KAZIN student magazine May-June 2010

letnik 7

Prostovoljno delo v državah v razvoju // Utemeljen strah pred lastno tehnologijo // Ko petje postane način življenja – Perpetuum Jazzile

Zmenek na spletu ali življenjska preizkušnja

Akcija: Institucije EU zaposlujejo mlade diplomante

P r im o r s k i š t u d e n t s k i u n i v e r zi t e t n i č a s o p i s

april-MAJ-junij 2011

Intervju: Milena Zupančič

7-9

na

Vodja skupine za medije: Mitja Tretjak (mitja@soup.si). Glavna urednica: Jana Špilar (jana.spilar@soup.si). Urednik fotografije: Denis Zupan (denis@soup.si). Foto: Denis Zupan, Dean Pellizer, Aleks Barilar. Novinarji: Matjaž Čermelj, Vera Čipev, Alenka Čuš, Blažka Drole, Marko Gavriloski, Marko Gregorc, Đejmi Hadrović, Petra Japelj, Marša Marušič, Vesna Lešnik, Neža Pavšič, Agata Venier, Monika Vrečar, Živa Žagar, Tanja Žuvela. Lektoriranje: Natalija Mozetič, Bojana Selinšek. Tehnični urednik: Klemen Tominšek. Oblikovanje: Rok Klemenčič, Klemen Tominšek. Ilustracije: Rok Klemenčič. Tisk: Tiskarna VEK Koper d.o.o. Naklada: 3000 izvodov. Brezplačen izvod – ni za prodajo. Izdaja: Študentska organizacija Univerze na Primorskem, Pristaniška ulica 3, 6000 Koper, spletna stran: www.soup.si, e-pošta: info@soup.si. Naslov uredništva: Pristaniška 3, 6000 Koper, spletna stran: www.soup.si/kazin, e-pošta: kazin@soup.si, mobilni telefon: 031 452 000. Oglasno trženje: trzenje@soup.si.

ano

Tisk

100%

Primorski študentski univerzitetni časopis Kažin ISSN: 1854-0201

em liran recik pirju pa

Ujeti čas, ujeti trenutek JANA ŠPILAR,

glavna urednica KAŽINA

V

svojem prvem Kažinovem uvodniku, bilo je oktobra, sem zapisala, da ljudje brzimo. Zdaj je UVODNIK maj. Med oktobrom in majem so tekli meseci, dnevi, ure … Čas. Iznenada je prišel, nihče ne ve, od kod, nihče ga ni videl, ker ga pravzaprav ni mogoče videti, nihče se ga ni dotaknil, ker se ga tudi dotakniti ni mogoče, samo čutimo ga lahko, vonjamo. Kot lahen piš nas poboža in že ga ni več. Se strinjate, da ne brzimo samo ljudje, ampak tudi čas? Ostane njegov vonj in spomini, pa še ti lahko sčasoma zbledijo, razen če na tak ali drugačen način ne poskrbimo, da ne gredo v pozabo. V današnjem času, v razcvetu moderne tehnologije, je to na moč enostavno. Elektronska pošta, medmrežje, časopisi (tiskani in elektronski), fotografije … Tu iz dneva v dan beležimo čas, dogodke, ki so nas zaznamovali – nas same ali celotno družbo. Samo naši so npr. smeh ob prijateljičinem padcu sredi Titovega trga, solze ob slovesu prijatelja, veselje ob sproščenemu večeru z družino, zadovoljstvo ob opravljenem najtežjem izpitu, dogodki, ki jih delimo s svetom, pa so npr. poroka angleškega princa, smrt Osame bin Ladna, politične razprtije, zmaga Barcelone proti Realu … Nekateri na nas pustijo poseben pečat, nekateri grejo mimo naših misli v svet pozabe. Sami pa izbiramo (ali zavedno ali nezavedno), kaj si bomo še posebej zapomnili, kateri trenutek časa želimo ujeti in ohraniti. Katerega ste ujeli včeraj?

Tudi v Kažinu beležimo čas, dogodke, trenutke. Izbiramo in raziskujemo teme, za katere menimo, da bi vas morale zanimati, se vas dotakniti. Pišemo in vi (upam) berete. Od prebranega potem izbirate, kaj želite, da ostane v vaših mislih, kaj lahko spolzi mimo. Upam, da ste v vsaki letošnji številki ujeli vsaj kakšno misel, ki bo ostala vtisnjena v vašem spominu.

Hitro, res hitro je prišel maj. Po vseh uspelih in neuspelih izpitih, prespanih in neprespanih nočem, soncu in dežju, smehu in solzah se nam nasmihajo počitnice. Ujemite najboljše trenutke, ki bodo še pozimi lepo dišali.

KAŽINOVI PROJEKTI:

Informativne in izobraževalne vsebine, odgovori na aktualna vprašanja, za aktivno raziskovanje in kulturno ustvarjanje.

KAZALO 4 Napovednik 6 (o)glasna deska 7 Kažinova akcija 12 Ženskam rože, moškim knjige 14 utemeljen strah pred lastno tehnologijo 16 Prostovoljno delo v državah v razvoju 18 Ko petje postane način življenja 20 Burja na šofiti 22 Zmenki na spletu 24 Izmenjave na Turistiki 25 Obalna krčma 26 Fenomen družabnih iger 27 Prisegam, da lažem 28 Fotojota 30 Brez slabe vesti 32 Faca meseca – Aleš Krošl 33 Pismo iz tujine – Mateja Kos 34 Iz nekje vmes 35 Intervju Milena Zupančič 39 Planet študent 40 Bolj zaposljivi za lažji vstop na trg dela 41 Kaskaderstvo (šport ali?)

42 Kolumna – Matija Stepišnik 43 Kolumna – Andrej Černic 44 Študentski lonec 45 Potopis: ukrajina 49 Festivalsko dogajanje poleti pri nas 50 Simboli Laibachov 51 Obišči 52 Preberi 53 Poslušaj 54 PogleJ 55 Kažin meseca

Z

a nami je sedma sezona Kažina. Bogato posejana študentska njiva je bila v tem študijskem letu tarča pogostih in včasih zahrbtnih napadov, doživela je tudi toče in nevihte.

Po njej so se sprehodili različni paraziti in roparji, tako MITJA TRETJAK, da se je v zadnjih, predvsem predreferendumskih vodja skupine mesecih, spremenila v bojno polje. Vseeno pa za medije ŠOUP je študentska zemlja, pognojena s trdim delom, kljubovalnostjo in kančkom upora, obrodila nekaj sadov. Njihov okus pa je v teh tednih večinoma mešanica sladkosti doseženih ciljev in grenkobe še nerešenih težav. Pa vendar so sadovi med nami in polnijo velike košare. Kot vsi pridelovalci takšne in drugačne zemlje pa se študentje dobro zavedajo, da bo kmalu potrebno znova sejati, če si želijo novih žetev.

Tudi s Kažinom je (bilo) podobno. Vsak mesec smo sejali in nato želi, kot vedno smo posvečali največ pozornosti težavam mladih, poročali pa smo tudi o dosežkih in izpostavljali svetle žarke, ki občasno pronicajo skozi oblake današnjih sivih dni. Ustvarjali smo za naše široko bralstvo, ki nam po sedmih letih še vedno stoji ob strani in nas podpira.

Pogosto se sprašujem, kako obsežen je krog ljudi, mladih in manj mladih, ki spremlja naše objave. Pred enim letom je raziskava o branosti našega časopisa med študenti pokazala, da nas na Primorskem (in tudi dlje) poznajo, cenijo in tudi berejo. To, da nas berejo, sem nalašč postavil na zadnje mesto, kajti najbolj nas je presenetil pridobljeni podatek, da študentje na splošno precej malo berejo. Ne samo Kažin, temveč tudi drugo čtivo, dnevno časopisje ali periodiko. Podatek bi moral presenetiti, če ne celo alarmirati, kajti od študirajoče populacije se (še vedno?) pričakuje, da je najbolj ažurna, najbolj osveščena in zato tudi najbolj kritična. Sprašujem pa se: ali to (upanje) še vedno obstaja?

Občutek imam, da je to držalo le nekoč, ko smo študente dojemali kot bodoče potencialne intelektualce, voditelje, kulturne delavce, ekonomiste itd. Bili so upi družbe. Študij je pomenil začetek življenjske poti, ki jih je praviloma peljala čedalje više, do vrhov kritičnega mišljenja in pogosto tudi same družbe. Kaj pa danes? Ali se študent sploh počuti takšnega? Ali še vedno verjame, da bo s pridobljeno izobrazbo prišel visoko, daleč in še dlje?

Da bo zaradi pridobljenega znanja in naziva dejansko postal nekdo?

Verjetno je univerzitetna izobrazba izgubila na pomenu, oziroma spremenila se je v nekaj drugega. Zato se sprašujem, ali ne bi bilo smiselno, če bi si nanovo osmislili sam koncept študenta in vlogo študirajoče populacije?

Na tak način bi se izognili marsikateremu razočaranju in neizpolnjenim pričakovanjem, hkrati pa bi dejanskemu stanju ali pa celo resnici, iskreno pogledali v oči.

Drage bralke in dragi bralci, želim vam prijetne poletne mesece.

NAPOVEDNIK g LASBA gLEDALIŠČE iZOBRAŽEVANJE kULTURA m EDNARODNO sOCIALA sPLOŠNO sPORT zABAVA

Vsak torek in sredo Rekreacija (badminton in namizni tenis) Kdaj: od 20.30 do 23.00.

Kje: telovadnica OŠ Koper.

Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Vsak torek Rekreacija (futsal – mali nogomet) Kdaj: od 21.30 do 23.00.

Kje: Športna dvorana Bonifika Koper.

Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Rekreacija (odbojka) Kdaj: od 20.45 do 22.15.

Kje: Telovadnica pri FPP v Portorožu.

Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Vsako sredo Rekreacija (futsal – mali nogomet) Kdaj: od 20.30 do 22.00.

Kje: Telovadnica pri FPP V Portorožu (za študentskim domom Korotan).

Koliko: brezplačno, obvezna rdeča kartica Zdrava Zabava.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Vsak ponedeljek in sredo Aerobika Kdaj: SKUPINA A ponedeljek in sreda od 19.00 do 20.00.

Kje: Športna dvorana Bonifika Koper Koliko: Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR na mesec, Modra izkaznica ZZ: 30 EUR na mesec.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Prijave: Info točka ŠOUP Koper in ŠOUPostaja Korotan.

Vsak torek in četrtek Pilates Kdaj: torek in četrtek od 19.00 do 20.00.

Kje: Športna dvorana Bonifika Koper.

Koliko: Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR na mesec, Modra izkaznica ZZ: 30 EUR na mesec.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Prijave: Info točka ŠOUP Koper in ŠOUPostaja Korotan.

Aerobika Kdaj: SKUPINA B torek in četrtek od 20.00 do 21.00.

Kje: Športna dvorana Bonifika Koper.

4

Koliko: Rdeča izkaznica ZZ: 22 EUR na mesec, Modra izkaznica ZZ: 30 EUR na mesec.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Prijave: Info točka ŠOUP Koper in ŠOUPostaja Korotan.

Plavanje Kdaj: od 20.00 do 22.00.

Kje: Bazen pod balonom, Žusterna.

Koliko: oktobra brezplačno; od novembra dalje je obvezna rdeča izkaznica Zdrava Zabava.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Nedelja, 15. 5. 2011

g Storu si je lepi vrt

Koncert Istrske ljudske glasbe.

Kdaj: ob 18.00.

Kje: Samostan sv. Ane v Kopru.

Koliko: brezplačno.

Info: apzup@soup.si.

Torek, 17. 5. 2011

s Krvodajalska akcija

Vseslovenska študentska krvodajalska akcija.

Kdaj: od 8.00 do 12.00.

Kje: Center za transfuzijsko dejavnost, Polje 40, Izola.

Koliko: brezplačno.

Info: prostovoljstvo@soup.si.

Sreda, 18. 5. 2011 Strunjan OPEN Odprto prvenstvo Univerze na Primorskem v tenisu, odbojki na mivki in košarki 3 na 3. Program bo popestrila demonstracija nordijske hoje in možnost igranja mini golfa ter namiznega tenisa Kdaj: od 16.00 naprej.

Kje: Strunjan, poleg zdravilišč Krka – teniška igrišča.

Koliko: brezplačno, pogoj je kartica Zdrave Zabave.

Prijave: infotočka Portorož in Koper, do 16. maja 2011.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Sreda, 18. 5.2011

s Krvodajalska akcija

Vseslovenska študentska krvodajalska akcija.

Kdaj: od 8.00 do 12.00.

Kje: Center za transfuzijsko dejavnost, Polje 40, Izola.

Koliko: brezplačno.

Info: prostovoljstvo@soup.si. Četrtek, 19. 5. 2011

i Usposabljanje za prostovoljce

Uvodno usposabljanje se dotika splošnih tem, ki so pomembne za izvajanje pro-

stovoljnega dela, kar pomeni, da prostovoljec pridobi širši pogled na področja prostovoljnega dela, ga tudi opozarja na nevarnosti v prostovoljnem delu in usmerja njegovo ravnanje v različnih situacijah.

Kje: PRIMSS (1. nad. ŠD Bonifika Koper).

Info in prijave: info@primss.si, prostovoljstvo@soup.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

Torek, 24. 5. 2011

s Zdrava ŠOUP tržnica

Osrednji dogodek projekta Zdravi maj 2011.

Kdaj: od 16.00 do 21.00.

Kje: Taverna in Carpacciev trg, Koper.

Koliko: brezplačno.

Info: zdravimaj@soup.si.

Petek, 27. maj 2011 Državno Univerzitetno prvenstvo v odbojki na mivki Kje: Rožna dolina, Ljubljana.

Prijave: do 25. maja 2011 na info@ uszp.si.

Info: www.susa.org, 051 692 100.

Torek, 31. maj 2011 Cvetoča čista desetka Spomladanski festival športa in zabave, letos v Portorožu.

Kdaj: od 16.00 ure dalje.

Kje: ŠRC Marina Portorož, poleg centralnega teniškega stadiona.

Koliko: brezplačno, pogoj je le kartica Zdrave Zabave.

Prijave: infotočka Koper in Portorož do 30. maja 2011.

Info: www.uszp.si, info@uszp.si, 051 692 100.

Petek in sobota, 3. in 4. junij 2011 Državno Univerzitetno prvenstvo – letni festival športa Tenis, badminton, namizni tenis.

Kje: Terme Olimje, Podčetrtek.

Prijave: info@uszp.si.

Info: www.susa.org ali 051 692 100.

Sreda, 15. 6. 2011

g 7. letni koncert APZ UP

Tradicionalni letni koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem.

Kje: Pokrajinski muzej.

Koliko: brezplačno.

Info: apzup@soup.si.

Sreda, 25. 6. 2011 in 1. 6. 2011

i Delavnica globinske

meditacije in trening koncentracije Za sposobnost večje koncentracije, zbranosti, boljši spomin, organizacijo in izkoristek časa, večjo umirjenost, sproščenost, stabilnost, trdnejši občutek samozavesti, opuščanje razvad, boljše zdravje in počutje, boljšo koncentracijo pred izpiti in nastopi.

Kdaj: od 19.00 do 21.00.

Kje: PRIMSS (ŠD Bonifika Koper) Info in prijave: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

s Individualna svetovanja:

psihosocialna in psihoterapevtska pomoč Primorsko svetovalno središče izvaja individualno psihosocialno in psihoterapevtsko pomoč ter pomoč pri težavah z motnjami hranjenja, ki so namenjene vsem starostnim skupinam, posebej pa mladim.

Kdaj: po dogovoru.

Kje: PRIMSS (ŠD Bonifika Koper) Info in prijave: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

i Lektoriranje besedil

Leposlovje, esejistika, poljudnoznanstvena besedila, znanstvena in strokovna besedila.

Info: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

i Mreža izobraževalnih

nevladnih organizacij Slovenije (MINVOS) Splošni namen delovanja mreže je prispevati k povezanemu, dejavnemu in v okolju prepoznavnemu, uveljavljenemu ter vplivnemu nevladnemu sektorju s področja izobraževanja in usposabljanja. Projekt je namenjen slovenskim NVO-jem s področja izobraževanja in usposabljanja oz. njihovim zaposlenim in članom.

Dejavnosti mreže so brezplačne in pod enakimi pogoji dostopne vsem nevladnim organizacijam s področja izobraževanja in usposabljanja, ne glede na kraj delovanja nevladne organizacije. Dejavnosti so prvenstveno usmerjene v zagotavljanje razvoja NVO s področja izobraževanja in usposabljanja. Mrežo MINVOS financirata Ministrstvo za javno upravo in Evropski socialni sklad.

Info: info@primss.si, 041 360 913, 05 63 00 337.

5

Kino Otok išče prostovoljce Priljubljeni mednarodni filmski festival Kino Otok, ki se bo v Izoli odvijal od 8. do 12. junija, se bliskovito bliža! Kakor vsako leto bo tudi letos izvedbeno fazo festivala okrepila ekipa skoraj stotih prostovoljcev iz Slovenije in tujine. Oglasi se, če te zanima prostovoljno delo na festivalu!

Pomembno je, da svojo prijavo vzameš resno – potrebujemo le brez zadržkov predane delavce, ki si lahko vzamejo čas v celotnem terminu festivala (tudi par dni prej in kakšen dan pozneje), podnevi in ponoči. Za prenočišče in prehrano festivalske ekipe v Izoli bo poskrbljeno.

Zaželeni profili prostovoljcev so: vodje festivalskih lokacij (organizacija prizorišč), fotografi (festivalski časopis, spletna stran, blog, akreditacije), avtorji člankov (festivalski časopis, katalog), pomoč v oddelku za odnose z javnostmi, pomoč pri koordinaciji gostov, pomoč pri sekciji Video na plaži, prevajalci, vozniki, biljeterji, blagajniki, fizični delavci. Če se prepoznaš v kateri izmed delovnih nalog, svojo prošnjo (oplemeniteno z razlogi in namerami) pošlji na: info@isolacinema.org.

POLPRETEKLA ZGODOVINA

(O) GLASNA DESKA (O)glasna deska je prostor, kjer lahko sami obešate svoje misli, mnenja in novičke s komentarjem. Od vas je odvisno, ali bo glasno kričala ali le potihoma šušljala.

Pošljite svoje misli na kazin@soup.Si.

Rubrika (o)glasna deska že štiri leta polni prostore primorskega študentskega univerzitetnega časopisa, pred tem so novičke našle prostor na Obalnih pločnikih. V spodnjih, zadnjih novicah te sezone, vam predstavljamo pet poudarjenih izsekov že objavljenih novic. Zato da osvežimo spomin na tiste, ki jih že dolgo nismo omenjali, so še vedno na točki nič ali pa so preprosto simpatične. A tudi zato, da zapolnimo dolgo in vroče poletje, ki bo kmalu potrkalo na vrata.

Pred vami je naloga, da ugotovite, iz katerih številk smo potegnili zaprašene izseke novic. Na elektronski naslov kazin@soup.si nam do 15. septembra 2011 pošljite zaporedno številko novice, pod njo pa zapišite naslov, letnik in številko Kažina, v katerem ste jo našli. Izžrebali bomo tri dobitnike, ki bodo prejeli odlične nagrade. Namig: na spletni strani www.soup.si/kazin lahko najdete pretekle letnike.

2. UP se šir 1. Nov kampus bo v Kopru zrasel kar na moi, prog em

ram dentov je čvirnatih tleh. Podobno kot na Strabagov vedno ve i se množijo, štu tudi treba bo p o č … ali re mest ro v u vhod s ob ti h mest n gradbišču s? Štev a pri Čebelnjaku najprej nasuti milijon kubi- roku še veliko, UP je bilo v tre ilo tje pre kov zemlje, počakati celo večnost, da se vse izteku vpisa ne več. Če pa so s m e k ob o aha, – ši li posu n k tno e o z pomeni, d skupaj posede (in verje a bodo ti apolnila, to še nato šele e), p Sonc ime re li š izbra d tu zato so a a dentj valnic mord in dekan. e – to vesta še vs e polnili bodo lahko začeli graditi. ak škore Z a v s e , Ker se rektorjev mandat jeseni 2011 izteče smeri je pome univerze, fakultete c m na in b lizira n nerea o ostal b e le to, da s ijo čim bo verjetno kampus Sonc i pridor- pomis več študentov, rekto za idat kand kot še dal je jo ki ba, oblju nihče pa li na to, n d ja pred štirimi leti. Razen če ne bo tudi sam generacije ba a se zdaj vpisu e jejo b ov, y rokav al fl zavih je o n polet p čez i, ja a Bohin z d o – kar po Radk a je na e m ni strani potencia epljunil v roke ter zagrabil za kramp in lopato. študentov ve lnih d n vse več u o manj, n n a zapolnili iverz in programo drugi pa v, ki bi ra vsa že ta o p ih k di js k na mesta o in tako ivljen . preštevil jih cen ž dentskih deiš jv a T n re n u 3. V čas, nespoštovanja štuih postavk in mov ds ustanavljanja štu d rn e in ij u č s ni ustavil kih prog rnih trebš ona, nov , še ve ravic, mize kega zak i lovnih pra ega novega šols stajajo pri- zač študijski program č, načrtujejo se n o e i, a , tk d o s e u a tv v j leta s sog je vlada napo o šols lasjem šir v čja d . ičil visok itve podro ki bo un denti neprizadeti bec čivka o jab ala zeleno luč tej n o e ra tu lk u v š m a i k k a n n i potezi. K e gredo v mors h oči- s hru e že vs s ji , a v o d p , to ro n to e d Glede na primorskih štud na ulice. Ali d škami ali pa jago ajo, poskusimo osti štud sti vi entov ale dami. A kaj, ko je apatično a ne spra elajo rgič na reform tske napotnice d nji Sadja pa je e b o n o tn toliko, da nih na sadje? študen a nasled m n jo e ga niti ne lj le p ri o k jo je o li sti, zato v pod zmorereala mis univ c ili kruto etje ali p za preživ rim bodo potisn cvetk, ki pa ah gnije in smrdi. erzitetnih gajbite aj žur, s ka je. Morda je nek siranosti ne ad re nost v oz splošne nezainte elite plavati 5. Maj … je mesec, ko se pomlad ž u rj o o n ič m n res jih v razcveti v vseh svojih barvah, ko lahka. Ali ozremo z morju tudi jutri? se ptički že ločujejo, po tem, ko m e n š k v ta so se februarja ženili, in tudi meunivero sec, ko se študenti množično odljen rab o olik nek že 4. Prodam pravljajo na takšne in drugačne omet, a jo vsaj da pa er sic ere kat s zo, eh vedn zabave študentskega tipa. h ski zim nih gle me v deževno Ob tem vam želimo le še čim boljmejani obrazi nas jo ira dp po no ent hem rza je ive šo poletno fešto. In ko boste našli Un v. ato okr bir ih univerzitetn to novičko, jo preberite do konca opremljena, le na ma lno po po ma elo nač tov, den in razmislite o njeni vsebini. Časa štu a njk ma ji ah nic nekaterih čla imate na pretek! čih številkah. rde v o ljej kop se ge dru prvotna le a, daj pro j era zm še Univerza se milijard evrov. Še cena se je znižala na 100 at za prihodnje did kan a daj zmeraj jo pro rko.

Da ie rektorske volitve Donn 6

KAŽINOVA AKCIJA besedilo Tanja Žuvela

Kam naprej, ko diplomiram?

Institucije Evropske unije zaposlujejo mlade diplomante.

Veliko mladih diplomantov se odloča za delo in prvo zaposlitev izven slovenskih meja, med drugim tudi v institucijah Evropske unije (EU), v katerih se lahkot zaposlijo državljani vseh držav članic. Glavno vodilo pri tem je pravična zastopanost vseh držav. Institucije EU s sistemom pripravništva mladim omogočajo tudi praktično pridobivanje izkušenj, ki jim bodo koristile kasneje v njihovem poklicnem življenju.

