prosim, da jo sklanjajo. Vse sklonske oblike besede 'pomlad' napišem na tablo. Pri tem učencem pojasnim dva pojma: 'osnova' in 'končnica'. Po razlagi učenci izpolnijo omenjene razpredelnice.
3. SINTEZA
Zastavim novo vprašanje (5. naloga): • Ali se samostalniki moškega spola sklanjajo enako kot samostalniki ženskega ali srednjega spola?
Učenci ustno odgovorijo na zastavljeno vprašanje.
V vodenem razgovoru učence spodbujam, da opazujejo tudi sklonske oblike samostalnikov istega spola (6. in 7. naloga na str. 49) in jih primerjajo.
Učenci ustno odgovarjajo na zastavljena vprašanja; ugotovijo, da se tudi samostalniki istega slovničnega spola lahko sklanjajo različno.
Učencem pokažem prosojnico Učenci tiho berejo povedi, jih (glej Priročnik za učitelje 7 na prepišejo v zvezek in str. 80); prosim jih, naj dopolnijo dopolnijo. povedi. Ko končajo, frontalno preverim rešitve.
4. NOVA NALOGA
Učenci samostojno rešijo naloge, ki se nanašajo na moške
7
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
sklanjatve na splošno (in sicer od 1. do 6.) na str. 50, 51.
9. učna ura: 1. moška sklanjatev (splošno) STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONAVLJANJE VSEBIN PREJŠNJE URE (domača naloga)
Učenci poročajo o rešitvah nalog, tj. od 1. do 6. naloge na str. 50, 51. Rešitve preverim frontalno. Po končanem pregledovanju pokažem učencem prosojnico (glej Priročnik za učitelje 7 na str. 81); prosim jih, naj ustno dopolnijo povedi v shemi.
2. PROCESNO UČENJE
Učenci
Učenci ustno dopolnijo povedi; primer si izmislijo sami.
Učencem pustim prosojnico o moških sklanjatvah na grafoskopu, da jo lahko vidijo in si z njo pomagajo pri reševanju nalog, ki sledijo. Učenci samostojno rešujejo naloge (in sicer od 1. do 7.) na str. 52–54. Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Učenci rešujejo (posamezno ali v dvojicah) omenjene naloge. Če je potrebno, naj učenci končajo z delom doma.
Rešitve preverim frontalno.
8
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
10. učna ura: 1. moška sklanjatev (posebnosti) STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV SNOVI PREJŠNJE URE
2. PROCESNO UČENJE
Učencem zastavim nekaj vprašanj za ponovitev: • Česa smo se že naučili o samostalniških sklanjatvah? • Po katerih dveh merilih uvrščamo samostalnike v sklanjatve? • Kaj veš o moških sklanjatvah? • Imenuj kakšen primer. • Sklanjaj samostalnik 'računalnik' v vseh treh številih. • V katero moško sklanjatev bi ga uvrstil(a)? Utemelji svoj odgovor. Učence prosim, da nadaljujejo s samostojnim reševanjem nalog, ki se nanašajo na posebnosti 1. moške sklanjatve, (in sicer od 8. do 26.) na str. 55–59. Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Učenci
Učenci ustno odgovarjajo na zastavljena vprašanja; ob tem dokažejo poznavanje in razumevanje naslednjih pojmov: (samostalniška) sklanjatev, spol samostalnika, rodilniška končnica, prva/druga/tretja moška sklanjatev.
Učenci rešujejo omenjene naloge. Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Rešitve učencev preverim frontalno. 3. SINTEZA
Zastavim naslednje vprašanje (samo za učence z razvitejšo metajezikovno zmožnostjo): • Ali se vsi samostalniki, ki jih uvrščamo v 1. moško sklanjatev, sklanjajo na enak način? Primerjaj jih glede na osnovo in končnico.
Učenci ustno odgovorijo na vprašanje; ugotovijo, da se pri nekaterih samostalnikih moškega spola: • v R ed. spremeni osnova (se skrajša zaradi izpada neobstojnega polglasnika ali podaljša z -j-, -t- ali -n-); • se v R dv. osnova podaljša z -ov-; • osnovi spremeni zadnji 9
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
•
4. NOVE NALOGE (domača naloga)
glas (otrok > otroci); edninska osnova v mn. v celoti spremeni; zamenja jo nadomestna (človek > ljudje).
Učence prosim, da rešijo naloge, ki se nanašajo na 2. moško sklanjatev, (in sicer od 1. do 7.) na str. 59–60.
11. učna ura: 2. in 3. moška sklanjatev STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV SNOVI PREJŠNJE URE (domača naloga)
Učenci Učenci poročajo o rešitvah nalog, tj. od 1. do 7. naloge na str. 59–60.
Posebno pozornost posvetim osebnim moškim imenom, ki se končujejo na končnico -a: LUKA, MIHA, JAKA, ŽIGA, MATIJA, ALJOŠA. Z vodenimi vprašanji učence spodbujam, da jih sklanjajo na oba načina, in sicer tako, da odgovarjajo na spodnja vprašanja in tako tvorijo povedi. • • • • • •
I: Kdo je na zabavi? R: Koga ni v šoli? D: Komu dam/pišem? T: Koga povabim na rojstni dan? M: O kom se pogovarjam? O: S kom grem v kino?
Zastavim jim novo vprašanje: • Kaj misliš, kateri način sklanjanja je pogostejši?
Učenci odgovarjajo na vprašanja tako, da v odgovoru uporabijo osebno moško ime na -a. Omenjena imena sklanjajo v 2. moški in 1. moški sklanjatvi. Učenci ugotovijo, da se danes moška osebna imena na –a pogosteje sklanjajo po 1. moški sklanjatvi.
10
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
2. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem nalog (in sicer od 1. do 4.) na str. 61. Učence aktivno spremljam pri reševanju oz. jim po potrebi pomagam.
Učenci rešujejo omenjene naloge. Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Rešitve nalog preverim frontalno. 3. SINTEZA
Zastavim vprašanje: • Kaj lahko poveste o 3. moški sklanjatvi?
Učenci ustno odgovarjajo na zastavljeno vprašanje; ugotovijo, da: • v 3. moško sklanjatev uvrščamo povečini kratice in simbole; • imajo ti samostalniki v R ed. ničto končnico; • jih lahko sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi.
12. učna ura: Preverjanje znanja (predstavitev kraja, moške sklanjatve) Gradivo za učence je objavljeno v Priročniku za učitelje 7 na str. 82–89. Učenci naj delajo samostojno.
13. učna ura: Opis in predstavitev kraja (pisno sporočanje) Potek učne ure, ki se nanaša na naslov enote Cankarjev rojstni kraj, je objavljen v Priročniku za učitelje 7 na str. 236–238.
14. učna ura: Ženske sklanjatve, 1. ženska sklanjatev (splošno) STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem nalog (in sicer od 1. do 5.) na str. 64.
Učenci Učenci rešujejo omenjene naloge.
11
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji. Rešitve učencev preverim frontalno. 2. SINTEZA
3. NOVE NALOGE (domača naloga)
Po končanem pregledovanju pokažem učencem prosojnico (glej Priročnik za učitelje 7 na str. 98); prosim jih, naj ustno dopolnijo povedi v shemi.
Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Učenci ustno dopolnijo povedi v shemi. Če želijo, jo lahko prepišejo v zvezek.
Učence prosim, da rešijo naloge (in sicer od 1. do 5. ) na str. 65.
15. učna ura: 1. ženska sklanjatev (posebnosti) STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV SNOVI PREJŠNJE URE (domača naloga) 2. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem nalog (in sicer od 6. do 11.) na str. 66–68. Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji. Rešitve učencev preverim frontalno.
3. SINTEZA
Zastavim vprašanje (samo za učence z razvitejšo metajezikovno zmožnostjo): • Ali se vsi samostalniki, ki jih uvrščamo v 1. žensko sklanjatev, sklanjajo na enak
Učenci Učenci poročajo o rešitvah nalog, in sicer od 1. do 5. na str. 65.
Učenci rešujejo omenjene naloge.
Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Učenci ustno odgovorijo na vprašanje; ugotovijo, da se nekaterim samostalnikom
12
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
način? Primerjaj jih glede na osnovo in končnico.
ženskega spola: •
•
4. NOVE NALOGE
spremeni osnova; se podaljša zaradi -er- (npr. mati, hči) ali zaradi izpada neobstojnega polglasnika (npr. ladja > ladij); spremenijo končnice, npr. v O ed. (breskev > z breskvijo).
Učence prosim, da rešijo naloge (in sicer od 12. do 16.) na str. 68–70.
16. učna ura: 2. in 3. ženska sklanjatev STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV UČNE SNOVI PREJŠNJE URE (domača naloga)
2. PROCESNO UČENJE
Učenci Učenci poročajo o rešitvah nalog, in sicer od 12. do 16. na str. 68–70.