Kdor se odloči za delo ali pripravništvo v instituciji EU, se znajde v razgibanem večkulturnem okolju, ki ustvarja vedno nove izzive in priložnosti za učenje ter osebno rast. Z nami sta svojo izkušnjo delili Nina Jurinčič, ki je opravljala pripravništvo v Evropskem parlamentu v Luksemburgu, in Tina Nemarnik, ki se je zaposlila na Evropski centralni banki v Frankfurtu.

7

Kako do dela v institucijah EU? Državljani EU lahko poiščejo delo v vseh državah članicah, zaposlijo pa se lahko tudi pri institucijah EU. Tiste institucije, v katerih lahko poiščete delo, so: Evropska komisija, Svet EU, Evropski parlament, Sodišče Evropskih skupnosti, Računsko sodišče, Ekonomsko-socialni odbor, Evropska centralna banka, Odbor regij in urad Evropskega varuha človekovih pravic. Zaposlite se lahko kot uradnik, uradnik-lingvist (prevajalec ali tolmač) ali asistent v kateri izmed institucij.

Javni razpisi za delovna mesta in testiranja za zaposlitev v omenjenih institucijah so objavljeni na spletni strani Evropskega urada za izbor osebja EPSO (http://europa.eu/epso/). Razpise za zaposlitev v institucijah EU (in tudi v drugih mednarodnih organizacijah) pa redno objavljajo tudi na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo (http://www.mju.gov.si/si/).

Prijava na posamezno delovno mesto poteka preko spleta. Kandidati, ki so v prvem krogu razpisa uvrščeni v ožji izbor, so vabljeni še v drugi krog, ki je običajno razgovor. Organizacije kandidate testirajo tudi z določenimi testi, ki merijo njihove kompetence in osebnostne lastnosti. Pri ustreznih organizacijah se lahko pozanimate o vrsti preizkusov in praktičnih nalog, ki jih uporabljajo.

Ali lahko na institucijah EU dobim redno zaposlitev?

Redno se lahko zaposlite kot uradniki za nedoločen čas, ki so del javne uprave EU. Delajo lahko kot upravljalci ali strokovni sodelavci.

Upravljalci opravljajo naloge, usmerjene v točno določeno področje dela.

Običajno pripravljajo politične usmeritve in izvajajo zakonodajo EU, analizirajo in svetujejo. Pomembno vlogo imajo tudi pri zakonodajnih in proračunskih postopkih EU, usklajevanju

gospodarskih politik držav članic EU, trgovinskih pogajanjih z državami zunaj EU ... Nekateri nadzirajo ribiške flote, kmetijsko politiko ali razvijajo/upravljajo znanstveno-raziskovalne programe; drugi pripravljajo sodbe Sodišča Evropskih skupnosti ali sklepe evropskega varuha človekovih pravic. Delo upravljalca univerzitetnim diplomantom torej ponuja zelo raznolike možnosti na upravnem, zakonodajnem, finančnem, komunikacijskem, znanstvenem in še mnogih drugih področjih. Kdor se odloči za tovrstno delo, se mora zavedati, da bo zaradi različnosti dejavnosti EU pri svojem delu že na začetku nosil veliko odgovornosti.

Druga vrsta uradnikov, ki se lahko zaposlijo za nedoločen čas, so strokovni sodelavci, ki so pomembni za notranje upravljanje institucij. Še posebej so aktivni na področju proračuna, financ, kadrovskih zadev, računalništva, bibliotekarstva in urejanja dokumentov. Običajno izvajajo podporne naloge, sodelujejo pri izvajanju politik na različnih področjih dejavnosti EU in so odgovorni za tajniške/pisarniške naloge ter učinkovito delovanje svoje upravne enote.

Zaposlitev za določen čas Naslednjo skupino zaposlenih na institucijah EU predstavljajo pogodbeni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas.

Pogodbo sklenejo za obdobje od treh mesecev do petih let (odvisno za katero vrsto zaposlitve gre). Velja omeniti še, da se to pogodbo lahko spremeni tudi v pogodbo za nedoločen čas. Pogodbeni uslužbenci opravljajo tehnične in administrativne naloge podpornih storitev ali pa pomagajo pri projektih na področjih, kjer ni dovolj uradnikov s potrebnim znanjem in izkušnjami. Zaposljivi so na številnih delovnih mestih, ki bi jih glede na naravo nalog, s katerimi se soočajo, lahko razdelili v naslednje skupine: tehnične in administrativne, pisarniške in tajniške, računovodske, svetovalne in jezikovne naloge. Občasno lahko tudi nadomeščajo odsotne uradnike ali delujejo kot dodatna zmogljivost na področjih, kjer ni dovolj uradnikov z ustreznim znanjem.

Obstaja še ena kategorija uslužbencev na institucijah EU, ki so zaposleni za določen čas; to so začasni uslužbenci. Za obdobje največ šest let se lahko zaposlijo na različnih področjih, kjer lahko izvajajo različne visoko specializirane naloge ali delujejo na področju znanosti. Zaposlijo se lahko tudi kot osebje kabinetov evropskih komisarjev in zapolnjujejo delovna mesta, kadar na rezervnem seznamu natečajev ni več kandidatov. Natečajev za izbor začasnih uslužbencev praviloma ne pripravlja Urad EPSO, ampak druge institucije in agencije. Na spletni strani www.europa.eu svetujejo kandidatom, ki jih zanima delo začasnega uslužbenca, naj redno spremljajo objave na spletnih straneh institucij in agencij EU, vlogo za začasnega uslužbenca pa lahko predložijo tudi v spletno podatkovno zbirko EU CV Online (stran v slovenščini: http://ec.europa.eu/ civil_service/job/cvonline/index_sl.htm).

8

KAŽINOVA AKCIJA Pripravništvo, priložnost za pridobivanje izkušenj Evropski parlament, Svet EU, Evropska komisija, Sodišče Evropskih skupnosti, Socialni in ekonomski odbor, Odbor regij in Varuh človekovih pravic vsako leto organizirajo 3- do 6-mesečna pripravništva za mlade univerzitetne diplomante. Vsako leto se več kot 1200 mladih odloči za pripravništvo v institucijah EU in tako izpopolnjuje svoje strokovno znanje, znanje o EU in z življenjem in delom v novem, večkulturnem okolju, bogati svoj osebni razvoj. Kakšno pa je pravzaprav delo pripravnika? Vsako pripravništvo je organizirano s strani posamezne institucije, zato se o programih in prijavnih postopkih največ izve na spletnih straneh zgoraj omenjenih institucij. Pripravniki načeloma opravljajo podobna dela kot uradniki nižjih kategorij. Če se odločite za pripravništvo v t. i. upravnih službah, boste načeloma opravljali enako delo kot uradniki-upravljalci, to je zbiranje informacij in dokumentacije, organiziranje delovnih skupin, forumov, javnih predstavitev in sestankov, arhiviranje, jezikovni pregled besedil itd. Če pa boste pripravništvo opravljali v službi za pisno prevajanje, tj. na Generalnem direktoratu za prevajanje, boste dodeljeni prevajalski enoti svojega maternega jezika. Ti pripravniki, enako kot drugi prevajalci, iz vsaj dveh uradnih jezikov EU prevajajo v svoj materni jezik. Njihovo delo je vedno pregledano s strani izkušenih sodelavcev uradnikov.

Tudi naša sogovornica, 26-letna diplomirana slovenistka Nina Jurinčič, se je po diplomi leta 2009 odločila za pripravništvo, in sicer v Evropskem parlamentu v Luksemburgu. Povedala nam je, da je za možnost

pripravništva v institucijah EU izvedela od prijateljev in se zaradi želje po novi izkušnji odločila za prijavo.

Povprašali smo jo, kakšni so bili prijavni pogoji in dobili odgovor, da se »na prakso lahko prijavi vsak, ki je že diplomiral in zna najmanj dva uradna evropska jezika (poleg slovenščine seveda). Eden mora biti angleščina, francoščina ali nemščina, drugi pa je lahko kateri koli uradni jezik EU. Pogoji in navodila za prijavo so natančno opisani na spletni strani http:// www.europarl.europa.eu. Predprijava poteka preko spleta. Če prideš v ožji izbor, moraš po pošti poslati še obrazec za prijavo in vso potrebno dokumentacijo.« Ker prijavni postopki in izbor kandidatov trajajo nekaj časa, je Nina s prakso začela aprila leta 2010 in zaključila čez šest mesecev, konec septembra. V času prakse je imela kar nekaj izobraževanj in usposabljanj. V sklopu prakse je obiskala tudi Evropski parlament v Strasbourgu in Bruslju. Sicer pa je njeno delo bilo prevajanje različnih dokumentov v slovenščino, tudi njo pa je kot vsakega pripravnika spremljal in usmerjal mentor.

Na vprašanje, kako se je ji je zdelo mesto in kako se je znašla v novem okolju, nam je odgovorila, da »je Luksemburg zelo lepo mesto, pa čeprav ne najbolj živahno. Zato je za vsakega pripravnika dobro, če se poveže z ostalimi pripravniki in se potem družijo in zabavajo skupaj. Jaz sem se imela super, ker sem imela zelo dobro družbo (ki je bila seveda mednarodna).« Kako pa je z nastanitvijo? »Evropski parlament ti sicer posreduje seznam najemodajalcev, ampak moraš nastanitev potem iskati sam. Jaz sem živela v hiši s šestimi študenti oz. pripravniki, tako da sem bila zelo zadovoljna. Hiša je bila blizu centra in tudi najemnina je bila ugodna,« je povedala. Nina se trenutno ukvarja z novinarstvom, vendar meni, da ji bodo pridobljene prevajalske izkušnje v življenju verjetno še

9

koristile. Pripravništvo je bilo zanjo izkušnja, za katero ji ni žal. Med delom je spoznala veliko mladih ljudi, pripravnikov, in z njimi ostala v stiku. »V šestih mesecih prakse smo se res zelo povezali in super je, če veš, da lahko greš v tujo državo in te tam čaka prijatelj,« je še pripomnila.

Tina Nemarnik: »Študenti naj investirajo vase in v svoje znanje že med študijem« Naša druga sogovornica Tina Nemarnik, 27-letna magistrantka s Famnita, kjer je študirala računalništvo in informatiko na 2. stopnji, je trenutno zaposlena na Evropski centralni banki (ECB) v Frankfurtu. Pred tem je bila štiri leta zaposlena v Sloveniji, njena izkušnja dela doma in v tujini pa je na moč različna. Izkušnje, ki jih je ob svoji prvi zaposlitvi doživela v Sloveniji so bile precej grenke, z začetkom dela na ECB pa je, kot sama pravi, obrnila nov list v svojem življenju. Povedala nam je, kako se je znašla v novem delovnem okolju in kako poteka življenje v novem mestu.

Zakaj ste se odločili poiskati poklicne možnosti znotraj Evropske centralne banke (ECB), institucije EU?

Za delo v instituciji EU, natančneje na ECB, me je navdušila želja po znanju in upanje na stimulativno in normalno delovno okolje, ki ga v času študija in zaposlitve v Sloveniji žal nisem imela. Na ECB sem se prijavila tudi zaradi radovednosti in želje, da postanem strokovnjakinja na svojem področju in dodobra spoznam delovanje finančnega sistema ter finančnih trgov. Imela sem občutek, da v

Sloveniji zaradi spleta okoliščin in zaposlovalne politike tega cilja ne bom mogla doseči. V Sloveniji sem imela težave zaradi slabo napisanega gradiva, nekompetentnosti in neznanja nadrejenih, pa tudi mobinga na delovnem mestu.

Kako je potekal postopek vaše prijave za delo na ECB?

Evropska centralna banka letno zaposli veliko pripravnikov iz držav članic EU (točna zaposlitvena statistika je prosto dostopna in objavljena na spletni strani ECB). Razpisi so objavljeni na spletni strani ECB in vsak, ki se želi prijaviti, izpolni spletno aplikacijo in odgovori na zastavljena vprašanja. V tem primeru svetujem, da vsak odgovori na vprašanja tako, kakor sam misli, in naj ne išče po spletu receptov pravilnih odgovorov. Če je vaš profil zanimiv, vas bodo tudi kontaktirali. Če so odgovori, ki si jih podal v spletnem vprašalniku, zanimivi za delodajalca, sledi torej intervju?

Tako je, če ste izbrani, je naslednji korak razgovor po telefonu. A tudi v tem primeru ni recepta za dajanje najboljših odgovorov, saj so vprašanja odvisna od sekcije in osebja, ki bo govorilo s posameznim kandidatom. Moja vprašanja so bila vezana na moje magistrsko delo, logistiko strukturiranja podatkovnih baz za območje EU, metode preverjanja pravilnosti statističnih podatkov, metodologijo strukturiranja obveznic, definicije izvedenih finančnih instrumentov in glavni cilj ECB. Kakšen je bil vaš začetek na novem delovnem mestu in kako vas je organizacija uvedla v delo?

Decembra lani so me obvestili, da sem bila izbrana in da bom začela delati prvega februarja letos.

Vrata iz začaranega kroga nezadovoljstva so se nenadoma odprla in ponudbo sem z veseljem sprejela. Če primerjam odnos, ki sem ga izkusila v Ljubljani, s tistim na ECB, je neprimerljivo. Na ECB dobi vsak izbran študent svojega mentorja, ki vodi njegovo delo, seveda pa se od kandidata pričakuje tudi določena mera samoiniciative. Po kratkem uvodu v delo sem dobila literaturo in bila deležna

10

v Frankfurtu. Težave nastanejo, če je potrebno komunicirati z lokalnimi ljudmi, ampak so se tisti, s katerimi sem do sedaj govorila, z menoj večinoma sporazumevali v angleškem jeziku.

Delate in živite v eni izmed evropskih poslovnih prestolnic – kako izgleda vaš življenjski slog?

ustreznih priprav za opravljanje dela v kompleksnih računalniških sistemih.

Kakšne so vaše delovne naloge na ECB?

Trenutno sodelujem pri razvoju zbiranja različnih numeričnih in tekstovnih podatkov o obrestnih merah, vezanih na evro območje. V kolikor je zaposleni zainteresiran za raziskovalno delo, pa mu je le-to omogočeno skozi posamezne projekte. Študentom priporočam, da investirajo vase in svoje znanje že ob začetku študija, saj jim bo ob nastopu na odgovorno delovno mesto lažje. Tudi moje delo je zelo odgovorno in tu šteje le znanje, ne pa politična ali družinska povezava.

Kaj pa selitev v novo okolje, ste izkusili kulturni šok?

Življenje v Frankfurtu je polno presenečenj. Kot evropski finančni center deluje precej hladno z veliko meglenimi dnevi v zimskem času. Po drugi strani pa omogoča vse, kar si posameznik lahko zamisli. Mesto samo je čisto in prijetno urejeno.

Na eni strani so stare stavbe kot v vsaki evropski prestolnici, na uničenih predelih iz druge svetovne vojne pa so zgradili številne nove in hitro prešli v svet modernizacije. Frankfurt je sofisticirano mesto in tudi javni prevoz je odlično urejen in nadzorovan. Ne glede na to pa lahko vidimo veliko ljudi, tudi premožne finančnike in bančnike, ki se po ulicah vozijo s kolesi. Mesto ima tudi številne parke, trgovine in muzeje. Kulturnega šoka ni bilo, saj sem vajena življenja v drugih državah (npr. dodiplomski študij sem opravljala v ZDA, na Middle Tennessee State University). Zanimivo je, da človek kljub neznanju nemškega jezika lahko preživi

11

Skupnost ECB je precej povezana tako v delovnem kot v zasebnem življenju. Zaposlenim omogoča nešteto aktivnosti, vezanih na prosti čas. ECB ima ekipo nogometa, košarke, tenisa ...

Z njimi se udeležujejo medbančnih tekmovanj.

Banka subvencionira stroške treninga in potovanj na različna tekmovanja. Večina pripravnikov živi v skupnem hotelu, kjer je vsakemu na voljo apartma. Tekma med pripravniki je seveda v tem, kdo bo prej prišel do večjega apartmaja in boljšega udobja. Obroki med delom so s strani ECB subvencionirani v dveh menzah. Ena je notranja, druga pa zunanja v sosednjem nebotičniku. ECB kot tak zaseda tri delovne prostore, ki jih ima banka v podnajemu. V Frankfurtu se v nov življenjski slog utečeš sam s pomočjo drugih pripravnikov ali osebja ECB. Se kdaj počutite osamljeni, imate domotožje?

Morda se posameznik kdaj počuti osamljeno, ampak karkoli počneš znotraj ali zunaj ECB, bo vedno prisoten nekdo, ki te bo podpiral, te spodbujal in ti pomagal. ECB dela željnim ljudem ponuja odlične razmere za delo, ki so po mojem mnenju neprimerljive s slovenskim delovnim okoljem. Moram reči, da so izkušnje, ki sem jih pridobila v Nemčiji v roku dveh mesecev, neprecenljive in zlata vredne. V primerjavi s tistim, kar sem v zadnjih štirih doživela v Sloveniji, so neprimerljive.

Kaj bereš? besedilo / Marša Marušič

Ženskam rože, moškim knjige

L

ansko leto sem se prav na 23. april sprehajala po Barceloni in vsak na ulici je imel vrtnico ali knjigo. Pojasnili so mi, da je to dan patrona Katalonije oziroma La diada de Sant Jordi.

Na dan Sv. Jurija (Sant Jordi po katalonsko) je v navadi, da ženske podarijo moškim knjigo in moški ženskam vrtnico. Prav zato so vsi pločniki polni kioskov s knjigami in s stojnicami, kjer prodajajo vrtnice. Nikoli mi ne bo jasen »enakovreden« odnos ženske-vrtnice in moški-knjige, ampak vseeno spoštujem dolgoletno tradicijo celotnega praznika. Po zgledu praznika Sant Jordi je UNESCO leta 1996 razglasil 23. april za Svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Želi namreč vzpodbujati k odkrivanju užitka v branju in k priznavanju prispevka, ki ga imajo avtorji pri kulturnem in socialnem napredku. Začelo se je leta 2001 z Madridom in od takrat vsako leto 23. aprila UNESCO določi naslov Svetovna prestolnica knjige tistemu mestu, ki s kvalitetnimi programi promovira razširjanje literature in spodbuja k branju. V desetih letih je ta naslov pripadal geografsko in zgodovinsko različnim mestom in kot večina verjetno že ve, je odločitev letos padla na Ljubljano, ki je do letošnjega 23. aprila nosila naslov Svetovna prestolnica knjige 2010.

Koliko pa se dejansko bere v Sloveniji?

Pri iskanju odgovora na to vprašanje, smo si pomagali s kratko anketo, pri kateri je sodelovalo 30 študentov UP, in s pogovori z osebjem knjižnic in knjigarn.

Koliko bereš?

Metoda povej naprej je po zbranih podatkih še vedno naj­ bolj učinkovita. Študenti so se večinoma strinjali, da izbira knjig v večinoma temelji na priporočilih prijateljev in po dobrih ocenah na internetu ter v revijah. Knjižnice na Obali imajo navado, da pravkar vrnjene knjige razstavijo na dobro vidno mesto in tako obiskovalcem omogočijo, da izbirajo med ravno prebranimi knjigami in jim tako pomagajo pri izbiri. Tudi v knjigarnah imajo ob vhodu podoben sistem s policami, na katerih razkazujejo 10 najbolj prodanih knjig prejšnjega meseca in priporočene knjige.

Gospa Staša Žunič iz Mladinske knjige je povedala, da sta približno dve tretjini prodanih ­knjig v slovenskem jeziku, tretjina pa v izvirnem. Pravi, da se število študentov v knjigarni poveča ob začetkih semestrov, torej oktobra in februarja. To se pravi, da študentje večinoma kupujejo ­knjige za študij, veliko pa prodajo tudi znanstveno-fantastičnih knjig. Slednje verjetno za prosti čas. Kar se tiče celotne prodaje, so tri »naj« knjige v slovenskih knjigarnah leta 2010: Elizabeth L. Gilbert: Jej, moli, ljubi; Valentina in Luka Novak: Ljubezen skozi želodec; Lousie L. Hay: Življenje je tvoje. Najbolj brane knjige preteklega leta v vseh 276 knjižnicah pa so vsa dela avtorice Kathleen E. Woodiwiss.

Kot so pokazali odgovori na to vprašanje, se mladi jasno delijo na dve skupini: tiste, ki veliko berejo (več kot knjigo na mesec), in tiste, ki malo berejo (tri do pet knjig na leto). Pri tem smo upoštevali samo tiste knjige, ki jih berejo za prosti čas in izpustili tiste za delo in študij. V Mestni knjižnici Izola so nam povedali, da si povprečen član (torej ne samo študenti) na mesec sposodi pet ali šest knjig.

V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru se je v letu 2010 včlanilo več kot 2000 študentov.

Po besedah ge. Dolores Jakac si mesečno v Kopru izposodijo kar 31.000 knjig. Čeprav nam v knjigarni Mladinske knjige niso izdali točne številke, tudi tam prodajo več kot tisoč knjig na mesec. Za obravnavanje teh podatkov je potrebno upoštevati, da dosega v naši državi povprečna naklada na letni ravni 1360 izvodov za leposlovje, pri čemer pa zahtevnejše leposlovje ne dosega niti 600 izvodov. Tudi podatek, da v Sloveniji letno kupimo le dve do tri knjige na prebivalca ni ravno Cene knjig! pozitiven.

Veliko anketiranih študentov se je pritožilo, da si morajo knjige sposojati večinoma v knjižnicah, saj so cene knjig v Sloveniji preprosto previsoke. Zgoraj je slov-

12

enski literarni trg že omenjen kot majhen in izredno omejen, kar neizogibno pripelje do visokih cen knjig, ki so velikokrat predrage za študentski žep. Tudi povprečna cena 21 evrov kaže na problem nedostopnosti knjig, zato imajo nekatere knjigarne, kot je povedala ga. Žunič, več popustov namenjenim študentov (npr. mesec 10-odstotnega popusta na tujo literaturo). V Študentski založbi pa lahko vsak študent s potrdilom uveljavi 15-odstotni popust na vse knjige.

Knjige za vsakogar Priložnost za odpravo problema dostopnosti knjige se je pojavila z Ljubljano kot svetovno prestolnico knjige in na dan je prišla pobuda projekta Knjige za vsakogar.

Ideja je bila, da se izda 21 knjig v skupni nakladi 8000 izvodov in ponudi naprodaj za tri evre. Izbrali so knjige mnogih priznanih slovenskih avtorjev in tudi vrhunskih tujih pisateljev. Glede na majh­ nost slovenskega založniškega sveta je mogoče zlahka videti, da je v primerjavi z nizkim številom izdanih knjig na leto, število 8000 izvodov po ugodni ceni kar razveseljiv podatek.