Učenci samostojno rešujejo naloge (in sicer od 1. do 11.) na str. 70–72. Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Učenci rešujejo omenjene naloge.
Rešitve preverim frontalno. Nadaljujejo z reševanjem nalog (in sicer od 1. do 4.) na str. 73, 74.
Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
13
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
Rešitve preverim frontalno. 3. SINTEZA (če ostane čas)
4. NOVE NALOGE
Zastavim vprašanje (samo za učence z razvitejšo metajezikovno zmožnostjo): • Katere samostalnike prištevamo v 2. žensko sklanjatev in katere v 3.? Navedi kakšen primer.
Učenci rešujejo omenjene naloge.
Učenci ustno odgovarjajo na zastavljeno vprašanje; svoje rešitve utemeljijo.
Učenci naj rešijo naloge (in sicer od 5. do 10.) na str. 74, 75; ponovijo in utrdijo obravnavane slovnične vsebine.
17. učna ura: Srednje sklanjatve, navadna srednja sklanjatev STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV UČNE SNOVI PREJŠNJE URE 2. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem 1., 2., 3. naloge na str. 76. Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Učenci Učenci poročajo o rešitvah nalog (in sicer od 5. do 10.) na str. 74, 75.
Učenci rešujejo omenjene naloge. Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Rešitve učencev preverim frontalno. 3. SINTEZA
Po končanem pregledovanju pokažem učencem prosojnico (glej Priročnik za učitelje 7 na str. 99); prosim jih, naj ustno dopolnijo povedi v shemi.
Učenci ustno dopolnijo povedi v shemi.
14
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
Rešitve preverim frontalno.
4. NOVE NALOGE (domača naloga)
Če želijo, lahko shemo s prosojnice prepišejo v zvezek.
Učenci rešijo naloge (in sicer od 1. do 7.) na str. 77–80 , ki se nanašajo na navadno srednjo sklanjatev.
18. učna ura: Posebna srednja sklanjatev STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV SNOVI PREJŠNJE URE (domača naloga) 2. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem 1., 2., 3. naloge na str. 80, 81. Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Učenci Učenci poročajo o rešitvah 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. naloge na str. 77–80.
Učenci rešujejo omenjene naloge. Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Rešitve učencev preverim frontalno. 3. SINTEZA
Učencem pokažem prosojnico (glej Priročnik za učitelje 7 na str. 103, 11. naloga zgoraj); skopiram samo 11. nalogo učnega lista. Potrebno je paziti, da so črke na prosojnici dovolj velike. Učence prosim, da jo rešijo; izpišejo naj vse samostalnike srednjega spola in jih uvrstijo v sklanjatev.
Učenci izpisujejo samostalnike srednjega spola v zvezek in jih uvrstijo v
15
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
sklanjatev. Rešitve preverim frontalno. Spodbujam jih, da svoje odgovore utemeljijo, npr. samostalnik 'naselje' uvrščamo v navadno srednjo sklanjatev, ker ima v R ed. končnico -a. 4. NOVE NALOGE
Učenci naj rešijo naloge (in sicer od 4. do 11.) na str. 82–84. Pri tem se pripravljajo na preverjanje znanja.
19. učna ura: Preverjanje znanja (ženske in srednje sklanjatve) Gradivo za učence je objavljeno v Priročniku za učitelje 7 na str. 100–105. Učenci naj delajo samostojno. 20. učna ura: Opis države (obravnava besedilne vrste) – slušno razumevanje STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. UVODNA MOTIVACIJA (ugotavljanje predznanja)
Učence razdelim v skupine po 5. Vsaki skupini dam list papirja. Prosim jih, naj opišejo Slovenijo kot državo. Katere podatke o njej bi omenili? Ko končajo, jih prosim, naj določijo enega učenca v skupini, ki bo celotnemu razredu predstavil odgovore v skupini.
Nadaljujem z vodenim razgovorom: • Katere podatke ste omenili?
Učenci
Učenci pišejo opis države Slovenije, izhajajoč iz svojega izkušenjskega sveta. Učenci po skupinah glasno berejo besedilo, ki so ga napisali.
Učenci ustno odgovarjajo na vprašanje; povedo, da mora opis države vsebovati glavne značilnosti države, npr. njeno lego, mejne države, velikost, glavno mesto, zastavo, grb, 16
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
himno, plačilno sredstvo, državni jezik, pokrajine, naravne in kulturne znamenitosti. OPOMBA: Učenci ne bodo mogli našteti vseh vsebinskih značilnosti opisa države, ampak samo nekaj od naštetega.