Drugi veliki problem, ki ga omenja tudi dr. Uroš Grilc v enem od svojih intervjujev, je celotna literarna mreža, ki kaotično povezuje avtorje z uredniki in knjižnicami, ter slabimi povezavami med knjigarnami. Kot primer si poglejmo podatek, da je v celotni Sloveniji

ski občini že pritožujejo, da otroci računalniške generacije (ki so se manj kot 80 knjigarn. Knjige za praktično rodili z računalniki) ne vsakogar poskuša predlagati berejo več. Če so že ob vzponu inrešitev tudi za to težavo. Pobuda terneta pred 15 leti čutili potrebo skuša poenotiti različne literarne za ohranjanje pomena knjige, bo panoge in jih vključiti v splošno le-ta za naslednje generacije še uporabo. Poleg tega so se odločili, toliko bolj pomemben. da bodo knjige naprodaj na mestih, ki primarno niso namenjeni Ljubljana – Svetovna za to – muzeji in kulturne in- prestolnica knjige 2010 stitucije. Ta projekt pa ni namen- Kot je že bilo omenjeno, je bila Ljujen samo prebivalcem Ljubljane, bljana prestolnica knjige vse do ampak ustvarja prodajalno mrežo letošnjega 23. aprila. Izvedenih je po celotni Sloveniji in zamejstvu, bilo veliko projektov, od poučnih torej obsega celotno slovensko delavnic za otroke do konferenc in okroglih miz s priznanimi ustgovoreče področje. varjalci. Veliko pa je tudi aktivnih dogodkov, ki se nadaljujejo tudi Knjige in internet Ali je naključje, da je bil svetov- po 23. aprilu. Omembe vreden je ni dan knjige ustanovljen leta festival Fabula, ki se je že drugo 1996, ravno med prvo dejansko leto zapored odvijal med 4. in razširitvijo svetovnega spleta 22. aprilom. Raznolik program je in novih medijev? S prihodom vse­boval vrsto delavnic, filmskih iPada se ponovno govori o elek­ predvajanj ter gostovanj mnogih tronskih knjigah. Spomnim se, znanih avtorjev: César Aira, Nicda je pred leti kalifornijski gu- colò Ammaniti, Per Olov Enverner Schwarzenegger začel quist, Cristoph Ransmayr, Drago uvajati uporabo elektronskih Jančar in Margriet de Moor. Ker knjig kot zamenjavo za papir- se festival dogaja vsako leto, osta­ nate učbenike. Kljub temu da ja spletna stran vedno aktualna: imajo novi mediji osrednjo vlogo http://www.festival-fabula.org/. v življenju študentov in novejših Za zaključek svetujem vsem, generacij, je naša anketa poka- da si vzamete trenutek za ogled zala, da le majhen odstotek spletne strani http://www.ljuvprašancev bere elektronske bljanasvetovnaprestolnicaknknjige. Nasprotno pa so se brez jige.si, pregledate dogodke in izjeme strinjali, da zaradi inter- si izberete tisto, kar vas najbolj neta manj berejo. Pa ne zaradi zanima. Kupite knjigo, izkoristite tega, ker bi pridobivali enake in- ležanje na plaži ter berite, berite, formacije tudi na spletu, ampak berite. Vrtnice pa kar pustite pri ker jim internet preprosto vzame miru. preveč časa. Torej ni naključje, da je veliko študentov priznalo, da večino knjig preberejo prav poleti, ko si skoraj prisiljen zapustiti računalnik. Knjižnice torej nimajo upada izposoje zaradi tega.

Ne še. Kot pravi ga. Jakac, se iz osnovnošolskih knjižnic po kopr-

13

Utemeljen strah pred lastno Pretekli dogodki na Japonskem so šokirali tehnologijo? ves svet. Narava je ponovno dala zaušnico

besedilo / Agata Venier našemu slepemu prepričanju, da je sodobna tehnologija brezhibna. Katastrofa v eni najbolj tehnološko naprednih in protipo- Ali smo Slovenci varni pred potresi? tresno obvarovanih držav je postavila pod »Slovenija je država z zmerno potresno nevarvprašaj protipotresno in jedrsko varnost nostjo,« pojasnjuje Gosar in dodaja, da živimo na območju, kjer je nevarnost potresov večja kot na po vsem svetu. V Sloveniji je v zadnjem času severu Evrope, ampak manjša kot v Sredozemlju, predmet pozornosti Nuklearna Elektrarna npr. v Grčiji. Na spletni strani Agencije za okolje Krško, ki leži na potresnem območju. Ponovno ARSO je o seizmičnem delovanju na Slovenskem prihajajo na dan tudi splošna vprašanja območju zapisano, da se na našem majhnem o protipotresni gradnji v Sloveniji, ki ima geografskem prostoru stikajo tri dokaj pestro seizmično delovanje in je v geotektonske enote, Alpe, Dinaridi in Panonski bazen. To je razlog preteklosti doživela kar nekaj močnih potre- za nastajanje številnih šibkih in snih sunkov. Ali lahko Slovenci na domačih močnih potresov. Andrej Gosar je tleh mirno spimo? Na to vprašanje sta vsak pojasnil, da imamo v Sloveniji tri za svoje področje odgovarjala dr. Andrej območja, ki so najbolj potresno akANDREJ GOSAR Gosar iz Urada za seizmologijo in geologijo tivna, in sicer pas od severozahoda ob meji z Italijo in Furlanijo, območje Ljubljane ter direktor Uprave RS za jedrsko varnost, dr. z okolico in Brežiško-krško polje. »26. marca je Andrej Stritar. potekala 500. obletnica najbolj znanega potresa

na Slovenskem, ki se je zgodil v vzhodni Sloveniji in Furlaniji z magnitudo 6.8, kar je najmočnejši potres, ki ga lahko pri nas pričakujemo. Tak potres je v primerjavi z japonskim 1500-krat šibkejši,« je pojasnil izvedenec. Eden izmed potresov, ki ga vsekakor ne moremo pozabiti, pa je katastrofalen potres, ki je leta 1998 prizadel Posočje. »Z magnitudo 5.6 je potres povzročil poškodbe 7. in 8. stopnje po evropski lestvici, kar pomeni, da se poleg rušenja dimnikov, začnejo rušiti tudi notranje stene, vendar pa še ne celotne zgradbe.

Odvisno je tudi od kvalitete gradnje, saj so problem predstavljale predvsem slabše grajene stare zgradbe,« je povedal Gosar. »Po nesreči je bila izvedena sanacija, ki je predvidela večjo odpornost zgradb.«

Vprašanje nadzora pri gradnji Andrej Gosar pojasnjuje, da so se varnostni predpisi za gradnjo na Slovenskem v preteklosti od potresa do potresa izboljševali. »Do potresa v Skopju leta 1963 je bila v Jugoslaviji protipotresna gradnja problematična, potem pa so se uveljavili učinkovitejši predpisi. Od leta 2006 tudi za Slovenijo veljajo evropski standardi Eurocode za potresno odporno gradnjo.« Gosar še pojasnjuje, da ni vse, kar je staro, problematično. »Ljubljanski

14

nebotičnik je npr. bil zgrajen po revoluciona rni metodi. Poglavitno vprašanje, ki se postavlja tudi pri novejših objektih, je nadzor pri gradn ji, niso zadostovala. Mogoče so se zaradi tega pred ki vpliva na dejansko varnost teh objektov,« mesecem dni oglašali z neutemeljenimi izjavami, pravi izvedenec. kot npr. da je nuklearka na območju Slovenije zastarel ostanek komunistične Jugoslavije. Stritar je Utopija: ali lahko potres napovemo? na to odvrnil, da se mednarodna javnost sploh »Potresov ne moremo napovedati,« pravi Go- nima česa bati. »Glavna skrb Uprave je namenjena naši lastni varnosti in varnosti našega prebivalssar. »Vse, kar lahko storimo, je preventiva in tva. Zato so lahko tudi drugi mirni.« ocena potresne nevarnosti. Razpolagamo z modernimi mrežami potresnih opazovalnic Kaj pa v primeru, če bi slučajno prišlo do jedr, skega incidenta? Slovenija je geografsko relativno ki dnevno zaznajo od deset do dvajset potre sov. Teh, ki jih ljudje zaznajo, a ne povzročijo omejena država in zato bi bil morebitni vpliv radioaktivnega onesnaževanja čezmejnih območij nobene škode, je okrog 50 na leto. Potresi, ki hiter. »Obstajajo mednarodne konvencije o jedrski povzročijo škodo, pa so izjemno redki,« pojas nškodi in tudi zakonska določila o tem, kako morajo juje. »S spremljanjem seizmološkega delov anbiti elektrarne zavarovane. Tovrstna varnost pa ja lahko veliko izvemo o geološki zgradbi in ima tudi svojo ceno, in sicer okoli milijarde in pol aktivnosti prelomov. Na podlagi tega obsta ja tudi karta potresne nevarnosti, ki sodi kot del evrov. Cena za vzdrževanje jedrskih elektrarn je na splošno velika, ampak proizvodnja energije je gradbenih predpisov.« Kot smo lahko videli na ogromna, zato je cenovno jedrska energija relaJaponskem, je tudi psihološka pripravljeno st za preventivo nedvomno zelo pomembna tivno konkurenčna. V Sloveniji gre trenutno za . najcenejši vir energije poleg hidroelektrarn, drugi Andrej Gosar je o tem za Slovenijo poved al, so vsi dražji,« je povedal Stritar. da smo, kar se tega tiče, v skladu z drugi mi državami. V šolah potekajo redne vaje o tem, Kdo pa so uporabniki jedrske energije nuklearke v kako ukrepati v primeru potresa. Japonska je Krškem? »Poti trgovanja z jedrsko energijo so zaplena tem področju posebna izjema zaradi visok e tene,« pojasnjuje Stritar. »Elektrarna je nastala v 70. izpostavljenosti potresom.

Kljub vsem preventivnim ukrepom pred letih prejšnjega stoletja kot sad politične odločitve v Beogradu, kasneje pa je postala skupen slovenskopotresi, pa se Japonska ni uspela izogn iti hrvaški projekt. Trenutno gre polovica energije na nesreči v jedrski elektrarni. Po vsem svetu so Hrvaško, polovica pa je namenjena Sloveniji. Pri nas nuklearke tarča javnih in političnih polem ik. se porabi približno toliko, kot se proizvede, zato je Tudi Nuklearni Elektrarni Krško v zadnj ih tednih ni prizaneseno, saj je bila tarča ostrih proizvodnja relativno uravnovešena.« političnih kritik sosednjih držav in magn et medijske pozornosti ob vsakem manjšem Novo vprašanje, ki se poraja ob vsem tem preplatehničnem zapletu. To se hu o jedrski energiji in protestih Greenpeacea ter je zgodilo konec marca, stranke Zelenih Slovenije, pa je ponovno vezano ko je prišlo do samod- na varnost: ali je jedrska energija res eden najbolj ejne zaustavitve obrata. nevarnih virov energije? Ali je naš strah pred tovrstAndrej Stritar, direktor no tehnologijo utemeljen? »Dokler elektrarna norUprave RS za jedrsko malno obratuje, zelo malo škoduje, če pa se zgodi varnost, je povedal, da kot v Fukušimi, je seveda nevarno,« pravi direktor ANDREJ STRITAR so ugotovili nekaj napak Uprave za jedrsko varnost. Pri tem pa dodaja, da je na opremi v sekundarnem delu elektrarne. lahko vsak vir po sebi sporen. Sončne celice so dokaj hvaležne, ampak, če ni sonca, ni energije. V Sloveniji Pojasnil je, da je šlo zgolj za tehnične težav e, da ni nobene nevarnosti in da je takoj prišel pa je te energije vsekakor premalo. Tudi energija na veter ni najbolj zaželena. Fosilna goriva imajo sploh serviser iz Francije za sanacijo. Ali je bilo to cel kup negativnih vplivov. Za konec Stritar še dodapojasnilo dovolj za medije in mednarodn o ja, da bo za kakršno koli odločitev, kar se tega tiče, v politiko, je drugo vprašanje. prihodnosti treba poiskati nek družbeni konsenz, na Po posledicah potresa v Fukušimi smo posta li podlagi katerega bomo morali delovati. zelo občutljivi na protipotresne ukrepe jedrsk ih objektov. Andrej Stritar je povedal, da lahko jedrska elektrarna ob najnižji stopnji potre sa normalno obratuje, v primeru 6. in 7. stopn je po Richterju pa se varno zaustavi. Italijanskim politikom pa tovrstna varnostna zagotovila

15

besedilo / Marša Marušič

rešiti problemov svetovnega prebivalstva. Tako so tisti, ki so dobro, vedno boljše; tisti, ki so slabo, pa so vedno slabše. Ta ogromen prostor, ki se je razvil med potrebami večine in slabo svetovno vladno politiko, je v veliki meri napolnjen z velikim številom pobud in organizacij, ki skupaj tvorijo mrežo prostovoljstva.

Izraz prostovoljstvo pomeni opravljanje neodvisne in nedobičkonosne aktivnosti, zaradi osebnih razlogov, solidarnosti, socialne pravičnosti, upoštevanja osnovnih človekovih pravic, altruizma ali kateregakoli drugega razloga.

Skratka od ljudi, ki vozijo rešilce, do tistih, ki čistijo plaže, gradijo šole, organizirajo politične dejavnosti in pomagajo odvisnikom od drog.

Evropska unija je leto 2011 imenovala za leto prostovoljstva in tako poudarila, da je prostovoljstvo ena od osnovnih temeljev aktivnega državljanstva in demokracije.

Osnovne vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, namreč spodbujajo k usklajenemu razvoju evropske družbe. EU ponuja vrsto različnih humanitarnih projektov na vseh področjih dela, poleg tega pa na tem področju deluje ogromno nevladnih organizacij, ki pokrivajo in rešujejo različne probleme. Največ informacij in nasvetov seveda izvemo iz prve roke, zato sem se obrnila na prostovoljca, ki sta želela deliti svojo izkušnjo.

Vsaka pomoč šteje

Z

ačnimo s statistiko. Več kot polovica svetovne populacije (okoli tri milijarde ljudi) živi z manj kot dvema dolarjema na dan; približno 140 držav na svetu ima nižji BDP od neto zaslužka Billa Gatesa; 20 % najbogatejših nadzoruje 82 % celotnega premoženja (Združene Države Amerike imajo 25 %, celotna Afrika pa 1 %); vsake 3,6 sekunde nekdo umre za lakoto (tretjina teh so otroci, mlajši od pet let); samo leta 2008 je zaradi pomanjkanja hrane umrlo okoli tri milijone otrok; 2,6 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev; 33 % svetovne populacije nima dovolj denarja za nakup hrane; v zadnjih 40 letih se je število tako imenovanih nerazvitih držav podvojilo; povprečni prihodek na prebivalca v Afriki je danes za 75 % nižji kot pred 20 leti …

Verjetno ste se tudi vi zgrozili ob teh podatkih in pomislili: »Zakaj nihče ne naredi kaj za rešitev vseh teh problemov?« Vendar lahko tudi vi, kot mnogi drugi, ukrepate in neposredno pomagate – odpravite se na prostovoljno delo!

Prostovoljstvo Od pregledu preteklih let in celo stoletij je jasno, da zaradi malomarnosti ali nesposobnosti svetovni politiki nikakor ni uspelo

Zdravniki prostovoljci Na vojnih območjih, nerazvitih in revnih predelih je osnovna potreba zdravstvena varnost. S tem namenom so bila ustanovljena združenja, kot sta italijanski Emergency in francoska Medecins sans Frontieres (Zdravniki brez meja), ki je leta 1999 prejela Nobelovo nagrado za mir. Kot primer vzemimo Etiopijo, ki ima enega zdravnika na 40.000 ljudi (v Sloveniji 345). Tu je prostovoljno delo opravljala Barbara Uljančič, študentka šestega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani.

Kje in preko katere organizacije si sodelovala kot prostovoljka?

Štiri absolventke medicine smo se odpravile na humanitarno-medicinsko odpravo v Etiopijo, v sklopu Sekcije za tropsko medicino (http://www.etiopija2010.com). Sekcija za tropsko medicino od leta 1990 pomaga pri usposabljanju, organizaciji in izpeljevanju študentskih humanitarnih odprav v deželah tretjega sveta. V vasi Kobo na severu smo jeseni 2010 tri mesece z medicinsko oskrbo pomagale v kliniki sester Uršulink.

Kaj je bilo tvoje delo in kakšna je bila finančna organizacija?

V ambulanti smo pomagale njihovemu zdravniku in medicinski sestri, kliniko in lekarno pa smo opremile z našim materialom ter zdravili. Dvakrat na teden smo pomagale tudi v javnem zdravstvenem centru, kjer ni zaposlenega nobenega zdravnika, ampak le nekaj medicinskih sester in health officirjev (ljudje z dveletno medicinsko izobrazbo).

Ker smo bile prva tovrstna odprava v Etiopiji, je bilo dela

16

Kje in preko katere organizacije si sodeloval kot prostovoljec?

Sodeloval sem pri organizaciji Interregional Festival 2009, ki je del nevladne organizacije iz Barcelone. Preko letnega glasbenega programa spodbuja izobraževanje najrevnejšega prebivalstva podsaharske Afrike.

V vseh državah organizirajo delavnice, predavanja in koncerte, ki se končajo z letnim tekmovanjem med najboljšimi. Delali smo v Zambiji in Malaviju, zaključni koncert pa je bil organiziran pri Viktorijskih slapovih v Laivingstonu, Zambija.

Kaj je bilo tvoje delo in kakšna je bila finanč-

res veliko in nihče nam ni znal kaj dosti svetovati. Zaradi visokih stroškov smo že dobro leto pred odhodom sestavile okviren načrt in začele z zbiranjem sredstev.

Zbirale smo tudi zdravila in ostali medicinski material, kar je skupaj tehtalo kar 600 kg. Pri tem so nam bili v pomoč tudi na Rdečem križu.

Kaj ti izkušnja pomeni? Kako jo dojemaš?

Naše delo je bilo neizogibno povezano z druženjem s tamkajšnjo kulturo in načinom življenja. Čeprav je življenje tam veliko težje, jasneje vidiš, katere stvari so v življenju resnično pomembne. Všeč mi je princip potovanja s smislom. Odprava je zame tako predstavljala potovanje, ki ima smisel in je priložnost pomagati sočloveku, predvsem tistemu, ki našo pomoč resnično potrebuje. In kot pravi afriški pregovor: »Če veliko majhnih ljudi na veliko majhnih krajih naredi veliko majhnih stvari, se obličje zemlje lahko spremeni.«

Glasba kot preventiva Namen prostovoljne dejavnosti ni vedno le popravljanje političnih napak, ampak imajo pomembno vlogo tudi pri izobraževanju in preventivi. Dober primer je El Sistema (Sistem) – izobraževalni sistem, ki ga je v Venezueli razvil Josè Antonio Abreu. Namenjen je otrokom v socialni in ekonomski stiski, ki se preko glasbe izognejo revščini in kriminalu v nihilističnih barriosih. Za več kot 350.000 otrok, ki sestavljajo skoraj 200 orkestrov, v Venezueli glasba predstavlja pobeg. Tudi Andrea Marino, diplomant ekonomije iz Milana, je kot prostovoljec sodeloval pri glasbenem projektu, vendar v Afriki.

na organizacija?

Delo je bilo zelo raznoliko, od iskanja glasbenih skupin po najbolj oddaljenih vaseh na celini, do iskanja različnih sponzorjev za organizacijo koncerta, sestavljanja stojnic za prodajo izdelkov, postavljanja in razstavljanja odra ter razpolaganja s financami. Med koncertom (štiri dni po 12 ur glasbe dnevno) sem organiziral nastope umetnikov in kot uradni fotograf posnel okoli 16.000 slik (http://www.music-crossroads.net). V teh dneh sem imel organizirano osnovno prenočišče in hrano, stroške vseh preostalih 50 dni pa sem kril sam.

Kaj ti izkušnja pomeni? Kako jo dojemaš?

Izkušnja – neprecenljiva in neverjetna, edinstvena.

Zadovoljni nasmeh tistih, ki še niso videli prozorne vode. Še vedno sem navezan na mnogo ljudi iz Evrope in Afrike, ki so me spremljali na tej izkušnji. Močno bi jo priporočal vsem, ker se preko tega zavedamo, kako srečni smo lahko, da živimo v zahodnem svetu.

Prostovoljci na vojnih območjih Prostovoljstvo je velikokrat povezano s pacifizmom, kar dokazujejo prostovoljci, ki delajo na vojnih območjih. Eden takih je bil tudi Vittorio Arrigoni, mlad italijanski novinar, ki je deloval na območju Gaze. Preko svojih člankov za Peace Reporter, podpisanih s sloganom Stay Human!, je seznanjal svet z vsakodnevnim bojem proti nasilju in trpljenju zaradi vojne. Vittoria so 15. aprila letos najprej ugrabili, nato pa ubili pripadniki Džihada. Zaradi tega je postal simbol pacifistov po celem svetu in ogorčenje, ki se je kot posledica njegove smrti razširilo v mednarodni skupnosti, daje pomen njegovemu delu in delu vseh prostovoljcev širom sveta.

Kljub takšnim incidentom se med prebiranjem različnih člankov in spletnih strani ter med pogovorom z ljudmi, ki so že imeli to izkušnjo, ideja prostovoljnega dela izkaže kot zelo pozitivna. Možnosti je veliko, zato priporočam obisk spletne strani Evropske unije (http://europa.eu/youth/volunteering_-_exchanges/index_eu_sl.html) ali slovenske organizacije Volontariat (http://www.zavod-voluntariat.si/), in se z njihovo pomočjo odločite za primerno prostovoljno delo. In ne pozabite: Stay Human!

17

Ko petje postane način življenja besedilo / Agata Venier

Perpetuum Jazzile je eden tistih zborov, v katerega se, ko ga prvič slišiš, preprosto zaljubiš. Njihovi zvočni efekti so nekaj povsem unikatnega, njihov ritem in muzikalnost sta nekaj neverjetnega.

Druži jih prijateljstvo in ljubezen do petja ter želja po rušenju klasičnih pevskih standardov in iskanje vedno novih in novih načinov izražanja. Njihovo izvirno petje a cappella s pomočjo »glasovnih inštrumentov« je osvojilo Slovenijo in očaralo ves svet. Kot pravijo pevci, pa so njihovo glavno zadoščenje nasmehi na obrazih poslušalcev. Kakšen je recept za uspeh tako izjemne amaterske jazzovske skupine? O tem smo se pogovorili s Sandro Feketija, dolgoletno pevko, sedaj zborovodjo in asistentko novega umetniškega vodje Pedra Karlssona. Svoje pevske izkušnje so nam podali tudi solist Aleš Majerič, dolgoletna članica Nataša Jovanović in beatboxer oz. vokalni bobnar skupine Sašo Vrabič.

Sandra Feketija, asistentka umetniškega vodje Kakšen je recept za uspeh zbora?

Kako vam uspe ohraniati tako energijo, medsebojno prijateljstvo in ujemanje?

Po naključju smo se našli ljudje, ki smo si zelo različni, a stremimo k istemu cilju in se spoštujemo. Ko sem pristopila k zboru, so me sprejeli kot eno od njih, niso gledali name, kot da sem nova. Kot zbor damo veliko na druženje med sabo in to se potem pozna tudi na odru, kjer smo pristni in si ne narišemo nasmeha. Nasmejani smo, ker tako čutimo.

V letošnji sezoni ste dobili novega umetniškega vodjo. Kako se ujemate z njim?

On daje veliko na vsakega pevca, ne glede na to, koliko je ta na vajah in koliko je sposoben. Pri tem izhaja iz predpostavke, da ima večina zborovskih pevcev nizko samozavest in zato jim jo hoče čim bolj dvigniti.

Pomembno je, da se negativne stvari izrazijo na konstruktiven način, brez napadalnosti in zbijanja samozavesti, ampak da se išče konstruktiven pristop k vsaki stvari.

Na kakšen način sodelujete z dirigentom?

Umetniški vodja se pripelje iz Švedske

18

na približno dva do tri tedne in tedaj vaje vodi izključno on. Velikokrat imamo intenzivne vaje na Obali, v Elerjih, včasih pa tudi podaljša urnik vaj. Ker je na novo prevzel vodenje, mu pri tem pomagam jaz in se dogovarjava preko Skypa. Ko je v Sloveniji, si naredi detajlni načrt, tisti, ki ga nadomeščamo, pa se učimo, kako on dela in se v njegovi odsotnosti po najboljših močeh trudimo delati to, kar naredi on. Njegove vaje so med drugim namenjene barvi glasu. Ker se ne ukvarjamo s klasično glasbo, je dobro, da se na vajah zavedamo čim več možnih barv glasu, od nosne, spihane, z veliko vibrata, brez vibrata ... Skratka čim večjega spektra barv, ki jih glas lahko proizvede, in jih mi uporabljamo v svojih skladbah, kjer posnemamo različne inštrumente.

Kakšno je vaše zborovsko poslanstvo?

Naše poslanstvo je popularizacija zborovskega petja v Sloveniji. Hočemo pokazati, da zbor ni nujno povezan s klasično glasbo (čeprav ji ne nasprotujemo) in da se repertoar lahko prilagodi jazz, pop, moderni glasbi. Veliko ljudi se nam želi pridružiti zaradi pozitivne energije in ker je tako petje zabavno. Gre za veliko improvizacije, pevska pravila so bolj ohlapna.

Po katerem kriteriju izbirate skladbe in jih prirejate?