Pred ogledom naj rešijo naloge (in sicer od 1. do 16.) na str. 86– 89.
2. NAPOVED IN OGLED POSNETKA
Učencem povem, da si bodo ogledali posnetek o Sloveniji. Pri ogledu naj bodo pozorni, katerih vsebinskih elementov pri skupinskem delu niso omenili. Ko končajo učenci z branjem, jim zastavim vprašanje: • Katerih podatkov pri skupinskem delu niste omenili?
3. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem nalog (in sicer od 18. do 20.) na str. 90. Učence aktivno spremljam pri reševanju oz. jim po potrebi pomagam. Rešitve preverim frontalno.
Učenci preverijo rešitve sami s pomočjo priloženega snopiča Rešitve.
Učenci gledajo posnetek.
Učenci ustno odgovarjajo na vprašanje. Vsaka skupina odgovarja zase.
Učenci rešujejo omenjene naloge. Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini. Rešitve preverijo tudi v snopiču Rešitve.
21. učna ura: Opis države (govorno sporočanje) STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
Učenci
17
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
1. PONOVITEV SNOVI PREJŠNJE URE (domača naloga) 2. PROCESNO UČENJE (govorno sporočanje)
3. NOVA NALOGA
Učencem ponovno pokažem posnetek o Sloveniji.
Učence prostovoljce prosim, naj razpredelnico oz. miselni vzorec o Sloveniji govorno ubesedijo (21. naloga na str. 90).
Učenci rešujejo 22. nalogo na str. 90; napišejo opis poljubno izbrane države.
Učenec prostovoljec pripoveduje o državi Sloveniji, drugi učenci pa aktivno poslušajo. Ko učenec konča, učenci poslušalci presodijo njegov govorni nastop, in sicer po naslednjih kriterijih: • ali so bili zajeti vsi vsebinski elementi; • ali so si vsebinski elementi sledili v pravilnem zapovrstju, tj. z začetkom desno zgoraj v smeri urinega kazalca; • ali je učenec govoril knjižno, razločno, razumljivo in v primernem tempu.
Napisano besedilo naslednjo uro oddajo učitelju v pregled.
23. učna ura: Neknjižni jezik (ponavljanje in utrjevanje) STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV SNOVI PREJŠNJE URE (domača naloga) 2. PROCESNO
Učenci
Učencem ponovno pokažem posnetek o Sloveniji s poudarkom na tistem delu, ki je bil izrečen v narečju. Učence razdelim v 4–5 skupin. Prosim jih, da samostojno rešijo 18
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
UČENJE
23., 24., 25. in 26. nalogo na str. 90. Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Učenci rešujejo omenjene naloge. Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Rešitve učencev preverim frontalno. 3. SINTEZA
Zastavim naslednja vprašanja: • Katere zvrsti slovenskega jezika uporabljamo pri govorjenju? • Kdaj govorimo knjižno? • Kdaj govorimo neknjižno? • Ali uvrščamo narečja v knjižni ali v neknjižni jezik? Utemelji svojo rešitev.
Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja.
Vpeljem pojma 'slogovno zaznamovane besede' in 'slogovno nezaznamovane besede' in jim pojasnim, za kaj gre. 4. NOVE NALOGE
Učenci rešijo naloge (in sicer od 27. do 36. na str. 90, 91.
24. učna ura: Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede STOPNJE V IZOBR. PROCESU
UČNA STRATEGIJA Učitelj
1. PONOVITEV SNOVI PREJŠNJE URE (domača naloga) 2. PROCESNO UČENJE
Učence prosim, da začnejo s samostojnim reševanjem 1., 2., 3., 4. naloge na str. 92, 93.
Učenci Učenci poročajo o rešitvah nalog (od 27. do 36. na str. 90, 91).
Učenci rešujejo omenjene naloge.
19
3. tematski sklop: OPIS KRAJA IN DRŽAVE Učiteljica: Vanja Kavčnik Kolar, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika
Učence aktivno spremljam pri reševanju, jim po potrebi pomagam oz. jih usmerjam s podvprašanji.
Ko končajo, se o svojih rešitvah pogovorijo s sošolcema/sošolkama, ki sedita v bližini.
Rešitve učencev preverim frontalno. 3. SINTEZA
Učencem pokažem prosojnico (glej Priročnik za učitelje 7 na str. 111); prosim jih, naj ustno dopolnijo povedi v shemi. Če želijo, jih lahko tudi prepišejo.
Učenci ustno dopolnjujejo povedi.
20