Naš kriterij so skladbe, ki so nam všeč, poleg tega pa gledamo tudi, kaj je všeč ljudem. Potem izbiramo po zvrsteh, če npr. potrebujemo kakšno bossa novo, gospel. Lani smo priredili Avsenik Medley. Slavko Avsenik je

Sloveniji naredil toliko reklame, da si to lahko le stežka predstavljamo. Po nekaterih statistikah naj bi bila Golica celo ena najbolj predvajanih skladb na svetu.

Ali je stil petja vaše vokalne skupine originalen? Ali se zgledujete po kakem drugem pevskem sestavu?

Po mnenju marsikoga smo eden redkih svetovnih sestavov, ki izvaja glasbo a cappella, tj. brez inštrumentalne spremljave. Za vsako skladbo se trudimo, da bi jo izvajali čisto brez glasbil, včasih uporabljamo klavir, ker tako zahteva priredba. Vokalni bobnar, ki poskrbi za glasbeno spremljavo se nam je najprej pridružil kot tenorist, ker pa si je od vedno želel vokalno bobnati, se je v tem preizkusil. Po mnenju strokovnjakov je sedaj eden najboljših na svetu.

Kakšni so vaši cilji in nameni za prihodnost?

Maja bomo imeli koncert v Križankah, junija pa nas čaka turneja v Severni Ameriki. Tam bomo peli za dve različni publiki. Ena bo slovenska, za katero bomo izvajali predvsem slovenske skladbe, v New Yorku pa bomo za angleško publiko izvajali pretežno njim znane skladbe. V prihodnje bomo delali na novem repertoarju, ker želimo publiki predstaviti kakšno novo skladbo.

Pet minut z ...

Alešem Majeričem, drugim tenorjem in solistom v skladbi Poletje v školjki.

Kako se je začela tvoja pevska pot pri zboru?

Zgodilo se je čisto slučajno. Ko sem šel na izpit, sem dobil v roke letak in se prijavil na avdicijo. Prej sem že pel pri drugih zborih, sicer pa nimam formalne glasbene izobrazbe. V veliki meri se zanašam

na posluh in spomin. Pri zboru sedaj sodelujem že nekaj let kot pevec, kot član piarovske ekipe in kot del odbora za družabno življenje. Sicer smo člani zbora kot koralni greben, nešteto talentov in karakterjev tvori pisano in homogeno celoto. Predstavlja pomemben faktor mojega življenja in trenutno si ne predstavljam, da bi živel brez zbora.

Kako se znajdeš z novim dirigentom?

On je svetovna legenda, pa vseeno tako preprost. Kot pravi član in del zbora z nami deli garderobo, avtobus in pokoncertne zabave. Res je super, zdi se, kot da smo začeli vse na novo. Kot strokovnjak vokalne glasbe ima zelo zanimiv pogled na prihajajoče pesmi, pomembno vlogo pa namenja tudi psihološkemu pristopu k vsaki stvari.

Pet minut z ...

Natašo Jovanović, dolgoletno pevko in »tenoristko«.

Kakšna je tvoja vloga v zboru in kateri glas poješ?

Pojem tenor, moški glas in trenutno s ponosom rečem, da je bila prva noseča tenoristka.

Lahko bi pela alt, ampak raje ostanem med tenorji, ker so zelo simpatični fantje.

Kakšen je razlog, da pri zboru vztrajaš že toliko let?

Všeč mi je glasba, rada pojem to zvrst. V zboru se zelo dobro počutim, ker smo v njem pevci različnih starosti in profilov.

Naš zbor je nekakšno kulturnosocialno združenje. Toliko časa preživimo skupaj, tako da se moramo razumeti.

Katere so zahtevnosti udejstvovanja v vašem zboru?

V prvi vrsti je to muzikalnost,

19

ki jo preverijo že na avdiciji.

Pomemben je tudi posluh, slišati moraš vlogo v akordu, imeti moraš smisel za ritem. Čeprav je naš zbor amaterski, pa gre dejansko za nek način življenja, zato je včasih težko uskladiti službo s petjem, nastopi, turnejami. Če pa želiš, se seveda vse da.

Pet minut s ...

Sašem Vrabičem, beatboxerjem ali vokalnim bobnarjem.

Kakšna je tvoja vloga v zboru kot beatboxer?

Sem ritem skupine, oponašam bobne. V zadnjem času se je ta tehnika razširila tudi med pevce. Čeprav zbor v glavnem poje, so določeni aranžmaji, kjer celotne sekcije delajo na tem. Pri skladbi Rosanna je celo sekstet beatboxerjev, ki me nadomešča.

V zboru je kar nekaj talentov, ki obvladajo to tehniko, pri kateri gre predvsem za kilometrino. Jaz to prakticiram ves čas. Če si z zborom, je vsekakor bolj enostavno, kot če nastopaš solistično, saj moraš imeti res dobro kondicijo.

Kako si se seznanil s tehniko beatboxa?

Moj prvi vzornik je bil Michael Winslow iz Policijske akademije, ki sem jo gledal po televiziji v 5. razredu osnovne šole. Tehniko pa sem se naučil pri Perpetuum Jazzile.

Prišlo je do povoda za drugačne aranžmaje in tako sem napredoval.

Katere zvoke lahko še oponašaš poleg osnovnih (boben, bas)?

Odvisno je od idej. Pri pesmi Afrika sem se npr. zgledoval po nekem južnoafriškem zboru, ki mi je dal idejo za zvok nevihte, ki ga izvajamo na začetku pred pesmijo. Pri pesmi Jump razne sekcije oponašajo električne kitare.

Beatboxer lahko oponaša veliko zvokov: gramofon, helikopter, avtomobile, različne elektronske in organske snovi. Vsak človek je poseben inštrument.

Inovativna orodja za vsakodnevno rabo BURJA NA ŠOFITI besedilo Barbara Kramžar, info@primss.si, www.primss.si, 041 360 913

Posamezniki se velikokrat soočamo s pomanjkanjem orodij za uspešno vsakodnevno delovanje. Pri tem želimo mnogokrat spremeniti naš življenjski stil in ga narediti nam bolj »pisanega na kožo«. Ker nam to velikokrat ne uspe, se nemalokrat preprosto sprijaznimo z dejstvom, da tako pač je. Pa vendar: ali res mora biti tako?

Eden izmed možnih odgovorov bi lahko bil trajnostni razvoj. Definicija slednjega, kot ga je zapisala Svetovna Komisija za Okolje in Razvoj (Brundtlandina komisija), pravi, da trajnostni razvoj pomeni »zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.« Trajnostni razvoj je torej pot, ki predstavlja dolgotrajno ohranjanje dobrin v najširšem pomenu besede, hkrati pa ne pomeni zmanjšanja trenutnega standarda; pravi uspeh implementacije trajnostnega razvoja pa je ravnovesje med okoljem, gospodarstvom in družbo.

V tem smislu smo tvorci trajnostnega razvoja pravzaprav vsi. Organizacije civilne družbe, v prvi vrsti nevladne organizacije (NVO), pa predstavljajo ogrodje, preko katerega lahko posamezniki organizirano delujemo po principih trajnostnega razvoja; znotraj NVO-jev lahko posamezniki razvijamo tudi kompetence, ki na ta način postanejo naše orodje za trajnostni razvoj. V sodobnem svetu, v katerem smo priča porastu nestrpnosti, neenakosti, diskriminatornega ravnanja, neprimernega ravnanja z okoljem, nasilja in socialnega izključevanja na osnovi spola, narodnostne ali verske pripadnosti, hendikepiranosti, socialnega statusa, življenjskega sloga, barve kože, starosti, izobrazbe ipd., je pravzaprav nujno vzpostaviti mehanizme in principe trajnostnega razvoja, ki so tudi demokratični principi.

Za doseganje rezultatov pa je potreben premislek, ki mu sledi usklajeno delovanje v duhu solidarnosti in odgovornost posameznika, nenehno upoštevanje tako posamičnih kot skupnih interesov ter vnovične postavitve sočloveka (pri čemer ne smemo zanemariti sebe) in medčloveških odnosov za vrednoto.

20

Projektnih poskusov, kako tovrstno prakso udejanjati, je veliko. Eden izmed njih je tudi Projekt INTEL oziroma Innovative and New Tools for Enhancing Life! Gre za mednarodni projekt znotraj programa Evropa za državljane (Europe for Citizens Programme), v katerem kot slovenski partner sodeluje Primorsko svetovalno središče, Koper. Ostali partnerji so iz Italije (Cooperativa Sociale Insieme, Cooperativa Sociale Adelante, Associazione Arianova), Belgije (VZW De Vlaspit) ter Romunije (Terra Mileniul III). In zakaj bi bil ta projekt drugačen od drugih?

INTEL predstavlja nadaljevanje oziroma nadgradnjo projekta Re-Life, ki je bil leta 2009 nagrajen z Golden Stars Awards. Cilj slednjega je zagotavljanje priložnosti za razmislek, razpravo in aktivno delovanje na področju tematik, povezanih z najbolj ključnimi problematikami ekologije in okolja z namenom spodbujanja novega načina življenja, ki teži k socialni koheziji in trajnostnemu razvoju. Pri spremljanju in evalvaciji projekta Re-Life pa je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da je potrebno priložnosti za izmenjavo, razmislek, razpravo in ukrepanje na osnovi novih in inovativnih praks, ki lahko dnevno olajšajo in spodbujajo socialno vključenost in trajnostni razvoj, zlasti na osnovni ravni, tj. na ravni državljanov Evropske Unije, še naprej spodbujati.

Ob upoštevanju Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti (leto 2009) ter Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti (leto 2010) je tako nastal Projekt INTEL. Temelji na skupni želji sodelujočih partnerjev pri uresničevanju in izvajanju dejavnosti, ki dajejo državljanom konkretne ideje in predloge, hkrati pa predlagajo nekatera inovativna orodja o tem, kako prispevati k trajnostnemu razvoju in spodbujanju socialne vključenosti tako na individualni kot tudi kolektivni ravni.

Glavni cilj projekta je torej povečati ozaveščenost državljanov EU glede odgovornosti, ki jo nosi vsak posameznik, kar želimo doseči z aktivnim sodelovanjem z lokalno skupnostjo in sprejetjem trajnostnega načina življenja za dobrobit celotne družbe. Pri tem je velikega pomena aktivna vloga posameznikov državljanov v okviru politik in praks na področju socialne vključenosti tako na lokalni in evropski ravni. V projekt se zato lahko vključimo vsi državljani EU znotraj posamezne sodelujoče lokalne skupnosti. Posebna pozornost pa je namenjena sodelovanju različnih generacij (otroci, mladi, odrasli, starejši ljudje) in marginaliziranih skupin.

Znotraj projekta so posebej zanimive lokalne delavnice na izbrane specifične teme, pri čemer je vsak

21

izmed partnerjev zadolžen za pripravo delavnice reševanja določenih vprašanj, v okviru katerih poskušamo s sodelujočimi udeleženci poiskati možne rešitve in njihovo implementacijo v vsakodnevno prakso.

Primorsko svetovalno središče, Koper bo v okviru projekta izvedlo delavnico z naslovom Implementacija trajnostnega razvoja: vloga posameznika in vloga NVO-jev. Delavnica bo potekala v ponedeljek, 9. maja 2011, in bo namenjena predstavitvi trajnostnega razvoja in njegovih potencialnih aspektov ter iskanju rešitev vključevanja posameznika in nevladnih organizacij kot tistih organizacij civilne družbe, ki lahko najbolj dosežejo posameznika, pripadnika lokalne skupnosti. Projekt in rezultate delavnice bomo predstavili tudi v torek, 24. maja 2011, na prireditvi Zdrava ŠOUP tržnica, ki jo bomo tako kot že vrsto let sooblikovali skupaj s Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP).

V okviru Projekta INTEL bo organiziran tudi zaključni mednarodni seminar, na katerem bomo sodelujoči partnerji predstavili svoje ugotovitve in zaključke glede specifičnih tematik. Na podlagi teh bomo lahko pripravili priporočila, naslovljena na lokalno politiko, in odločitve, ki jih ta sprejema; na ta način bomo lahko prispevali h konkretnim korakom v smeri priznanja in podpore našim prizadevanjem k postopkom, ki lahko olajšajo socialno vključenost in podpirajo trajnostne življenjske stile. Projekt INTEL predvideva tudi različne medijske objave ter skupno razširjanje rezultatov projekta. (Več o projektu in o dejavnosti naših ostalih partnerjev si lahko preberete na http://eco-lyfe.eu/.) Želja vseh sodelujočih partnerjev je, da spodbudimo ideje o možnostih, ki jih imamo pri uveljavljanju trajnostnega razvoja in povečanja socialne inkluzije (posebej pripadnikov marginaliziranih skupin) ter da razmislimo o orodjih, ki jih imamo, ali pa jih še lahko pridobimo za uspešno in zadovoljujoče vsakodnevno življenje. Ne delamo si iluzij, da lahko posamezni projekti hitro spremenijo življenjske stile. To je le ena izmed majhnih možnosti, ki jih imamo, vendar pa lahko preko le-teh dosežemo pomembne rezultate, ki bodo temelj našega vsakdanjega življenja v prihodnosti. Tudi to je v skladu s trajnostnim razvojem. Posameznik lahko morda stori malo, združeni in organizirani pa lahko storimo veliko več. Naj bo to prvi korak, ki ga bomo storili. Ali si za?

Nastja:

dve leti čustvenega

Vas je kdaj zamikalo, da bi spoznali neznanca na internetu in z njim odšli na zmenek? Bi tudi partnerja za resno zvezo iskali preko spleta? Ste kdaj pomislili, da se med prijatelji, ki jih imate na Facebooku, skriva nekdo, ki ni to, za kar se izdaja? Verjetno se je že skoraj vsakemu, ki prosti čas preživlja na spletu, zgodilo, da se je kdaj zaklepetal z neznancem.

Morda sta si izmenjala le nekaj stavkov, lahko pa, da je kratek pogovor prerasel v redno dopisovanje, prijateljstvo ali celo kaj več. Vendar spletna prijateljstva in zmenkarije lahko skrivajo pasti in se hitro prevesijo v razočaranje, žalost, jezo ali celo strah. Razkrivamo vam zgodbi dveh deklet, ki jima je spletna izkušnja spremenila življenje.

Zmenek na spletu ali življenjska (pre)izkušnja? besedilo / TANJA ŽUVELA

izsiljevanja

Nastja prihaja z Ob ale. Pred tremi leti je med študijem v Ljubljani pre ko spleta spoznala neznanca, ki ji je kasneje zagre nil dve leti življenja . (Ker želi ostati anonimna, je njeno ime izmišlj eno.) »Bila sem povsem norm alna dvajsetletnica . Hodila sem na faks in na zabave , vendar nikjer nisem spoznala pravega fanta« za čne pripovedovati. »Spomnim se, da sem si na film skem festivalu ogled ala film, v katerem je gosp a srednjih let preko agencije za zmenke spoznavala moške in nekoga tudi našla.

Takrat sem dobila idejo, da bi lahko tud i jaz poskusila na spletnih stran eh, namenjenih zm enkarijam.

Kaj me pa stane, se m si mislila.« Nastja se je še isti ve čer prijavila na eni od bolj obiskanih slovenskih zmenkarskih strani. »Kljub temu, da sem na profil da la manjšo fotograf ijo svojega obraza, so ponudbe začele kar hitro deže vati. S fanti, ki so mi bili zanim ivi, sem poklepetal a, nekateri so mi poslali tudi sv oje fotografije. Uvide la sem, da jih bolj kot iskanje dekleta za resno zv ezo zanima iskanje nekoga, s katerim bi lahko hit ro potešili druge potrebe. Vend ar me, zanimivo, to ni motilo. Še enkrat sem si rek la zakaj pa ne in se z neznancem, ki mi je bil vš eč, dogovorila za zm enek, ki je imel en sam name n – seks.« Tudi fant, s katerim sta se dogovorila za avanturo, je bil študent. Zmen ila sta se čez kakš en teden v njegovem študents kem domu. »Ura je bila verjetno nekaj čez polnoč. Čakala sem v pritlič ju študentskega doma. Tako j ko sem ga zagle dala, me je nekaj odbilo. Neka j čudnega je bilo na njegovem obrazu in v njegovih očeh. Tega ni bilo na fotografiji. Vendar, kaj naj se daj storim? Naj reč em, ne hvala in grem domov?« Fant se ji je preds tavil kot Jan (ime je izmišljeno). »Peljal me je do sv oje sobe in mi medtem omenil, da ga čudi, da sem prišla, saj ponavadi punce le rečejo, da bodo pri šle, pa se potem ne prikažejo. Ko sva prišla v sobo, so se stvari začele hitro odvijati . Ker je bilo temno in nisem več videla njegovih ob raznih potez, ki so me odbijale, sem se mu prepusti la. Imel je zelo lep o, športno telo. Tudi seks je bil dober.«

22

Ko se je Nastja poslovila od njega, si je rekla, da se z njim ne bo več dobila. Vendar jo je Jan kmalu začel klicariti in prositi, da bi se dobila še kdaj. Ker ji je moška družba po eni strani ugajala, je privolila v pijačo. Tako sta se dobila še velikokrat. »Nikoli nisva imela prave skupne teme pogovora. Imela sva povsem nasprotne interese in povsem drugačno razmišljanje,« pove Nastja. »Še danes ne vem, kaj mi je bilo, da sem se odločila vztrajati. Kakorkoli že, kmalu sem spet bila v njegovi študentski sobi in z njim preživljala svoj prosti čas. V nekaj mesecih sem se nanj seveda navezala. Ves čas pa sem vedela, da to ni to in da moram čimprej zbežati, a nisem vedela, kako.« Nastja in Jan sta postala čuden par, ki se ni nikoli zares razumel.

Vsak Nastjin poskus, da bi Janu dala konec se je končal z njegovimi grožnjami, da si bo v tem primeru nekaj naredil. Ko je po skoraj enem letu zbrala dovolj moči in ga vendarle pustila, jo je začel nadlegovati. »Kličem te iz bolnišnice. Resno sem se poškodoval.

Z glavo sem vsaj desetkrat z vso silo udaril ob omaro. Izgubil sem ogromno krvi. Hotel sem se ubiti zaradi tebe,« ji je z onemoglim glasom govoril ob dveh zjutraj.

Nastja mu je sprva verjela in so jo klici zelo vznemirili.

Velikokrat ji je pisal sms, da je tik pred zaužitjem ogromne količine tablet in da naj mu na grob prinese svečo določene barve, ki mu je bila všeč. »Dobivala sem tudi mms-e s sliko svoje glave, nalepljeno na telo pornoigralke. Za piko na i pa so kmalu začeli deževati klici in sms-i s strani neznanih moških, ki so od mene hoteli seks.

Vsa panična sem ugotovila, da je Jan na eni od spletnih strani objavil mojo telefonsko številko, češ da iščem seks.« Nastja je odvihrala na policijo in dežurnemu pove-

dala, kaj se je zgodilo in da je za to najverjetneje kriv njen bivši. Policist je bil mlad in zelo razumevajoč. »Pa saj si čisto ok punca, zakaj iščeš fanta preko spleta?« jo je vprašal, ko je izvedel, kje je spoznala bivšega. Po pravici ji je povedal, da jo čaka kar precej obiskov sodišča, če se bo odločila za prijavo. Svetoval ji je naj raje kontaktira administratorja spletne strani, na kateri je objavljena njena telefonska številka. To je Nastja tudi storila in dosegla umik spornega oglasa. »Od takrat sem prejela še veliko grozilnih sporočil, vendar se nanje nisem odzivala. Približno po enem letu je odnehal. Doživela sem veliko hudega, ves čas sem bila v strahu, da lahko tudi meni kaj naredi.

Vendar me je vse to naredilo močnejšo, zato sem za to izkušnjo po eni strani hvaležna. Zdaj ljudi ne spoznavam več preko spleta. Ko pa spoznam koga, ki me že na začetku odbije, ne vztrajam, ampak se obrnem in grem proč.« Nastji jo je kasneje zagodel še en od »prijateljev« na Facebooku. »Kot nova uporabnica nisem veliko pazila na varnost in sprejemala tudi neznance. Med njimi pa se je žal našel nekdo, ki je mislil, da mi lahko zagreni življenje. Še danes ne vem, kdo je to bil. Morda spet Jan. Pisal mi je, da bo na spletni strani objavil mojo sliko in telefonsko, ki jo je od nekoga dobil, če ne bom imela spolnih odnosov z njim. Res me je neka telefonska številka neprestano klicala, na drugi strani pa se ni javil nihče. Če bom šla na policijo, je rekel, da se bo to krvavo končalo. Res me je bilo malo strah, a sem bila takrat na tem področju že izkušena.

Izbrala sem najboljšo možno opcijo – ignoriranje. Opazila sem tudi, da ima na profilu dodane le mlade punce. Verjetno je vsem delal enako. Čez noč pa se je število njegovih prijateljic začelo nižati – ena za drugo so ga začele odstranjevati iz svojega seznama prijateljev, kar je bila tudi najboljša možna odločitev,« sklene svojo pripoved Nastja, ki ima od takrat naprej tudi svoj profil na Facebooku skrbno zavarovan.

Polona:

od spletnega spoznanja do poroke Dopisovanje po internetu pa ima lahko tudi bolj srečen konec. Naša druga sogovornica Polona Šergon je svojega sedanjega partnerja, s katerim se je tudi poročila in ima dva otroka, spoznala ravno na enem izmed slovenskih socialnih omrežij. Za Kažin je povedala svojo izkušnjo. »Z Borutom sva se spoznala na spletni klepetalnici obala.net pred osmimi leti. Takrat je bila ta klepetalnica zelo priljubljena in čeprav mi tovrstno klepetanje ni blizu, sem si tudi jaz dopisovala z nekaj mladimi z Obale. Ko sem prek spleta spoznala Boruta, se mi je zdelo, da nimava veliko skupnega,« Polona začne svojo izkušnjo. »Dopisovala sva si nekaj mesecev, potem pa je predlagal, da bi se dobila v živo, saj tudi njemu spoznavanje prek spleta ni bilo pretirano všeč. Šla sva na sprehod po Portorožu in se ogromno pogovarjala; zdelo se mi je, kot da ga poznam že zelo dolgo in da si imava veliko povedati. Čez nekaj dni sva že bila par, čez slaba štiri leta pa sva se poročila. Leto kasneje sva dobila prvo hčerko Klaro, potem pa še drugo, Dorotejo.« Danes se odlično razumeta in usklajujeta interese, ki so se na začetku zdeli nezdružljivi. »On je mene navdušil nad fotografiranjem in jadranjem, jaz pa njega nad konji in opazovanjem ptic. Ne vem, če je to bila sreča, vem le, da mi ni žal, da sva oba malo tvegala in se spoznala prek spleta. Otrokom bova lahko rekla, da sva se spoznala na obali.net – nič se ne bova zlagala, pa še romantično bo slišati.«

23

besedilo / Živa Žagar

Medkulturni večeri na FTŠ Portorož

Portorož je od Kopra, ki na Obali nekako velja za središče študentskega življenja, oddaljen približno 20 kilometrov. Na papirju to niti ni veliko, v realnosti pa ob dragih javnih prevozih in v primeru, da nisi lastnik avtomobila, razdalja postane kar veliko. Večina dogodkov, ki so organizirani za študente, tudi za tiste, ki so pri nas na izmenjavi, se na žalost še vedno odvija v Kopru. Zaradi zadostnega števila svojih tujih študentov, pa so na Turistici že pred leti začeli organizirati medkulturne večere, ki so namenjeni predstavitvi tujih študentov domačim in obratno.

Skupaj se zmore vse

V letošnjem drugem semestru je v portoroško Fakulteto za turistične študije vpisanih kar 28 tujih študentov. Tudi njim ni vedno postlano z rožicami, saj se srečujejo s podobnimi težavami kot mi, da pa bi jim bilo bivanje pri nas kar se da olajšano, se za to trudijo tutorji – mladi prostovoljci Turistice.

Predstavitve držav

Eno izmed bolj zabavnih in z domišljijo nabitih druženj je vsekakor priprava predstavitve za medkulturni večer, ki ga izvede vsaka država.

Sredi aprila so tako zaključili z letošnjimi predstavitvami študentje Švedske, Avstrije, Hrvaške in Črne gore. Na posameznem večeru se tako predstavi več držav hkrati, ob primerjanju in razlikovanju narodnosti, pa se vedno znova vse konča pri smehu. Študentje tako državo najprej predstavijo skozi serijo nazornih fotografij s pomočjo oprijemljivih dejstev, nato pa še z video posnetkom državne in pa tudi mestne turistične organizacije.

Hrana vedno pritegne obiskovalce

Druženje se nato nadaljuje v še bolj sproščenem vzdušju na nekakšnih improviziranih stojnicah, kjer predstavniki držav vključijo v dogajanje vse obiskovalce. Slednje tako razdelijo v ekipe, ki obiskujejo posamezne stojnice ter spoznavajo tuje dežele še bolj poglobljeno s pomočjo iger.

Zmagovalno ekipo ali posameznega tekmovalca pa tudi nagradijo z lokalnimi spominki iz njihove dežele.

Medkulturna Turistica

Domišljija brez meja

Na stojnicah tako ločeno predstavijo lokalno pijačo, hrano, znamenitosti, ljudske plese, znane glasbene napeve in najbolj zanimive uporabne fraze. Slednja, mini učilnica tujih jezikov, je seveda najbolj obiskana, saj se večina želi naučiti osnove sporazumevanja s tujimi državljani. Študentje pokažejo veliko iznajdljivosti in potenciala z različnimi idejami, kako na zabaven in zanimiv način predstaviti svojo deželo.

Janja Spevan, tutorka za tuje študente FTŠ Turistica: »Vzdušje na Turistici poleg vseh študijskih in obštudijskih dejavnostih bogato dopolnjujejo animacijsko pestri medkulturni večeri z namenom spoznavanja naših gostov, študentov in njihovih dežel ter obenem spoznavanje naše.

Zato si želimo, da bi odprte glave, prijaznost, razumevanje in sodelovanje uspevalo še naprej in tako povezalo stalne ter gostujoče študente, nas same in tudi turistično gospodarstvo ter vse sodelujoče.« Ingrid Gomez, Barcelona, Španija: Mednarodni večeri na Turistici so super, saj predstavljajo deželo na zabaven in igriv način. Obenem so takšne predstavitve nujne, saj že kot študenti delamo promocijo na neprofiten način ter se učimo nastopati in predstavljati našo matično deželo.

Anna Huber, Salzburg, Avstrija: Mednarodni večeri na Turistici so zelo zabavni in obenem poučni, žal mi je, da so se že vse države predstavile in da so tako hitro minili. Na naši fakulteti se odvijajo zelo podobni medkulturni večeri, le da jih pripravijo tutorji, tukaj v Sloveniji so nam sicer ponudili pomoč, a smo se raje prepustili sami sebi in na koncu je sledilo zadovoljstvo vseh.

Dino Demirović, Podgorica, Črna Gora: Zelo sem vesel, da so na Turistici medkulturni večeri, saj jih na naši fakulteti ni. Na prijazen način sem izvedel kar nekaj novih dejstev o posameznih državah, na primer, da tudi na Poljskem pojejo pesem o čebelici Maji, da imajo Portugalci zares dobro vino, Švedi že 200 let mir v državi … Rad bi se zahvalil Turistici, ker daje priložnost tujim študentom, da svojo nacionalnost ponosno in verodostojno predstavijo, obenem pa izkažejo spoštovanje tudi drugim nacionalnostim.

24

Spomladanski Erasmusi

OBALNA KRČMA besedilo Blažka

J

ana, Silvia in Eva so mlade študentke, ki so si pred diplomo zaželele nekaj časa študirati v tujini in so se tako spoznale v Kopru. Čeprav je taka odločitev lahko včasih malce tvegana, ker se bodo po vrnitvi domov morale soočiti še z kopico dodatnih izpitov, se vse skupaj strinjajo in hkrati upajo, da je to le majhna nevšečnost pri tako enkratni izkušnji, ki je sploh še niso doživele v celoti.

Jana Borbova in Silvia Juriova sta 23-letni študentki Pedagoške fakultete na Slovaškem. V Kopru prav tako obiskujeta istoimensko fakulteto. Za Erasmus program sta se odločili skupaj ter se o Kopru najprej podrobneje pozanimali na internetu. Po njunih besedah je mesto točno tako, kot sta pričakovali, le Google map jima je najprej povzročal malce težav. Na Obali sta spoznali tudi Evo Markulčekovo, 22-letno študentko managementa, s katero sta se zelo hitro ujeli. Eva ravno tako prihaja s Slovaške in se je za Koper odločila zaradi prijateljice, ki je tukaj že bila pred dvema letoma in ji je zatrdila, da so ljudje zelo prijazni ter da nikakor ne bo naletela na večje težave. Kot za veliko študentov, ki pridejo k nam na izmenjavo je bil tudi za dekleta ključni faktor za odločitev študija v Kopru ta, da mesto leži ob morju. Tukaj se počutijo, kot da so vedno na poletnih počitnicah, vendar jih učenje in izpiti postavljajo nazaj na realna tla. Všeč so jim tudi ozke ulice, staro mestno jedro in misel na to, da je življenjski stil tukaj »Počasi, počasi…«, medtem ko je pri njih vse »Gremo, gremo…«.

Od Kopra do Italije

Jana in Silvia na pedagoški fakulteti sodelujeta v naravoslovnem projektu, v sklopu katerega potekajo različne terenske

vaje in so tako imele možnost ogleda Škocjanskih jam ter solin. Vse skupaj pa so že obiskale Italijo, in sicer mesta, kot so Trst, Padova, Verona in tudi Gardsko jezero, ki so jih očarala predvsem zaradi zgodovinskih znamenitosti in starodavnega pridiha. Same načrtujejo še ogled našega glavnega mesta Ljubljane, ponoven obisk Italije in takoj, ko se bo našel čas, še bolj podrobno spoznati slovensko Obalo.

Skozi vse zadnje dni zime pa so jih povsod, tako ob obisku Italije kot tudi le ob popoldanskem sprehodu skozi mesto, spremljali različni pustni karnevali in najrazličnejše pustne šeme. Videle so toliko različnih in zanimivih mask, da so na koncu tudi same podlegle vsemu direndaju in se našemljene v pirata, gejšo ter Aladina odpravile na Erasmus pustni party.

Stereotipna Slovenija?

Velikih pričakovanj, kakšni smo Slovenci, študentke niso imele. Slišale so, da smo prijazni ljudje, hitro pripravljeni pomagati, kar se je v njihovih očeh izkazalo za resnično. Še bolj jim je všeč, kako zelo so prijazni profesorji do študentov ter kako dobro je poskrbljeno za študentsko prehrano, ki je vezana na bone. Pravijo pa, da nobena tradicionalna slovenska jed ne more premagati njihove ljubezni do odličnih cvrtih kalamarov, ki jih pripravijo v eni od koprskih picerij. »Čeprav so smešnih oblik in se je treba sprijazniti z lovkami, so slastni,« se v smehu strinjajo vse tri.

Poleg lepega vremena in prihoda pomladi pa so bile prijetno presenečene še nad praznovanjem dneva žena, ki ga do zdaj niso bile vajene. Lep sončen dan je postal še toliko lepši, ko so od zelo simpatičnega fanta vse prejele nageljčke, ki so jih delili pred ŠOUP-om.

Svoje domotožje so lahko potolažile med velikonočnimi prazniki, ko so se za dva tedna odpravile domov na Slovaško in obiskale svoje najbližje. V Sloveniji bodo končale študijsko leto šele junija, ko bo del izpitov že pod streho, del pa jih bo čakal še doma. Vse pa so mi zatrdile, da se nikakor ne bodo vrnile domov, če prej ne bodo vsaj enkrat skočile v morje ali pa vsaj oblekle kopalk.

25

Drole

strateško vešče pa je kot nalašč igra Naseljenci otoka Catan.

Potrebno je zbrati določeno število točk, ki jih dajejo različni gradbeni dosežki (postavitev naselja, mesta …). Pri tem so nam soigralci, logično, v napoto.

Alternativne oblike iger

besedilo / Matjaž Čermelj

Tudi študentje se radi igramo igrice V študentskem življenju je poleg študija pomembna še ena stvar.

Druženje. Deli se na težje oblike, kot je popivanje iz dneva v dan (ali iz noči v noč), ter lažje oblike druženja in zabave, kot je recimo igranje družabnih iger.

Kaj dela družabne igre tako zanimive tudi nam, ki smo otroštvo že pustili za seboj?

Družabne igre imajo več namenov. Najpomembnejši je seveda druženje. Namen igranja družabnih iger je na primarni ravni gotovo krepitev medsebojnih odnosov ter kakovostno preživljanje prostega časa. Vendar so družabne igre več kot samo to. Sodobne produkcije družabnih iger dajejo igralcem še druge koristi. Lahko se izpopolnjujejo v risanju, pisanju, petju, govornem izražanju, javnem nastopanju, strateškem mišljenju, urjenju spomina … ter se pri tem neizmerno zabavajo, kar le še dodatno pripomore k pospeševanju procesa učenja.

Popularne igre Skoraj ga ni junaka med študenti, ki se ne bi vsaj enkrat potil ob ugotavljanju risanih, opisanih ali

gestikuliranih pojmov družabne igre Activity ali pa ne bi vsaj slišal zanjo. Igra druži prijetno s koristnim, saj si igralci ob zabavi trenirajo možgančke, širijo besedni zaklad, učijo nastopanja in izražanja ter pridobivajo druga znanja. Ravno zaradi aktivnosti in koristi, ki jih ta igra nudi, se njena popularnost širi s svetlobno hitrostjo. Ker obstaja več različic, se jo tako lahko igrajo otroci in visoko izobraženi ljudje. Za prikaz nekaterih pojmov je potrebnih precej veščin in znanja: Kako bi pa ti pokazal Most na Drini?

Starejša igra, gotovo še bolj poznana, vsebuje pa upravljanje z veliki količinami denarja ter postavljanjem hišk in hotelov, je Monopoly. Igra, ki je obnorela svet in za katero je značilno, da kar traja in traja, je krasen način za pridobivanje novih tajkunov.

Nagrabiti si čim večje premoženje oz. pridobiti čim močnejši monopol ter tako iztisniti rivale iz igre, je smisel igre. Za malo bolj Katarina Žičkar, PeF, 1. letnik Menim, da so družabne igre pravi način, da se ljudje zberejo skupaj, se nasmejijo. V tem času, ko nas obdaja vsa ta informacijska tehnologija, blogi, twitter, facebook, se ljudje sploh več ne znajo družiti, pogovarjati, skoraj pozabijo, kako je biti socialen. Ljudje se ne družijo tako med seboj, kot so se nekoč. Menim, da družabne igre v vedno večjem številu spodbujajo ljudi k skupnim druženjem, tako kot so se družili nekoč.

26

Za popestritev so se pojavile variacije standardnih družabnih iger. Namesto Enke tako lahko igramo Stock enko, Vodka enko, Jagger enko oziroma Katerakolialkoholnapijača enko.

Razlika med klasično in neklasično je samo v tem, da poraženec ob porazu, recimo temu, ni ravno žejen. Pa tudi upravljanje strojev in vožnja motornih vozil ni ravno priporočljiva. Poznavalci takih izboljšav iger pravijo, da je najbolj nehumana verzija Enke Voda enka, kjer poraženec ob porazu pije vodo (izkušen igralec na tem področju na forumu pravi, da je ob nizu porazov težko absorbirati sorazmerne količine vode).

Absolutni zmagovalec alternativnih oblik iger je Drinkopoly, rahlo modificirana igra Monopoly, kjer alkohol teče v potokih. Igro so si baje izmislili naši južni sosedje.

Povpraševanje po njej je pri nas tako veliko, da je v treh dneh, kolikor znaša pogosto čas dostave za naročeno blago prek interneta, gotovo ne dobite.

Ob teh variacijah se upravičeno sprašujemo, ali je to sploh še igra in ali te igrice vsebujejo kakšno korist, ki jih imajo klasične oblike iger. Je bolje biti v taki družbi ali študentske večere preživljati sam?

Igrajmo se Mnenje, da so družabne igre namenjene le otrokom in smo odrasli zanje preresni, je seveda zmotno. Ob njih se lahko dobro zabavamo tudi odrasli. Igra in druženje s prijatelji nas sprosti, vsaj za nekaj časa se potopimo v svet igrivosti in ubežimo vsakdanji resnosti.

Vlada narodne enotnosti S

edemdeset let po ustanovitvi Osvobodilne fronte Slovenci spet potrebujemo vlado narodne enotnosti, ki bo delala izključno za preživetje slovenske države in slovenskega naroda. Kažin je sestavil svojo vlado, ki bo vladala brez strankarskih interesov, dnevnopolitičnih kupčij, koalicijskih razprtij, politikantov, vrtičkarjev ter nesposobnežev in nespodobnežev.

Premier – Predsednik vlade mora biti odločen in pogumen. Uživati mora široko podporo v slovenski družbi. Mora biti resen in pri sogovornikih mora uživati strahospoštovanje, zato ni ga primernejšega od Dejana Zavca.

Ministrstvo za notranje zadeve – Na tem položaju mora biti nekdo, ki dobro ve, kako je noter. Snov ta čas dobro obvlada Srečko Prijatelj.

PRISEGAM DA LAŽEM

Ministrstvo za zdravje – Nihče se ne bi več pritoževal zaradi dolgih čakalnih

besedilo

vrst, saj bi jim bila za zgled ministrica Petra Majdič, ki bi bolnim in čakajočim na operacijo iz lastne izkušnje govorila: »Zlomila sem si rebra in v pljučih sem imela luknjo.

A v interesu Slovenije sem si prej prismučala olimpijsko kolajno in šele potem šla na operacijo, zato lahko tudi vi v interesu te države pretrpite nekaj bolečin, preden pridete na vrsto.«

peter verč,

Ministrstvo za okolje in prostor – Pa ne samo, da ima politične izkušnje pri Zelenih. Je tudi človek, ki odlično pozna ves slovenski prostor od Goričkega do Pirana.

Vlado Kreslin.

Ministrstvo za obrambo – Kdo drug? Samir Handanovič.

Ministrstvo za gospodarstvo – S skromnimi sredstvi spraviti ljudi v boljše razpoloženje.

Tega mora biti sposoben, kdor sede na najbolj kočljiv stolček slovenske vlade, zato naj se za ta položaj kar potegujejo, in sicer Iztok Mlakar, Boris Kobal in Jurij Zrnec.

Ministrstvo za promet – Pri prometu velja: čim prej in čim bolje do cilja. Tina Maze že ve, kako se stvari streže.

Pravosodno ministrstvo – Pač s sodstvom je križ. Tisti, ki dobijo tožbe, bi si želeli več. Tisti, ki jim gre na procesih slabo, bentijo, da so sodniki podkupljenci. Sodniki pravijo, da so premalo plačani. Tožilci se pritožujejo, da jim z vseh strani mečejo polena pod noge.

Iz vseh teh razlogov bi bil najprimernejši pravosodni minister Borut Pahor. On bi s svojo pregovorno trmo, da je treba prisluhniti vsem in zadovoljiti vse, odlično vodil slovenski pravosodni sistem. Če bi bil on minister, ne bi bilo privilegijev. Vsi bi bili enako nezadovoljni.

Ministrstvo za delo – To bi bilo ministrstvo za Karla Erjavca. Na delo se namreč spozna.

Najde ga, ne glede na veter, ki piha v državi.

Ministrstvo za visoko šolstvo – Košarkar Goran Jagodnik je prava oseba za to mesto. Visok je več kot dva metra in že dvajset let deli lekcije po vsej Evropi.

Ministrstvo za šolstvo in šport – Kdo je utelešenje zdravega duha v zdravem telesu?

Kdo je intelektualna avtoriteta in hkrati zgled zdravega moža? Ni dvoma: Boris Pahor.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu – Ker gre za vlado narodne enotnosti, mora z Borisom Pahorjem nujno sedeti v vladi tudi Peter Bossman. Ker gre za Slovenca, ki ni iz Slovenije, mu je to ministrstvo pisano na kožo.

27

plemeniti lažnivec

APZ UP je aprila gostil manilski zbor z Univerze East Chorale, ki spada med najuspešnejše na svetu.

Predreferendumska kampanja - bili so hudi časi. Bila je lakota …

… bile so hude razprave.

18. 4. 2011: FINALE LETOŠNJE UNIVERZITETNE LIGE UP – V FUTSALU SO BILI PRVI POMORCI, V KOŠARKI PA MENEDŽERJI!

TVOJA FOTKA V FOTOJOTI! Pošlji svoje fotografije na kazin@soup.si, dobrodošle fotke z dogajanja na različnih študentskih prizoriščih: faks, žurke, doma, na ulici. Edini pogoj = študentska tematika.

Za vsako objavljeno fotografijo dobiš 4 EUR.

FOTOJOTA ureja DENIS ZUPAN

Pred in po referendumu je najboljše študentske žure na Obali podpisal BTK CREW. ČESTITAMO in … ŠE TAKIH VEČEROV!

Če prej za to ni bilo časa, so si lahko študentje privoščili branje pred faksom na tradicionalnem Študentskem knjižnem festivalu SPIARLA.

A

kako lahko taka podjetja oz. njihovi zaposleni, ki ponujajo varnostne rešitve, klonejo? Pri obeh napadih so napadalci uporabili socialni inženiring. Ta vključuje prijeme, s katerimi žrtev nagovarjamo k razkritju osebnih podatkov z namenom izvedbe kaznivih dejanj (kraja denarja iz bančnih računov, napad na računalniški sistem ...). Metode socialnega inženiringa so med drugim ribarjenje gesel preko lažnih spletnih strani (phishing), predpriprava na vprašanja o zasebnosti žrtve in posledično ustvarjanje avtoritete (pretexting), quid pro quo (ponujanje nečesa v zameno za nekaj – na primer navidezno pomoč uporabniku v zameno za geslo), nastavljanje prenosnih medijev z zlonamerno kodo kot vabo (baiting) in kraja podatkov preko lažnih interaktivnih telefonskih tajnic (IVR phishing). Med najbolj uporabnimi orodji socialnega inženiringa je elektronska pošta. Poglejmo si njeno uporabo v zgoraj omenjenih napadih.

BREZ SLABE VESTI

Kako do podatkov

besedilo MATJAŽ KLJUN

Med vsem znano sago Wikileaks so podporniki slednje (skupina Anonymous) vdrli v strežnike podjetja HBGary, ki ponuja varnostne rešitve tudi ameriški vladi, in pridobili dostop do elektronskih predalov pomembnih ljudi v podjetju. Prejšnji mesec so napadalci prišli do podatkov RSA (varnostnega oddelka EMC, ki je vodilno svetovno podjetje na področju informacijskih infrastruktur) in tako potencialno prizadeli njihov varnostni sistem SecureID (načina dvostopenjske avtentikacije, podobne avtentikaciji nekaterih spletnih bank, kjer za prijavo potrebujemo PIN in naključno generirano število).

Nevarnosti elektronske pošte

V prvem primeru se je napad začel z napadom na spletno stran podjetja HBGary. Ker je stran enega najbolj znanih podjetij na področju varnosti IT vsebovala precej ranljivosti, so napadalci prišli do zgoščenih gesel vrhovnega in še enega direktorja (Aarona Barra in Teda Vere). Gesla so nato zlomili z napadom s pomočjo slovarja (glej okvir), saj sta obe gesli vsebovali le šest malih črk in dve številki. Nato so napadalci ugotovili, da obe osebi uporabljata isto geslo tudi za elektronsko pošto, Twitter in LinkedIn. Ko so napadalci imeli dostop do elektronskih predalov, so vso elektronsko pošto prečesali in ugotovili ogromno podatkov, med katerimi je bilo tudi geslo skrbnika strežnika. Za dokončanje napada so potrebovali le še uporabniško ime in geslo navadnega uporabnika, ki bi se lahko prijavil kot skrbnik (skrbnik sistema zaradi varnostnih razlogov nima neposrednega dostopa do strežnika; nanj se mora najprej prijaviti kot navaden uporabnik in nato preko tega kot skrbnik). Preko poštnega predala direktorja so z dobro zastavljenimi vprašanji pripravili drugega zaposlenega, da je izdal podatke za račun navadnega uporabnika. Tako so napadalci prišli do skrbniškega dostopa do strežnika podjetja in posredno do precej kočljivih podatkov.

V drugem primeru podjetja RSA se je celoten napad začel z elektronsko pošto. Napadalci so dvema skupinama zaposlenih poslali elektronsko pošto z naslovom Plan zaposlovanja 2011. Elektronska pošta se je sicer znašla med neželeno pošto, a je enega od zaposlenih zanimalo, kaj je v njej. Ko je odprl priponko, v kateri je bila tudi pokvarjena Flash video datoteka (takšna kot jih na primer pregledujemo na YouTubu), je nevede preko le-te namestil tudi trojanskega konja (programček, ki napadalcu omogoči vstop v računalnik žrtve). Tako so napadalci dobili nepooblaščen dostop do računalnika zaposlenega in nato preko tega tudi do delov sistema, od koder so odtujili podatke.

Napad na tarčo

Pri obeh primerih je sicer šlo za skrbno pripravljene napade s točno določeno tarčo. A če ljudje, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo oz. o računalnikih vedo veliko, podležejo takim napadom oz. pre-

30

varam, jim navadni smrtniki lahk o še prej. 3. Ne klikamo na spletne povezave v Zadnje čase se na primer precej govori o elektronski pošti, tudi če le-te pridejo od botnetih (eden je bil celo povezan s študen- nam znanih oseb (na primer elektronske tom mariborske univerze). Botnet je skupi- čestitke, razglednice). Zlonamerna elekna računalnikov, ki jih nadzoruje in upravlja tronska pošta je lahko poslana v imenu nepooblaščena oseba. Večina raču nalnikov ljudi, ki jih poznamo, kar je pogost pojav. v botnetih so osebni računalniki posame- Pri klikanju na spletne povezave uporabiznikov, pri čemer slednji tega ne vedo . Ra- mo nekaj zdrave pameti in pogledamo, čunalniki v botnetu se najpogosteje upora- kam povezava vodi. Če nas usmeri na bljajo za razpošiljanje neželene elekt ronske znan strežnik, kot je na primer YouTube pošte in za napade na druge raču nalniške (prvi del naslova mora biti http://www. sisteme. Uporabniki računalnikov, vključe- youtube.com/...), je na povezavo verjetno nih v botnet, najpogosteje preko elektron- varno klikniti. Lahko so pa naslovi zelo poske pošte vede ali nevede namestijo botnet dobni pravim, na kar moramo biti posebej zlonameren program (ponavadi prek o pri- pozorni. ponke kot v primeru podjetja RSA ). Poleg 4. Ne odpiramo priponk elektronske pošte. omenjenih napadov s pridobitvi jo gesel Predvsem to velja za namestitvene datoteali z namestitvijo zlonamerne prog ramske ke. V zadnjem času tudi video posnetki opreme na računalnik žrtve obst aja še in PDF datoteke vsebujejo ranljivosti. Če vrsta prevar, ki se tudi izvajajo prek o ele- dobimo na primer pripet PDF, Word ali poktronske pošte. Najbolj znana so nige rijska doben dokument, ki ga nismo pričakovali, pisma (ali prevare 419), v katerih prev aranti ga lahko odpremo s spletnim pregledoskušajo žrtev prepričati v posredov anje pri valnikom (na primer Google Docs), ali pa denarnih poslih. Kljub temu da so ti napadi vprašamo pošiljatelja, zakaj nam je poslal že precej znani, se vedno najdejo ljudje, ki dokument. jim podležejo. Tudi v Sloveniji smo lahko 5. Nikoli ne privolimo v posredovanje dezasledili primere, ko so bili zasebni proda- narja. Tudi če nas prijatelj na potovanju v jalci avtomobilov preko elektronske pošte tuji deželi zaprosi za denar, ga vprašamo zaprošeni, da bi avtomobil prodali nekomu po drugih kanalih o njegovih potrebah v tujino za višjo ceno, kot so jo sam i zahte- (telefon). Pogost znak prevare je tudi, če vali. Za sprožitev celotnega postopka pa osebo spoznamo preko spletnih strani za naj bi plačali nekaj 100 evrov na račun v parčkanje in nas ta čez pol leta zaprosi za tujino. Nekateri so to tudi storili. denar. Predvsem pa ne verjemimo sorodnikom in bančnim uslužbencem, ki bdijo nad Kako se zavarovati bogastvom preminulih afriških diktatorjev.

Pred nekaterimi poskusi napadov in pre- Znana so tudi sporočila o prispelih pošiljkah var se lahko preprosto zavarujem o, pri DHL, FedEx ipd. in če jih nismo naročili, ne nekaterih moramo uporabiti nekaj zdrave privolimo v vnaprejšnje pošiljanje denarja. pameti, pri nekaterih pa moramo biti pre- 6. Ne odgovarjamo in ne odpiramo spletnih cej podkovani, da se jim lahko izogn emo. povezav reklam, na katere se nismo sami Dobra novica je, da je teh sledn jih zelo prijavili. Tudi za reklamna sporočila, na kamalo. Pri vsemu pa se je dobro drža ti spo- tera smo se prijavili, preverimo, kam spletne dnjih napotkov: povezave vodijo (glej točko 3), saj so le-ta lahko lažna. Reklamna sporočila, ki ponujajo 1. Uporabljamo različna in težko zlom ljiva čudežna zdravila in poceni viagro, so v 99,99 gesla za različne storitve. To niti ni tako odstotkov primerov prevare. hudo kot zveni. Lahko na primer upora- 7. Ne verjemimo raznim zadetkom na loteriji, bljamo isto geslo z različnimi pred pona- verižnim shemam obdarovanja in zelo zanimi. Če nekdo pridobi geslo za na primer mivim poslovnim priložnostim. Tudi te so v Facebook, še vedno nima dostopa do 99,99 odstotkov primerov le prevare. drugih storitev, ki jih uporabljamo.

8. Ne verjemimo grozilnim sporočilom, ki na 2. Nikoli ne izdamo svojih podatkov, kot primer trdijo, da bodo ukinili naš elektronski so uporabniška imena, gesla, TRR, rojstni račun, ali pa nas izbrisali iz registra državljapodatki ipd. preko elektronske pošte. nov, če nemudoma ne posredujemo svojih Podjetja, kot so banke, spletne trgov ine podatkov (glej točko 2). in tudi državne ustanove (davčna upra- 9. Imejmo nameščeno sodobno programsko va, statistični urad ipd.), tega niko li ne opremo z vsemi popravki in uporabljamo bodo zahtevala od nas preko elekt ronske zaščitno programsko opremo (kot na primer pošte. Če menimo, da je elektronsko spo- Avast, MS security essentials ...). ročilo verodostojno, raje prej pokl ičemo 10. Če že verjamemo nečemu v elektronski po(a ne preko telefonske številke v elek- šti, vprašajmo za nasvet, pokličimo trgovino, tronskem sporočilu), ali pa se oseb no pobrskajmo po spletu za podobne primere ali zglasimo na banki ali upravni enot pa za nekaj dni prestavimo odločitev! i.

31

Napad s slovarjem Pri napadu s slovarjem ima napadalec zelo dolg seznam besed in nizov, ki so kombinacija teh besed, števil in drugih znakov. Seznam se imenuje slovar. Za primer vzemimo seznam treh gesel: pikapolonica, heker1, 123geslo123. Nobeno od teh gesel ni preveč varno, kljub temu da so dolga in da vsebujejo črke ter števila. Gesla so ponavadi shranjena zgoščeno, kar pomeni, da se naše geslo preko zgoščevalne funkcije spremeni v zaporedje bitov predpisane dolžine (na primer geslo pikapolonica se preko zgoščevalne funkcije MD5 pretvori v c810cdeb3ad101e94ad83dd8c472892d, heker 1 v a03ccfe175bbf3b7abe94af8d99e7a12 ipd.). Pomembno je, da postopek ni dvostranski in da iz zgoščene vrednosti ne moremo dobiti nazaj gesla. Lahko pa napadalec, ki si pridobi zgoščeno geslo, zgosti vsako besedo iz seznama in jo primerja s pridobljeno zgoščeno vrednostjo. Če se zgoščena vrednost niza iz slovarja ujema z zgoščeno vrednostjo pridobljenega gesla, je napadalec odkril geslo. Gesla naj zatorej ne vsebujejo navadnih besed, imen s kombinacijo številk na koncu ali začetku.

Napad z grobo silo (brute force): Pri napadu z grobo silo napadalec poskuša zgostiti različne možne kombinacije znakov in zgoščeno vrednost primerjati s pridobljeno zgoščeno vrednostjo gesla. Tak napad je časovno precej potraten (tudi z zelo zmogljivimi računalniki) in posledično redko zanimiv. Če napadalec vzame na primer samo male črke abecede (25) in ugiba, da je geslo dolgo osem znakov, je vseh možnih kombinacij (na vsakem od osmih mest je lahko 25 različnih znakov) preko milijon. V resnici je kombinacij mnogo več: velike in male črke (50 v naši abecedi), števila (10) in ostali znaki. Gesla so lahko dolga od enega pa do poljubno mnogo znakov in razbijanje lahko traja tudi stoletja, kar ni več uporabno.

Zaradi nevarnosti okužb in tudi zaradi morebitnega neznanja avtorjev tetovaž bralcem predlagam tudi, naj se pred postopkom dobro pozanimajo, v kateri studijo zaidejo – varčevanje na tem mestu ne pride v poštev!

FACA MESECA

Aleš

Ne moreva se izogniti vprašanju o bolečini.

Kako boleč je postopek tetoviranja?

Tetovaža je Krošl unikatna umetnina!

Od kod si in kako si prišel na Obalo?

vohlja

Marko Gregorc

Eni so za nakit, drugi za modno obleko, malo kdo pa ve, da so ena najstarejših oblik krašenja človeškega telesa piercingi in tetovaže. Aleš Krošl, študent Zdravstvene fakultete v Izoli, vidi v tetoviranju, ki se je v zahodni civilizaciji razvilo kot znak upora, izvirno umetnost prihodnosti.

Sem rojen in vzgojen Brežičan, na Obali pa sem se znašel, ker je tu edina fakulteta s programom za prehransko svetovanje v Sloveniji. Obala mi je tudi všeč, ker je tu manj ljudi kot na primer v Ljubljani.

Odločitev za študijsko smer torej ni bila naključje?

Seveda ne; v srednješolskih letih sem se veliko ukvarjal s športom, predvsem fitnesom, pri katerem pa je prehrana še kako pomembna. Za to študijsko smer pa sem se odločil tudi zato, ker želim pomagati ljudem s težavami pri prehranjevanju.

Vendar se polje tvojega zanimanja giblje tudi nekje blizu zdravstvenih vod?

Moje zanimanje – tetovaža – ima sicer tudi veliko opraviti z zdravstvom, vendar pa mi trenutni študijski program pri tem ne bo kaj prida pomagal.

Tetovaže in piercingi namreč spadajo pod področje kozmetike.

Kako si se sploh srečal s tetoviranjem?

V srednji šoli sem si močno želel pierc v jeziku, vendar sem se kasneje po pogovoru z očetom odločil, da se piersu odpovem in si namesto tega omislim raje tetovažo. Oče je bil bolj naklonjeni tetovaži verjetno zato, ker tetovaže dela njegov bratranec. Tako sem se znašel v salonu za tetoviranje.

Danes sem ponosen nosilec že treh večjih tetovaž, ki mi prekrivajo približno 10 % kože.

Na kaj mora biti človek pozoren, ko se odpravlja pod iglo?

Najpomembnejša je sama odločitev za tetovažo. Ta mora biti res plod temeljitega razmisleka. Zavedati se je namreč treba, da z izjemo laserskih odstranitev, ki pa so zelo boleče in dolgotrajne, tetovaža ostane na našem telesu do konca življenja. Osebno ljudem, ki bi si želeli tetovažo, tudi priporočam, naj si dajo vtetovirati kaj čimbolj unikatnega in ne kopirajo tetovaž kakšnih zvezdnikov, saj se jim taka tetovaža lahko kaj kmalu zameri, da ne govorimo, da tak človek pove vse o svoji (ne)izvirnosti.

32

Bolečina je zelo subjektivna stvar, vendar pri tetoviranju seveda brez nje ne gre.

Poznam ljudi, ki povedo, da pod iglo naravnost uživajo, da jih to sprošča, je pa v resnici vse odvisno od kraja tetovaže.

Bolečina je največja ob kosteh in bolj oživčenih delih telesa, na mišicah pa so bolečine zelo majhne. Med ustvarjanjem tetovaže na svojih mečih sem na primer lahko celo zaspal.

V prihodnosti se nameravaš z ustvarjanjem tetovaž ukvarjati tudi sam. Kako sploh lahko postaneš tattooator?

Poti so različne. Bratranec mojega očeta je na primer začel kar na človeku. Mislim, da je tako zaupanje, kot mu ga je izkazal prijatelj, da se je prvi podal pod njegovo iglo, nekaj največjega, kar ti lahko prijatelj podari. V današnjih časih pa obstajajo že zelo dobri simulatorji človeške kože, na katerih se lahko začneš učiti, včasih pa so za vajo uporabljali svinjsko kožo.

Vsekakor pa je potreben tudi smisel za risanje …

Seveda se da veliko tudi prerisovati, sam pa sem veliko bolj navdušen nad neposrednim risanjem na kožo. Tetovaža je zame unikatna umetnina, ki je res samo moja in to tezo bom v prihodnosti vsekakor poizkušal podati tudi svojim strankam. Nikakor ne bom nič nikomur vsiljeval, rad pa bi, da se ljudje zavedajo, da je tetovaža lahko tudi nekaj več kot le prerisana slika.

Sam se ukvarjaš tudi z risanjem?

Če je le kaj časa, se rad spravim s svinčnikom nad papir, je pa res zadnje čase to zelo poredko, saj mi zelo veliko časa vzame študij.

Torej študij ostaja prioriteta?

Najprej študij kot rezervni načrt, potem pa tetovaže!

Čas na Sardiniji teče počasneje

C

iao amici!

Kot študentka zadnjega letnika razrednega pouka sem se odločila izkoristiti priložnost in se prijavila na študijsko izmenjavo Erasmus. V zadnjem trenutku je padla odločitev za Sassari, mesto na severu Sardinije.

Ker sem znala le osnovne fraze v italijanščini, mi je bilo na začetku kar težko. V mestu, na fakulteti, v študentskem domu in celo v jezikovnem centru, kjer že dva meseca obiskujem intenzivni tečaj italijanščine, redko kdo govori in razume angleško.

Ampak s pomočjo prijateljev domačinov in sostanovalke v domu sem se v dveh mesecih naučila jezika zelo hitro. S starejšimi domačini je malce težje, ker govorijo jezik sardo, ki je zelo podoben španski katalonščini in ga še Italijani težko razumejo. Predavanjem je na splošno lahko slediti, profesorji govorijo zelo razumljivo.

Kot študentki pedagoške fakultete mi je zelo zanimivo študirati na fakulteti, kjer najdeš ogromno raznih teorij o otrocih, zgodovini šole, medtem ko študentom ni omogočeno nič praktičnega dela med študijem. Kasneje sem izvedela, da je podobno tudi na ostalih fakultetah, zato menim, da se je za opravljanje prakse na fakulteti

v Italiji prej dobro pozanimati. Zame sta bila glavna razloga za študij v Italiji učenje italijanskega jezika in bivanje v sredozemskem okolju, ki mi je bilo od nekdaj nadvse privlačno. Ampak vseeno je zanimivo prisluhniti drugačnim pogledom in predlogom, kako stanje izboljšati in njihov sistem šolstva primerjati z našim. Že zdaj bolj cenim in na drugačen način vrednotim naš šolski sistem. Čas na Sardiniji teče počasneje. »Piano, piano,« rečejo domačini. Zbudiš se počasi, ješ počasi, uživaš počasi, na fakulteto se ti ne mudi, ker profesorji in študentje zamujajo po 15 ali več minut … Ure tukaj skoraj ne potrebujem, le javni prevoz je še kar točen. Najbližja plaža je od centra oddaljena pol ure. Ko končajo predavanja, se z nekaterimi študenti, ki so na izmenjavi, velikokrat odpravimo na popoldansko siesto ob morju. Študij je precej podoben študiju v Kopru, le da je tukaj precej daljša peščena plaža, brez množice ljudi, z bogato sredozemsko naravo in čistim morjem. Sassari je po velikosti neka mešanica med Koprom in Ljubljano. Je veliko univerzitetno mesto z okoli 130.000 prebivalci. Za študente je zelo ekonomično, cene hrane in študentskih domov so približno enake cenam v Kopru. Bivam v študentskem domu, ki je sodobno opremljen, stane pa približno toliko kot dijaški dom v Kopru. Draga so le oblačila in kozmetika, ampak na srečo najdemo tudi tukaj priseljence iz Kitajske in Afrike, ki imajo velikokrat ugodne cenovne ponudbe. Velik problem, predvsem nam dekletom, predstavljajo razne sladice in dobra sredozemska kuhinja, najbolj pa pica. Trgovine, lokale najdeš na vsakem vogalu in velikokrat se stežka upreš in greš mimo. Italijani so resnično pravi strokovnjaki v pripravi dobre pice.

Enako je tudi s kavo, le da moraš biti pri izbiri le-te malce podučen in previden. Tu pijejo kapučino oz. kavo z mlekom le zjutraj, popoldne pa ponavadi izberejo kratko kavo oz. močnejšo kavo, pripravljeno na različne načine.

Zaenkrat mi še ni uspelo spoznati vseh vrst kave.

Med vikendi se, če je lepo vreme, z ostalimi študenti odpravimo na raziskovanje otoka. Večinoma je vreme sončno, postaja vedno toplejše in priložnosti za potovanje je veliko. Otok ima veliko naravnih bogastev in kulturnih zanimivosti. Ogromno je lepih plaž, zgodovinskih mest, gozdov, jezer … Zanimivi dogodki se odvijajo po vasicah, kjer lahko občutiš pristno kulturo in vsakdanje življenje, ki se ne razlikuje veliko od našega. Če imaš le malo volje, ti tu ni nikoli dolgčas.

S svojo izbiro in študijem sem zelo zadovoljna. Program Erasmus je čudovita priložnost za pridobivanje novih in bogatih izkušenj, za potovanja, spoznavanje nove kulture in predvsem priložnost postati avtonomna in samostojna oseba. Priporočam jo vsem študentom, ki veliko, malo ali še sploh ne razmišljajo o tem. Tudi jaz pred dvema letoma o tem nisem razmišljala, sedaj pa študiram v dobri družbi in drugačnem okolju na nov način, ki mi je odprl pogled na vse. Saluti e buona fortuna!

33

PISMO IZ TUJINE besedilo Mateja Kos

Nedelja, 8. maj 2011

Škoda IZ NEKJE VMES blogira PETRA SLAVEC

»nič mi ni in točno to mi je.«

ARHIV 10. 10. 2010 Diskretna analiza stanja 14. 11. 2010 (zl)Oglasno sporočilo 16. 1. 2011 Telefonijada 6. 3. 2011 Kul-tura(c)

Pred desetimi leti sem vsa zelena prišla študirat na koprsko fakulteto. Ne, ker bi si to posebej želela, ampak zato, ker na tisto, kamor sem si zares želela, nisem bila sprejeta. Pravzaprav sta bili takšni kar dve. Prej mi je Tanja v Primorskih novicah prebrala horoskop in pisalo je, da bom danes podvomila v pravilnost izbire svoje kariere. Niti ne, draga šlogarca, ker izbrala sem že tako, kot sem želela, odločitev pa so sprejeli tisti, ki določajo pogoje za vpis na fakultete. In oni že vejo, kje bom naredila najmanj škode, ne? (Ne.) Kakorkoli – hitro sem se vdala v usodo in zelo kakovostno preživela študentska leta ob limonadi iz nekaj šleperjev limon, ki so se name stresle ob zgodnji poletni ugotovitvi, da ne bom tisto, kar sem že od malih nog hotela biti, ampak bom (ko bom velika) čisto nekaj drugega. In sem šla na frišno fakulteto takrat še neobstoječe univerze.

Kaj je boljšega, kot začeti iz nule? Novi študijski programi, novi (inovativni?) predmeti, nove šolske mize, sveži kavomati. Nešteto idej in obetov: »Glejte, tam bo nova stavba fakultete, imeli bomo celo kantino!« Pa saj nič ne rečem, marsikaj je bilo res uau (ure angleščine in francoščine na primer), ampak danes sem nekam sitna, tisti horoskop me je malo vrgel iz tira, zdi se mi, da sem že prevečkrat marsikaj hvalila in bom za spremembo malo bentila čez nekaj malenkosti, ki bi na tej univerzi lahko bile boljše urejene, pa niso.

Zakaj moramo recimo ob prisotnosti vse silne predavajoče akademije na tem kontaktnem prostoru citirati 30 in več let stare, vedno ene in iste članke ter bukve?

Zakaj moramo v teoretičnih poglavjih seminarskih nalog, člankov, diplom, magisterijev in doktoratov še danes navajati podatke, ki so že zdavnaj neuradno ovrženi (saj veste, »tako med nami tukaj zbranimi povedano«), vprašljivi, preprosto zastareli?

So vsi predavatelji in predavateljice, asistenti in asistentke res tako zasedeni s pedagoškim delom, da ne zmorejo objaviti česa novega? Ali si preprosto ne upajo popravljati, ali vsaj osveževati ugotovitev kupa ostarelih akademikov, dokler so le-ti še živi, da se jim (o kakšna umazana misel) ne zamerijo in do nadaljnjega dobivajo same negativne recenzije? Da ne velja morebiti tista trditev, nekoč nedavno slišana od nekega administrativnega uslužbenca neke visokoleteče primorske raziskovalne institucije, da so tisti, ki predavajo, zanič znanstveniki? Po drugi strani pa – zakaj so monografske publikacije marsikaterega zaposlenega na Univerzi na Primorskem po nekaj časa na policah še vedno na voljo v ogromno izvodih in običajno z visokim popustom na ceno, če ne celo zastonj? Bogsigavedi...

Aja – po kakšnem ključu znanstvene revije raziskovalnih inštitucij tega mladega univerzitetnega prostora (ki sicer, roko na srce, objavljajo marsikaj koristnega, pa tudi, roko na taisto srce, marsikateri bullshit) izbirajo prispevke nekaterih mladih nihčetov in še neuveljavljenih wanabeejev? Da ni morda tako kot v vicu o zajčku tudi na Univerzi na Primorskem bolj kot vsebina pomembno, kdo je tvoj mentor? Škoda pač ne nastaja samo na brajdah po toči in na jablanah po žledu. Nastaja tudi na univerzah, kjer zavlada enoumje po godu takih in onakih mentorjev ter botrov, ki mislijo, da so s svojimi v nebo segajočimi zneski točk na Sicrisu prijeli boga za jajca. In ne bom se spuščala v razočarajočo debato o tem, kako greš potem v knjižnico po deset njihovih člankov in ugotoviš, da v vseh piše isto, samo v malo drugačnem zaporedju in pod malo drugačnim naslovom ... Samo, da so pike!

Last but not least – zakaj so že naredili študentsko kantino, če v njej ni prav nič študentskega razen imena in nekaj delavcev prek študentske napotnice? Zaradi študentskih cen že ne.

34

INTERVJU besedilo Marko Gavriloski foto Denis Zupan

MILENA ZUPANČIČ

NASMEH ČISTO nič NE STANE 35

V začetku leta je bržkone marsikoga presenetila odstopna izjava Unicefove ambasadorke dobre volje Milene Zupančič. V obrazložitvi svojega odstopa je povedala vse in tudi kasneje večkrat poudarila, da iz te poteze ne namerava ustvarjati novih afer, saj gre za občutljivo tematiko, ki lahko škodi pomoči potrebnim otrokom. Unicef je še zmeraj uradna organizacija Združenih narodov, ki skrbi za otroke po vsem svetu.

Z zavedanjem, da ne bova prišla resnici do konca, nisva razkrivala ozadja vseh očitanih nepravilnosti, temveč sva se pogovarjala predvsem o času njenega delovanja in povečane aktivnosti znotraj slovenskega Unicefa. V intervjuju si lahko tako preberete del izkušnje ženske, ki se je popolnoma predala prostovoljnemu delu in pomoči otrokom ter ženskam po svetu. Izkušnjo ženske, ki ni bila tiho ob ugotovljenih nepravilnostih, temveč je reagirala. In ženske, ki še zmeraj verjame v idejo Unicefa. , temveč se vrneva trinajst/ Če ne začneva pri zadnjih dogodkih vaša pot ambasadorke la priče je se kako j, naza štirinajst let dobre volje?

Unicef dobil dovoljenje iz Poklicali so me. Takrat je slovenski Borisa Cavazzo in mene orje. asad amb o imaj o Ženeve, da lahk lovati. O Unicefu sem sode ena ravlj prip so vprašali, če bi bila voščilnice ipd. Taajajo prod da vedela toliko, kot ve vsak, torej oniti, zdelo se mi je pa celo odkl š more ne da seve la vabi kega ljno pomoč otrokom, ki jo nemogoče, da bi odklonila prostovo ila, s čim vse se Unicef pouč se sem m potrebujejo. Kmalu zate a. Zgodi se, da začneš sooč se i ukvarja in s kakšnimi težavam i je to preraslo v drugo službo men Pri več. veš ker i, spat še slab temu posvetila ves prosti – čeprav to ni pravi izraz – saj sem sem se do potankosti seem vanj delo Z čas, ki sem ga imela. različnimi problemi v razi tisoč i, znanila, prav tako tudi z vsem o, veliko dela pa sem opratujin v sem vala Poto vah. drža h lični imeli ogromno delavnic po vila tudi z našimi otroki, saj smo bili zelo aktivni, mi pa smo so ci Otro h. vrtcih in osnovnih šola ve, ki se pojavljajo v sveteža tere jim približali in razložili neka do drugih, tako da smo stjo arno solid s jih smo li anja tu. Sezn či enemu sladoledu odre eni ravlj prip bili se bi če jih vprašali, Namibiji. Otroci so v om otrok jake vodn za in dati ta prispevek o delali tako, da vedn smo i njim Z se seveda množično odzvali. arnosti in jim predajali tovrsolid ri sme v vali raže izob jih smo težave v šolstvu, zdravstvu stno vedenje ter znanje; na primer h. lemi prob tnih in o vseh danes priso

MILENA ZUPANČ

Vita Mavrič je med drugim napisala, da ste takrat orali ledino. Verjetno je bilo kar naporno prepričati ljudi, da darovana sredstva prispejo na cilj.

Ni bilo tako zelo naporno. Ljudje so kar hitro sprejeli Unicef – seveda ne vsi. Nejevernim Tomažem lahko 13 let govoriš, kam gre dejansko ta denar in da sem videla, kako je bilo z njim marsikaj storjeno. Lahko jim govoriš, da delaš popolnoma zastonj, a se bodo na žalost še zmeraj našli ljudje, ki bodo spraševali grozote, zakaj pomagamo tem lenim črnuhom.

Še pred samim nastopom vprašljivosti transparentnosti poslovanja organizacije se je že pred leti pojavil dvom o tem, da večina sredstev v takšni ali drugačni obliki doseže otroke. Kako ste se sami spopadali s temi vprašanji? Jih je bilo veliko?

Zelo veliko. Težko razumem to nerazumevanje.

Enega birokrata ali administratorja ne bo nihče vprašal, kam gre denar, ker ga preprosto ne poznajo. Sama pa sem bila stalno izpostavljena takšnim vprašanjem. Večinoma sem imela pozitivne odzive s strani ljudi, so se pa našli tudi takšni, ki enostavno niso hoteli razumeti, da se da narediti tudi nekaj dobrega.

MILENA ZUPANČIČ i in darovalci …

Niste pa bili samo na terenu med otrok , ki imajo vzvode tiste na tudi li mora smo Delovati in vplivati smo vsaj poskua gli, dose i dost o moči, čeprav ponavadi nism žno, dotika pa se od težav v obse zelo je efu Unic pri Delo sili. umiranjem otrok v Afriki do zvezi z lakoto, pomanjkanjem in , da je otrokova bolečiarjam poud raj Zme težav otrok pri nas. čni. Otrok je otrok in razli gi razlo na povsod enaka, čeprav so a pomagati. Napačno treb je mu zato o, vojn za kriv li ni niko razširiš tudi na tiste, ki niso je, da vse kaznuješ in svoj gnev krivično urejen. zelo ično resn nič krivi. Ta svet je

36

Verjetno ta ignoranca skoraj enako boli kot trpljenje teh otrok.

Zagotovo. Ignoranca je nekaj strašnega. Zelo si želim, da bi se trenutna situacija uredila. Sicer sem imela nekaj sestankov z gospodi iz Ženeve, ki mi zatrjujejo, da je vse v redu. Za finance sem izvedela tako kot ostali in bila seveda zgrožena. Če bi že prej imela vpogled v dokumente, bi že zdavnaj izstopila. Oni so mi zatrdili, da s tem ni nič narobe.

čudo, saj so se množile, tako da so jih lahko razdelile ostalim družinam. Število smrti zaradi podhranjenosti se je zmanjšalo, kmalu zatem pa so imele že viška koz in so jih lahko prodajale.

Z zasluženim denarjem so si privoščile učitelja, ki jih je naučil branja in pisanja. Skozi leta in izkušnje se je tako izkazalo, da pomoč preko vlad ni dobra poteza.

INTERVJU

Verjetno ste tudi po opravljenih akcijah spremljali razmere na kriznih območjih. Mediji se hitro premaknejo na druge, aktualnejše zgodbe, vi pa ne.

Ko se stvari uredijo, medijev ni več. Velikokrat sem Unicefove delavce na terenu prosila za poročilo. Ko smo jim posredovali denar za nakup koz, so na primer poročali, koliko otrok ni več trpelo zaradi podhranjenosti itd. Prosila sem medije, naj te podatke objavijo, pa jih niso.

Saj gre vendar za pozitivne novice.

Ravno zato, ker so pozitivne, mi pa ne maramo pozitivnih novic. Kljub temu ljudje želijo biti obveščeni in prav je, da vedo, kam je šel njihov denar. Prejela sem fotografije zgrajenih šol v Kambodži, skupaj z vsemi ostalimi podatki in dokazi, vendar te informacije niso bile nikoli objavljene.

ampak morajo Mene neskončno veseli, če je to res, eniji lahko Slov V zati. doka o tiran sami to argumen postaebno potr je ar vend , najdemo kredibilne ljudi drugim kadrom v viti nove temelje s popolnoma preden se bo zauorganizaciji. Žal bo trajalo leta, anje in mrežo zaup To ilo. stav vzpo panje ponovno pa se hitro. avi Zapr diti. zgra ljudi ni bilo enostavno

LENA UPANČIČ

je bil tudi ta, Eden od argumentov kritikov Unicefa li preko avlja dost ke da so pomoč za otroke in žens pri ila ustav oč pom ta je se ar vlad držav, vend vladah in ni prispela do otrok.

Afriki so te vlade Seveda so imeli na žalost prav. V ambasadorka kot sem Ko . neba do skorumpirane so me seznanili s Unicefa prvič potovala v Nepal, pričel s pomočjo tem problemom. Unicef je najprej ltata. Nato je rezu nega nobe eslo prin ni kar vladam, oči lokalnim pom njem ljeva dode začel z direktnim vendar še zmeraj skupnostim. Bilo je malo boljše, l pomoč usmerjati ne zadovoljivo. Potem pa je zače skoraj čez noč poso ltati rezu in ine skup ke na žens najtesneje poreč nam so ke Žens i. stali fantastičn , da otroci ne tega do bilo je vezane z otroki, njim pa jati ženske zadrubi umirali. Pričele so se ustanavl po Afriki. V teh ge, kar se je kasneje razširilo tudi nato so izvajali o, razil izob rej najp je zadrugah se jih i. V Nepalu je rjetn neve bili dejavnosti. Rezultati so raj katerega so na primer obstajal program, znot dejavnostmi – od se ženske ukvarjale z različnimi nja itn. Pridelek šiva tva, dels polje do gojenja živali ki so ga zaslur, dena ves , so lahko nato prodajale (posameznica ni žile, pa je bil skupen. Kot skupina r lahko naložile imela nobenih pravic) so ta dena dobile posoina, skup kot o vedn , na banko in nato pa so dobili njem v i otroc c, jilo. Zgradile so si vrte no. Drugi primer dnevni obrok, kar je zelo pomemb tamkajšnjim ženpoznam iz Nigra, kjer je Unicef koza je naredila Ena . koze i vljat skam začel doba

Kakšni so torej pozitivni vtisi vaših poti?

Bilo jih je kar nekaj. Velikokrat sem se vprašala, kako lahko en človek sploh pomaga, posebno za vsem tem, kar vidiš na poti.

To je zelo napačna perspektiva. Eden po eden … pa je.

Je to tudi vprašanje ali pa zavora, ki si jo marsikdo postavi, ko pomisli: kaj pa lahko jaz naredim? Če bi vsak tako razmišljal, ne bi bilo čisto nič, zato je treba obsoditi vse, ki si karkoli prilastijo ali ponaredijo in služijo na račun humanitarnih organizacij. Ena novinarka je pred leti napisala, da je polje humanitarnih organizacij idealno za tiste, ki se želijo obogateti. Meni se je to takrat zdelo strašno. A vendar ni treba iti daleč, samo do Rdečega križa ali do cerkve, ki bi naj predstavljala moralno in ne vem kakšno avtoriteto ter pomoč.

Verjetno vas je to, kar ste videli, bremenilo.

Ah, seveda.

Kako ste zadrževali solze? Če boš z njimi jokal in jim govoril, joj joj, kako ste bogi, jim ne boš nič pomagal, samo še huje jim bo. Vedno sem se obnašala neobremenjeno. Po odhodu pa pride za tabo. Ko sem bila sama, mi je bilo hudo. Spomnim se primera, ko sem bila v eni bolnišnici (platnena streha na travi z Zdravniki brez meja, ki delajo čudeže) in sem držala enega podhranjenčka v rokah. Star je bil sicer že dve leti, imel pa je takšno stegno, kot je moj palec. Strah me ga je bilo držati, ker sem mislila, da mu bom oluščila kožo. Ob njem je bila mama in morala sem ji govoriti, kako je lep otrok. Veliko takih otrok so rešili, mnogo pa tudi ne, a vsem moraš vlivati upanje in moč. Ko sem šla stran, me je stisnilo in povozilo. Nikoli pa nisem pred njimi pokazala, da se mi to zdi nekaj groznega.

Te podobe vas kljub vsemu še spremljajo. Zdi se, da še zmeraj ogromno ljudi hlepi po negativnih novicah in se nad njimi naslajajo, a se hkrati skušajo izogibati aktivnemu angažmaju in pomoči.

Marsikaj ni dobro, vendar kljub vsemu menim, da je naš egoizem postal nekoliko prehud. Samo svoje probleme še vidimo in samo te bi še reševali. Na svetu pa ne živimo samo posamezniki.

37

INTERVJU

ko let sem že na svetu in spomnim se, da če je bil nekdo talentiran smučar, je lahko smučal, prišel v ekipe in treniral. Danes si lahko še kako talentiran, vendar če starši nimajo dovolj kapitala, pač ne boš treniral. Nadalje, kdor je želel študirati, je lahko to delal brez večjih težav.

Danes je hudičevo težko, če nisi iz centra, kjer se nahaja univerza. Vedno težje bo. Da ne govorim o razlikovanju med otroci bogatih in revnih staršev. Te razslojenosti nekoč ni bilo. Vsi otroci bi morali vsaj do petnajstega/ šestnajstega leta imeti enake možnosti in ne samo na deklarativni ravni.

Zelo boleče je tudi nasilje, ki se dogaja znotraj družin v Evropi, v tako imenovanem razvitem svetu. Ko govorimo o nasilju in posilstvih v Kambodži, je to oddaljeno. Ko pa se zgodi posilstvo pri nas, smo vsi zgroženi, kako se sploh lahko zgodi. A vendar se dogaja.

S tem pogovorom nisem želel sooblikovati t. i. afere o Unicefu, zato se skorajda nisem dotaknil zadnjih odkritij znotraj organizacije. Kot ste dejali, ste v odstopni izjavi povedali vse, kar ste hoteli.

Moje odstopne izjave ni skoraj nihče resno prebral. Kot sem napisala, sem odstopila zaradi načina dela, ki ni bil več tak, kot sem ga bila vajena oziroma kot menim, da mora biti v Unicefu. V tej službi se je nakopičilo ogromno ljudi, ki so se začeli obnašati kot v kateremkoli drugem podjetju. Borijo se za svoje položaje in tekmujejo med sabo. Dejansko sem bila odmaknjena od vsega, od vseh načrtov in poročil o tem, kam in kako se razporejajo finance. Na takšen način nisem hotela več delati, vendar sem dolgo časa premišljevala in upala, da se je To ? solidarni lahko zmeraj še Smo kot taki individualisti bodo stvari uredile, a se žal niso. Na samem začetku navsezadnje lahko tudi edino, kar nam v krizi ostane. smo zelo dobro sodelovali. Dolga leta smo načrtovali veše smo da na, prepriča sem ker upanja, Sama ne izgubljam akcije in delo, ves čas sem bila seznanjena s poročili, je zmeraj še in ljudje različni o dno lahko solidarni. Obstajaj tako da smo postali široko prepoznavna in kredibilna vedno je jih del takih, ki niso do skrajnosti egoistični. Seveda organizacija. Ko pa se je to obdobje zaključilo, nisem manj, a vendar obstajajo. Grozno se mi zdi že to, da se ta ego- mogla več nositi te odgovornosti. Darovalci so večiv o vzgajam otroke naše ko , otroštvu ranem v že izem začne noma ljudje, ki tudi sami nimajo veliko in ne moreš njem in nato pričakujemo, da bo ne vem kaj. Ti bodo enkrat pred njimi ostati brez odgovorov, ko te vprašajo, kako peljali naš svet dalje. Ne mi. se razporeja denar. A vendar si zelo želim, da bi se

stanje uredilo, saj je Unicef zelo dobra organizacija.

Vsako leto zaradi lakote umre nekaj milijonov otrok.

Unicef seveda ne more rešiti vseh, lahko pa jim vsaj delno pomaga, zato je pomoč nujna, saj je to edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki skrbi izključno za otroke in tudi za ženske, ker so te z njimi tesno povezane. To organizacijo potrebujemo, zato se mi zdi nedopustno, da nekdo ne razume, kaj Unicef dejansko pomeni. Uslužbence zanima le lasten položaj in uspeh. Sama sem trinajst let delala popolnoma zastonj, ker se mi je zdelo to normalno. Kadar sem lahko, sem tudi s svojim denarjem pomagala, čeprav ga nimam veliko. Čim pa se to razume kot službo, kjer se bodo plačevale nadure, se pa vse konča. Še enkrat Zakaj vse so lahko naši otroci hvaležnejši?

Seveda gre za ogromne razlike. Pri nas vendarle ni otroka, ki poudarjam, da smo vrsto let dobro sodelovali, ne zdi bi umrl zaradi lakote ali nepitne vode, ki se ne bi mogel umiti se mi pa pošteno, da sedaj dajejo neke kvazi izjave in ki navsezadnje ne bi mogel v šolo. Našim otrokom ni potreb- ljudje, ki so prišli včeraj in ki ne vedo, kaj, kako in na no pri petih/šestih letih delati, tolči kamne, iskati diamante v kakšen način smo delali. To je pa malo preveč. rudniku, delati na poljih kave in obirati čaja; da ne govorim o minskih poljih. Poleg tega se lahko z marsičem ukvarjajo. Celoten intervju si lahko preberete na spletni strani Moja kritika se dotika tudi tega – ukvarjati se z marsičem. Toli- www.soup.si/kazin/extras.

Pri tem nimam v mislih le denarne pomoči. Tudi solidarnost do ljudi, s katerimi sobivamo in za katere morda niti ne opazimo, da se nahajajo v bistveno slabšem življenjskem položaju kot mi sami. Pomoč, lepa beseda, gesta, sočutje, solidarnost – nam to polzi iz rok?

Malo pa že. Nikoli ne pozabim poudariti, da nasmeh prav zares čisto nič ne stane. Če se nasmehneš, je vse drugače. Ko so me naši otroci spraševali, kako naj pomagajo, sem jim vedno odgovorila, da bo ogromna pomoč že njihov nasmeh, prijazna beseda … Biti prijazen nič ne stane in ne boli, lahko ti pa naredi lepši dan.

38

V postsovjetskem svetu bolonjski proces še ne more polno zaživeti

Države Perzijskega zaliva: porast virtualnih univerz

R

evija International Higher Education poroča, da se pojavljajo kritike na račun bolonjskih programov, ki so bili vpeljani v postsovjetskem svetu. Bolonjska reforma naj bi bila neustrezno prilagojena komunistični zapuščini teh držav.

Bolonjski proces predstavlja pomembno orodje v procesu globalizacije visokega šolstva in je po Bolonjski deklaraciji pojmovan kot »skupni evropski odgovor na skupne evropske probleme«. Nedvomno je bil ustvarjen kot odgovor na izzive evropske družbe, ko pa je govor o postsovjetskih državah, se poraja vprašanje, če je to najboljši možni odgovor tudi na njihove težave.

Glavni težavi, s katerima se soočajo te države, sta slaba organizacija in pomanjkanje sredstev v institucijah visokošolskega sektorja.

Kot ostanek prejšnjega sistema je sistem visokega šolstva še vedno visoko centraliziran, transparentnost njegovega delovanja pa izjemno slaba. Napredek univerz otežujejo tudi avtokratsko vodenje, birokratske težave in velika stopnja korupcije. Profesorji in študenti so velikokrat nemotivirani za delo – prvi zaradi nizke plače in majhne akademske svobode, drugi pa zaradi slabe organizacije, s katero se soočajo v svojem učnem okolju.

Veliko študentov se zato odloča za študij in kasneje zaposlitev v tujini.

Njihove matične države pa se spopadajo z begom možganov. Tisti, ki se po študiju v tujini vendarle vrnejo domov, pa se morajo ponovno integrirati v svoje akademsko okolje ali lokalni trg dela.

Zaenkrat bolonjski programi v postkomunističnih državah ne morejo polno zaživeti. Če ne bo prišlo do reform, ki bi pripomogle k izboljšanju akademske situacije v teh državah, se bodo težave še poglabljale.

S

avdska Arabija namerava v sodelovanju z mednarodno priznanimi institucijami za učenje na daljavo vzpostaviti e-univerzo in ustvarili okolje, ki bo spodbujalo e-učenje.

Na Ministrstvu za šolske zadeve v Savdski Arabiji pravijo, da »učenje na daljavo ni najboljša možnost za vse študente, a služi tistim, ki se na normalno univerzo ne morejo vpisati zaradi geografske razdalje, zaposlitve ali razlike v letih.« E-univerza bo nudila širok spekter študijskih programov na vseh stopnjah in nevirtualnim univerzam v Perzijskem zalivu omogočala izmenjavo literature, znanja, študijskega materiala in akademskega kadra.

Strah med študenti iz Abottabada zaradi Bin Ladnove smrti

Š

tudenti iz Abottabada se bojijo, da bi v njihovo mesto, kjer je bil ubit Osama bin Laden, lahko prišli teroristi in začeli upor. Abottabad, ki se nahaja le 75 kilometrov stran od glavnega mesta Islamabada, velja za pakistansko izobražensko mesto, saj premore razvito izobrazbeno infrastrukturo, veliko število mednarodnih šol, kolidžev, univerzitetnih kampusov in vojaških akademij.

Večina šol ima tudi bivališča za študente, ki prihajajo iz vseh koncev države.

Fareeha Jadoon, lektor tamkajšnje Univerze za inženirstvo in tehnologijo, je povedal: »Ko je Barack Obama naznanil, da so ameriške sile ubile Osamo bin Ladna, najprej nismo mogli verjeti, da se je to zgodilo v našem mestu, ki je znano po izobraževalni dejavnosti in ne po terorizmu.

Morda se je Osama ravno zato odločil, da se bo tukaj skril.« Približno štirideset šol in kolidžev se nahaja v enokilometrskem radiju od bin Ladnovega zadnjega skrivališča, kjer je bil ubit.

Po tem dogodku se je obiskanost predavanj skoraj prepolovila, veliko študentov pa se je zaradi strahu pred nevarnostjo vrnilo domov, so povedali lokalni prebivalci. »Kar naprej nas kličejo starši študentov, ki jih zanima varnost njihovih otrok, ki študirajo tukaj. Mislimo, da bo ta dogodek imel negativen vpliv na tukajšnje izobraževanje, saj je med študenti in njihovimi starši povzročil občutek nevarnosti. To se lahko v naslednjih letih pokaže kot zmanjšanje števila vpisanih na naše šole,« je povedal Abdul Warhid Mir, vodja enega izmed kolidžev.

PLANET ŠTUDENT NA PLANETU ZEMLJA besedilo Tanja

Vir: www.universityworldnews.com

39

Žuvela

Bolj zaposljivi za lažji vstop na trg dela

U

niverza na Primorskem v sodelovanju s Kariernim centrom Univerze na Primorskem (KCUP) Koper izvaja projekt Karierno načrtovanje in svetovanje za učinkovit vstop na trg dela (št. OP RCV_VS-11016). V sklopu projekta so na KCUP za študente pripravili aktivnosti, s katerimi bodo mladi pridobili dodatna znanja in veščine, ki jim bodo pomagala, da bodo postali bolj zaposljivi, ter jim tako omogočili lažji vstop na trg dela.

Uspešna izvedba okrogle mize in delavnic V marcu so v okviru projekta izvedli okroglo mizo na temo Malo delo.

Prava rešitev?, na kateri so gostje razpravljali o konkretnih učinkih zakona o malem delu na slovenskem trgu dela. Osrednja tema okrogle mize so bile možne težave in prednosti, ki bi jih zakon v predlagani obliki prinesel vsem vključenim v proces malega dela. Študentje so iz prve roke prido-

bili vse potrebne informacije o vplivih zakona o malem delu na trg dela.

V aprilu je bila na vrsti brezplačna delavnica Kako se obnašati na zaposlitvenem razgovoru?, ki jo je izvedel dr. Bor Rozman. Udeležencem je razkril veliko drobnih trikov in napotkov, kako suvereno nastopiti na zaposlitvenem razgovoru. V svoji karieri je opravil že več kot 5.000 zaposlitvenih razgovorov, tako da je udeležencem na primerih iz prakse pokazal, kaj je na razgovoru zelo pomembno in katerih napak kandidat ne sme delati.

Na delavnici so se kandidati seznanili s pripravo na razgovor, kateri predavatelj pripisuje največji pomen za kasnejši uspeh. Spoznali so drobne trike, s katerimi lahko kandidat razoroži kadrovika in pri delodajalcu pusti dober vtis, ki mu omogoči več možnosti za zaposlitev. V začetku maja so pripravili brezplačno delavnico Retorika in javno nastopanje za uspešno kariero, ki jo je izvedla

Več informacij o aktivnostih na: Karierni center Univerze na Primorskem Koper W: www.kcup.si E:info@kcup.si T: 05 662 62 26, GSM: 030 696 228

mag. Barbara Suša. Na delavnici so se udeleženci naučili, kako odpraviti strah in napetost pred nastopi, kako pripraviti zanimivo predstavitev, se ustrezno pripraviti na nastop, motivirati poslušalce in ohraniti rdečo nit predstavitve. Dodatno so izvedeli, katere so najpogostejše napake pri javnih nastopih in predstavitvah ter kako ovrednotiti in izboljšati nastop.

Različne aktivnosti tudi v maju in juniju V drugi polovici meseca maja pa vse do sredine junija nameravajo v okviru projekta Karierno načrtovanje in svetovanje za učinkovit vstop na trg dela (št. OP RCV_VS-11-016) organizirati vrsto različnih dogodkov s področja kariernega razvoja, in sicer: štiri brezplačne delavnice, okroglo mizo na temo zaposlovanja mladih ter obisk študentov v uspešnem slovenskem podjetju. Poleg omenjenih aktivnostih je študentom na voljo karierno načrtovanje in svetovanje v prostorih KCUP. Natančni datumi aktivnosti bodo objavljeni na spletni strani www.upr.si/studij in www.kcup.si.

Za dodatne informacije o projektu: Blanka Palčič, koordinatorica projekta, Univerza na Primorskem E: blanka.palcic@upr.si T: 05 611 75 08

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, razvojne prioritete 3: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.

40

Zagotovo ste kdaj pri gledanju filma trepetali ob nevarnih prizorih utapljanja, dirkanja, pretepanja, bežanja v plamenih … niste pa pomislili, da jih ne izvaja igralec, ampak kaskader, ki igralca v nevarnih prizorih zamenja. Kaskader je torej plačan za izvajanje nevarnih in drznih podvigov, ki jih imenujemo tudi stunts. Tudi v Sloveniji imamo študentko, ki je skupaj z očetom še kako vešča takih podvigov.

besedilo / Vera Čipev

Plačani za nevarne podvige

R

Katera je najbolj neverjetna, mogoče nevarna kaskaderska točka, ki ste jo do zdaj izvedli?

Bilo jih je veliko. Mogoče mi je najbolj v spominu ostal nesporazum s pilotom helikopterja, saj bi moral počakati na njegov znak za skok v morje. Tako sem se pognal iz 40-ih metrov, namesto 20-ih. Še par dni po padcu me je pošteno peklo telo, vendar se je vse dobro končalo.

V svetu kaskaderjev …

Kaskadersko žilico imate v družini …

Da, moja dva otroka to potrjujeta. Tjaša je prava mojstrica in me velikokrat spremlja na snemanjih. Alex pa je specialist za motorje, a se je usmeril na druga pota, v glasbo. Vendar se mi pridruži, ko potrebujem dobrega motorista; 100 % mu zaupam. Oba sta moja najboljša učenca.

ok in Tjaša Cvetkov sta prav posebna oče in hči. On je edini kaskader s koncesijo (licenco) za filmsko kaskaderstvo v Sloveniji, ona pa njegova najboljša učenka že od malih nog. Zaupala sta nam, kaj jima kaskaderstvo pomeni, katerih podvigov sta se že lotila, zakaj tvegata …

Rok, kako ste začeli kaskadersko pot?

Vse se je začelo z »otroškimi neumnostmi«, kot so skakanje, plezanje po drevesih itd. To hiperaktivnost sem moral nekam vložiti, tako sem nadaljeval z učenjem karateja in zastopal našo nekdanjo državo. Na enem od tekmovanj so me opazili ljudje iz sveta filma, ki so potrebovali filmske statiste. To je bil moj prvi korak na dolgi poti kaskaderskih podvigov. Z leti sem si nabral veliko izkušenj, še posebno od starih jugoslovanskih mačkov kaskaderjev. Veliko zaslug za moje znanje ima žal že pokojni kaskader Petar Buntić, ki je zaupal vame in me ogromno naučil.

Koliko kaskaderjev je v Sloveniji? Je zaslužek kaskaderja vreden tveganja?

Filmskih kaskaderjev pri nas še nisem srečal, imam pa okoli sebe nekaj fantov, na katere prelagam svoje izkušnje. Zanesem se nanje in jim zaupam. Glede zaslužka pa bi rekel, da je vsako delo vredno svojega denarja.

Kaj vse počnete kot kaskader?

Kaskaderji počnemo vse, česar si igralci ne upajo oziroma nočejo. Skačemo, se pretepamo, utapljamo, letimo, streljamo, ubijamo, umiramo ….

Najraje se ukvarjam s snemanjem filmov, reklam, koordinacijo in režijo različnih nevarnih prizorov.

Vas je kdaj strah?

Ne, drugače bi si izbral kak drug poklic. Strah ni moj prijatelj (smeh).

Tjaša, ali kot hčerka kaskaderja kdaj ne spiš ponoči? Kako očetovo delo vpliva na družino?

Marsikdo bi se to vprašal, vendar sem sama tega navajena od malih nog in očetu popolnoma zaupam. Drugače pa menim, da sva z bratom odraščala v super kombinaciji, saj je naša mama zelo umirjena, pravo nasprotje očetovim nevarnim podvigom. Sama sem zelo vesela in hvaležna, da sem odraščala v taki družini.

Tudi tebe je premamilo kaskaderstvo …

Z očetom vedno sodelujeva in si zaupava. Nazadnje sva delala skupaj na projektu Faccia d’Angelo, italijanskem filmu, kjer sem vozila starega ferrarija namesto glavne igralke, divjala sem čez drn in strn. V filmu Slovenka sem visela iz 13. nadstropja, v makedonskem filmu Sekni (Sence) pa sem igrala nosečnico, ki povzroči prometno nesrečo, kjer se avto obrne nekaj milimetrov od mene; avto je seveda vozil moj oče.

Ti pri študiju pridejo kdaj prav kakšne kaskaderske veščine?

Marsikdo pravi, da je ironično, vendar študiram Varstvo pri delu (smeh). Seveda mi pomaga, saj imam na sebi vedno osebno varovalno opremo (smeh).

Je v svetu kaskaderstva težko uspeti kot ženska?

Mislim, da je težko. Po mojem mnenju sem v Sloveniji edina. Vsaj do zdaj še nisem srečala nobene punce, ki bi si želela to početi.

V Sloveniji kaskaderstvo ni tako razvito, kakor v tujini in ljudje ne poznajo poklica kaskaderja ali stuntmana, pa čeprav je kaskader prisoten v vsakem filmu zaradi varovanja igralcev, prototipov itd.

41

Krasna nova Evropa – kontinent strahu O KOLUMNA

PolitiČno nekorektni besedilo MATIJA STEPIŠNIK, novinar Večera, kolumnist Studia City

koli poldneva se v Ventimigliji, mestecu ob ligurskem morju, kakšnih 150 kilometrov od Genove, na italijansko-francoski meji, na ličnih balkonih hotelov in gostišč, pretegujejo turisti. Na železniški postaji potniki pogledujejo na uro in ošvrknejo še vozni red. Kdaj pelje naslednji vlak proti Mentonu, prvem francoskem kraju onkraj meje, na poti do famozne Nice?

Soroush, 24-letni Tunizijec, si kapo s šiltom povezne globoko čez čelo, da se oči skrijejo v temi. Policisti, ki stojijo na peronu, ga imajo na očeh. Srepo zrejo vanj. Vlak odpelje brez njega. Spet. Tudi na drugi strani, v Mentonu, vlak pričaka kordon policistov, s psi ga gredo prečesavat in iskat slepe potnike, begunce.

Soroush nima osebnih dokumentov.

Nima začasnega bivalnega dovoljenja. Ima upanje. Pa trdno vero, da je Evropa 21. stoletja krasni novi svet. Zanj, ki je prek tunizijskega pristaniškega mesta Sfax, pobegnil do Lampeduze. Od tam na Sicilijo. In dalje proti Franciji. V Nici ima teto, strica in bratrance. Govori francosko, kaj mu dopovedujejo italijanski policisti, ne razume. Pri njih je bil pred šestimi leti, a ni dobil papirjev za bivanje in se je vrnil v domovino. V deželo, ki je konec lanskega leta prva padla v vrtinec revolucij za svobodo. Še nekaj ur bo sedel na postaji. Da bodo vlaki s seboj, vstran vozili njegove sanje. Zvečer bo šel nazaj v gasilski dom na mestnem robu, kjer je Rdeči križ postavil sprejemni kamp. Obljubljajo, da bo za večerjo kordon blue s krompir­ čkom. Ekonomski prišleki, priseljenci, ki ne morejo legalizirati svojega lova za lepšim življenjem tam čakajo, da se jih evropska birokracija usmili. Kruta je, sovražna. Zdaj še bolj, ker politične vrhove vse bolj prepreda strah pred priseljenci.

Globalna kriza je v ljudi pognala strah pred prihodnostjo. Strah, da bodo nek dan v roke dobili delovne knjižice, da bo kruh vse trši. Negotovost je postala neznosno trpko stanje duha. »Prihajajo! Prevzeli vam

42

bodo službe, ogrožajo vaše pokojnine, cerkve, simbol krščanskih evropskih korenin bodo zakrili minareti, islamizacija je na pohodu, temelji stare celine in njenih vrednot so pred potencialno nevarno preobrazbo,« kričijo karizmatični jahači kriznega vala in pod praporjem brambovskih zastav etnično čistih očetnjav dvigujejo rejtinge radikalnega (nacio)populizma. Frontalni napad na etablirane politične elite, na mainstreamovske oblastne strukture, razporejene levo in desno od centra, so poleg tradicionalnega ksenofobičnega instrumentarija, uperjenega v tujce, opremili še z antiislamizmom. Ta je postal osrednja točka, ki povezuje populistična gibanja, ki so v opaznem vzponu na osi Nizozemska (Stranka svobode Geerta Wildersa)Danska (Danska ljudska stranka Pie Kjaersgaard)Švedska (Nacionalni demokrati)-Finska (Pravi Finci Tima Soinija)-Italija (Severna liga Umberta Bossija)Francija (Nacionalna fronta Marine Le Pen). Na Nizozemskem, Danskem in Švedskem so že del vladajoče politike, v desne ekstreme se nagiba tudi Fideszova vlada na Madžarskem, kjer paramilice stranke Jobbik že ustrahujejo Rome. Poleg ksenofobnih, rasističnih stališč, ki populistične stranke umeščajo na skrajno desnico, so v svoje koncepte vključili še skrajno leve populizme ob obrambi socialne države, revnih in ponižanih. Njihov prst je uperjen v globaliziran svet, ki mu tempo vse bolj diktira Kitajska, v EU, ki da ni sposobna zaščiti svojega prebivalstva pred agresivnimi priseljenci, ki želijo okupirati tukajšnji kulturni prostor. Zaton levih, socialdemokratskih politik sovpada v dvigom populistične desnice, ki je uspela tujce, Njih, prikazati in utrditi v zavesti ljudi kot zajedavce sistema socialne države, kot jih je postavila levica, a brez ustreznih varovalk. To je poraz moderne, odprte politike, to je ujemanje v past brez povratka. Širjenje strahu pred islamom, ki je kot religija postal v Evropi vse bolj viden, obenem pa obtežen s »smrtnimi grehi 11. septembra«, ki so jih zagrešile fundamentalistične islamske skupine, je ideologija populistične alianse, ki se formira.

Evropo želi obdati z zidom. Jo zapreti z železnimi vrati. Sredinska politika izgleda šokirana, brez odgovora, sama se premika v ekstreme, na teren, kjer jo bodo populisti porazili. Soroush, Evropa, v katero si prišel, je drugačna kot tista, ki si jo sanjal, gledal po teve, na reklamah. Postaja kontinent strahu.

O

Obama – Osama 1 : 0

bama – Osama 1 : 0. Pa čeprav po podaljških. ZDA so po skoraj desetih letih dočakale svoje maščevanje. Prvega izmed Obstaja še druga plat Osamove usmrtitve, ki teroristov je premagal prvi temnopolti predbo za Obamo morda še bolj ugodna. Zmaga nad Bin sednik. Obama in Osama: njuno ime zveni Ladnom sicer še zdaleč ne pomeni zmage nad terotako asonančno podobno. Tako podobno, rizmom: Al Kajdine celice bodo zaradi svoje finančda so na Murodchovem Foxu v preveliki ihti ne in vojaške samostojnosti zlahka preživele smrt vrin vznemirjenosti takoj potem, ko je novica hovnega vodje, na simbolni ravni pa odpira Obamovi zaokrožila svet, za mrtvega razglasili kar politiki številna vrata, ki so bila doslej trdno zaprta.

Obamo.

Mehki Obama je dokazal, da se zna soočiti s terorizObama – Osama 1 : 0. Obama je tako mom, celo brez potrebe vojaških posegov. Za prijetje enkrat za vselej odbil vse zlonamerne jezike, Bin Ladna ni bilo potrebno napasti Pakistana, dovolj ki so govorili o njegovih arabskih koreninah. je bilo tja poslati specializiran vojaški odred in obveV volilni kampanji 2008 so razpredali, kako ščevalno službo. Nobene postranske škode. Zaradi bo lahko Ameriki predsedoval nekdo, ki ima tega bo Obama odslej tudi v javnosti imel veliko veže v samem imenu toliko terorističnih klic. čjo pogajalsko moč za ostale svoje predloge v zvezi »Obama se od Osame razlikuje samo po eni z bojem proti terorizmu, ki jih je zagovarjal že od začrki, pa če je lahko še bolj nesrečen, njegovo četka mandata. Gre predvsem za dva ukrepa: izpradrugo ime je Husein,« so govorili najbolj zaznitev Guantanama in odpoklic ameriških vojakov grizeni nasprotniki zdajšnjega predsednika. iz Afganistana. Prva od dveh potez je bila napoveV nekoliko drugačni različici so podobdana kot prvi Obamov ukrep po izvolitvi: a se je zani očitki začeli prihajati na dan tudi v pretetaknilo. Kam pospraviti teroriste, kako z njimi ravnaklih tednih: »Od kod hudiča se je ta Barack ti. Ker drugih rešitev ni bilo, so Američani nazadnje Husein Obama vzel? Iz katerega skritega začeli iskati možnosti za izselitev guantanamovskih afriškega kota, nekje Bogu za hrbtom?« je talibanov v tujino (v našem DZ je ravno v tem obdobil glasen Donald Trump s prikimavanjem bju v obravnavi Zakon o tujcih, posledica slavnega nekaterih čajankarjev. Obama jim je za Pahorjevega fototermina pri Obami). Usmrtitev Bin hladno predjed, kakršno mora biti maščeLadna bi lahko sprožila v ameriški javnosti nekoliko vanje, serviral rojstni list, na katerem piše večje razumevanje za Obamovo predvolilno obljubo, Honolulu – Havaji – ZDA. Ampak to je bilo tako da bi nekaj zapornikov celo lahko obdržali v nasamo za osebno zadovoljstvo. Glavna jed, vadnih zaporih znotraj ZDA. Obama bo v naslednjih ki je še kako vroča, je bila ameriškim držamesecih nedvomno zaigral na to karto in vprašanje vljanom postrežena 1. maja v poznih nočnih je, ali mu ne bo res uspelo. Drug pomemben doseurah. Na pladnju jim je bila prinešena glava žek, ki ga bo skušal Obama doseči na valu množičprvega sovražnika ZDA in celotnega sveta. nega navdušenja, je čim hitrejši odpoklic ameriške Metaforično seveda. Bin Ladnova smrt je vojske iz Afganistana. Že pred usmrtitvijo Osame za ponovni zagon ZDA nekaj najboljšega, je bil začetek odhajanja ameriških vojakov predvikar se je Američanom lahko zgodilo. To, da den za letošnji julij, dokončno slovo od Afganistana je navdušena množica pred Belo hišo v popa predvideno za leto 2014, ko bo Obama (to lahznih nočnih urah začela spet vpiti dolgo poko predvidevamo) že trdno sredi drugega mandazabljeno geslo »Yes, we can«, je samo po sebi ta. Tudi ta cilj je danes, le nekaj dni po Bin Ladnovi zelo povedno. In Obama, ki je mojster v marusmrtitvi, še kako na dlani. ketinških prijemih, si boljšega predvolilneSkratka, po uspehu z izpeljavo zdravstvene rega oglasa ni mogel zaželeti. Njegov nastop forme (čeprav je tukaj še nekaj nerešenih zank) in pred kamero z besedami: »Hej, dragi sodržapo ponovnem zagonu gospodarstva (lani je amerivljani! Ubili smo ga!« je zelo verjetno zmagoški BDP zrasel za 3 %, letošnja napoved pa govori viti udarec za volitve v naslednjem letu, čecelo o slabih 4 %), je Bin Laden tretji veliki Obamov prav se volilna kampanja še sploh ni začela. uspeh, tokrat v zunanji politiki. Mehki in neodločni Ampak vse to je dokaj logično!

Obama je nazadnje pokazal zobe in to mu bo olajšalo pot do njegove prvotno načrtovane zmerne zunanje politike.

Ja, res si ni težko predstavljati, kako si Obama danes veselo žvižga v ovalni pisarni: »Been Laden!«

43

KOLUMNA ja, jutri bom

besedilo Andrej Černic, podiplomski študent ameriških študij, sodelavec Novega glasa

ŠTUDENTSKI LONEC besedilo Barbara Janaškovič

Slovenski med – od cvetlice do žlice

Sestava medu Med je sestavljen iz različnih sladkorjev, predvsem iz fruktoze in glukoze ter iz drugih snovi, kot so organske kisline, encimi, vitamini, barvila, flavonoidi in fenolne spojine. Prav snovi, ki so v medu v manjših količinah, so odgovorne za senzorične lastnosti, torej za barvo, vonj, okus in aromo posameznih vrst medu. Barvna paleta medu je zelo široka in Med je eno najstarejših narasega od skoraj brezbarvne do temno rjave. Tudi konsistenvnih živil, poznan tudi kot ca medu je različna, od tekoče do popolnoma kristalizirane tekoče zlato ali zlati eliksir. Po oblike. Kristaliziranega utekočinimo tako, da ga segrevamo odkritju njegove sladkobnosti in v vodni kopeli, pri čemer moramo paziti, da temperatura segrevanja na preseže 40 °C, ker bi s tem uničili vse bioakpredvsem zdravilnih lastnostih tivne snovi, ki se nahajajo v medu. ga ljudje že tisočletja upo-

rabljamo ne samo pri pripravi hrane in pijače, ampak tudi pri pripravi naravnih zdravil in lepotnih izdelkov.

I

zdelajo ga čebele Apis mellifera iz nektarja ali mane tako, da ga najprej naberejo in predelajo z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo ter nazadnje pustijo dozoreti v satju. Dozorel med nato čebelar pobere in ga embalira.

Vrste medu Ponavadi je med poimenovan po rastlini, na kateri so čebele nabirale nektar ali mano. V osnovi lahko gre za cvetlični med ali nektar, ki je pridobljen iz nektarja cvetov, kot so npr. akacijev, ajdov, sončnični med, med oljne ogrščice, delno pa tudi lipov in kostanjev med. Poznamo pa tudi med iz mane ali gozdni med, ki je pridobljen predvsem iz izločkov žuželk na živih delih rastlin.

Mana je sicer živalski izloček, vendar ni produkt presnove insektov, temveč gre za ostanek drevesnih sokov. Sem uvrščamo gozdni med, kot so hojev, lipov in kostanjev.

Slovenski med Evropska unija omogoča vsaki članici, da vzpostavi ustrezen sistem, s katerim lahko zaščiti posebne kmetijske pridelke oziroma živila, ki se od sorodnih razlikujejo po določenih značilnostih zaradi tradicionalnega načina pridelave oziroma predelave ali tradicionalne sestave. Poleg tega so lastnosti zaščitenih kmetijskih pridelkov oziroma živil izključno ali bistveno posledica geografskega okolja, iz katerega izvirajo. In nenazadnje so vsi zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila pod strogim nadzorom neodvisnega certifikacijskega organa.

Zaščiteno označbo porekla nosita tudi Kočevski gozdni med (vrste medu so hojev, lipov, smrekov in gozdni med) in Kraški med (tipične vrste glede na čebeljo pašo so rešeljika, divja češnja, akacija, cvetlični s travniško kaduljo, kostanj, hrast, lipa, ajda, žepek in bršljan).

Uporaba medu V kulinariki nas lahko med spremlja od ranega jutra do poznega večera. Žlička medu v čaj ali preprosto namazan na kruhu za dobro jutro, vrsta kulinaričnih specialitet z medom v raznih kombinacijah, ki razvajajo naše brbončice čez cel dan, in zvečer preden zaspimo kozarec toplega mleka z žličko medu za prijeten spanec. Ko nas velikokrat pestijo razni nahodi in prehladi, nam bo topel čaj z medom vsekakor olajšal težave. In nenazadnje nas bo med kot lepotilno sredstvo, ki se uporablja v obliki raznih mask in krem za telo, še polepšal.

Medeni zajtrk Potrebujemo: 2 žlici medu, posneto skuto, jabolko, žlico limoninega soka, 2 rezini kruha iz polnovredne moke.

Priprava: skuto dobro razmešamo z medom. Jabolko operemo, osušimo in nastrgamo. Takoj ga pokapljamo z limoninim sokom in vmešamo v zmes skute ter medu. Namažemo na rezini kruha in ponudimo s čajem.

Viri in literatura: Uradni list RS, št. 31/2004. Pravilnik o medu, stran 3611 Meglič, M. Čebelji pridelki: pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije, 2004 Kovič, P. Alternativna kuhinja. Založba Quatro d.o.o.: Ljubljana, 2004 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Ljubljana, 2007

44

Kulturne znamenitosti s tipično arhitekturno zasnovo.

POTOPIS besedilo Ana Cukijati foto Marija Fabijan

Navdihujoča iznajdljivost in skromnost Ukrajincev Tudi Vzhodne Evrope se še vedno drži kar nekaj stereotipov in ko smo se odpravljali na petdnevno odpravo v Ukrajino, smo jih tudi sami našteli na prste ene roke, a na cilju smo ugotovili, da se je treba včasih odpraviti v širni svet ter stereotipe ovreči ali potrditi kar na lastne oči in ušesa.

Manj razvita država, lepe ženske, revščina, vodka – to še zdaleč ni vse, kar nam je Ukrajina dala, nudila in pokazala ob našem obisku te gostoljubne vzhodnoevropske države. Navdušila nas je v vseh pogledih, predvsem pa zato, ker se je čas tam ustavil in je dežela zelo podobna naši – pred petdesetimi leti. Nikomur se nikamor ne mudi, preprostost in skromnost pa odlikujeta slehernega Ukrajinca, ki se sicer ne smeji veliko, je pa zelo dobrega srca in izredno gostoljuben.

45

Raznolikost v verski razdelitvi zahteva veliko cerkva.

Poklon ukrajinskemu heroju.

Največja v Evropi

se je ntura tega potovanja Beseda ukrajina je znana že nekaj stoletij, po- proti Štajerski. Nepozabna ava troli vokon ob ti icis pol so meni pa mejo oziroma mejno območje. Tudi pričela še pred Mariborom, ko ov za jenih vseh dokument ozemlje države Ukrajina je nekoč veljalo za kri- zila ugotovili, da nimamo ure počakati na drug rali mo o sm o Tak . žišče med Baltikom in Črnim morjem, s čimer nadaljevanje vožnje smo aljšati za nekaj ur. Ko je predstavljalo mejo med Evropo in osrednjo avtobus in naše potovanje pod prečkali o nat alu km in pot Azijo. Sprva je označevalo mejno pokrajino s okoli polnoči le krenili spet na konoj lepši. O policijskih stepo, ki je postavljala ločnico med stalno na- madžarsko mejo, je bil svet tak rsko dža ma zi sko no vožnjo seljenimi in nomadskimi ljudstvi, po več stole- trolah ne duha ne sluha, z noč ti Budimpešto zna spo t nos lož pri li tjih pa je to območje postalo stičišče različnih prestolnico pa smo ime nja ih ur. Enakomerna vož interesov (poljskih, litovskih, ruskih, tatarskih v vsej svoji lepoti poznih večern izaz je nas ede sos e vzhodn in otomanskih), kar je pustilo sledi tudi v kulturi po urejenih avtocestah naše … sni spanec in načinu življenja prebivalcev Ukrajine, verje- bala v nič kaj udoben avtobu tno pa je imela največji vpliv nanjo prav Rusija.

Večkrat pozabimo, da je Ukrajina, katere povra led rajinska avtorite et ajinskih carinikov. Pog šina meri 603.000 kvadratnih kilometrov (pri- Uk ukr anj krič je dramilo nas plaščih in kučmah elih deb bližna velikost površine tridesetih naših držav), Pre h, rnji ško h je, kako v visoki voznikom največja evropska država. Njeno glavno in tudi nan o in narekujejo ukaze glavah z rokami mahaj popolnoje nas , lov obi om največje mesto pa je Kijev. Leži v Vzhodni Evropi na in avt ornjakov, avtobusov šeni in tov stra Pre h. žila po in na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Runal strah prebudil in nam pog eti, da z ukrajinskived i sijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa kar na ma dal nam so pa i bledeli voznik glavami pet držav: Poljsko, Slovaško, Moldavijo, Romunijo pre zobati. S sklonjenimi cariniki ni dobro češenj potniki ov, ent um dok d gle in Madžarsko. Upravno je razdeljena na štiriin- mi pre se postrojili v vrsti za bližno so pri ali čak avo drž dvajset pokrajin, dve mestni občini z regionalnim vstop v smo na zeleno luč za džarsko-ukrajinski ma na statusom ter eno avtonomno republiko. Med sko- pa se im rež ki uri. Schengens poostren raj 50 milijoni prebivalcev najdemo približno 74 % dve ski cariniki izvajajo ji konča in tako ukrajin gimi postro s in avo drž Ukrajincev, 22 % je Rusov, preostanek pa zasedajo me ovo zor nad vstopom v njih nad ter druge etnične skupine. V času Sovjetske zveze tovanje i vzbujajo strahospoš Raznolikost je Ukrajina veljala za eno najbolj razvitih, a tudi goj in oblast. o ohranjajo avtoriteto tak v verski zatiranih in izkoriščanih dežel, ena izmed večjih ju vožnje oj, ko so po nadaljevan razdelitvi Tak gospodarskih katastrof pa je bila gotovo nesreča za nami in ale ost zahteva ice hiš ke ins car ter jedrske elektrarne v Černobilu. rajina veliko ovita karpatska pok čud cerkva.

Kulturna raznolikost Ukrajincev se kaže v velikem d nami, je ajinsko podeželje pre ukr številu etničnih skupin in v delitvi države na vzhomi oblaststrah pred ukrajinski bil dni in zahodni del. Na zahodnem delu prevladuje je druga pozabljen, a začela se ki po prebivalstvo ukrajinske narodnosti, na vzhodnem mi te, ces be sla – la ika pek poti pa rusko prebivalstvo, ki tvori močno manjšino. obl se či ajo enj nkasti in vzp Uradni jezik je sicer ukrajinščina, vendar pa se ta ne ovi otežujejo čkajo Karpate ter pre govori v vseh predelih države, zanj je značilno tudi potovanja. hitrejše napredovanje veliko število narečij. Ukrajinci ne obvladajo dobro er čudovit, sic tem ob bil Razgled je svojega jezika in se med seboj pogosto pogovarjajo tja, ki nas ras in efa zlasti zaradi reli tudi v ruščini. Za potrebe poslovanja se praviloma na nedokonje spremljalo. Pogled uporablja izključno ruski jezik. Angleščino povečini lico pa nam čane hiše in pusto oko obvladajo le mlajši in deloma tudi državni uradniki, nejših prerev o tip reo ste je potrdil pri starejših generacijah pa ne moremo pričakovati eželju. Ob pod na bivalcih Ukrajine znanja tega jezika. Po nekaj poskusih uporabe memi kontrolabojazni pred policijski šanice ruskega in slovenskega jezika ter mnogih i za prekomi in visokimi kaznim kretnjah, smo se na našem potovanju zelo dobro i nam ni ost hitr ne olje račenje dov sporazumeli, na koncu pa ugotovili, da nas Ukrajinvozimo da kot a, preostalo drugeg ci najbolj razumejo, če se ne trudimo govoriti preveč sih. Tako nam po prometnih predpi knjižne slovenščine, ampak ostanemo zvesti svojemu etrsko zračno je približno 100-kilom narečju. Prav na ta račun smo se na naši poti veliko meje pa do e avn drž od razdaljo Pozno presmejali in izredno zabavali. prevoziti v štirih urah. elo usp mesta Ternopil li do težko pričaspe pri o sm dne ga popoldne naslednje in okušanju želja po ogledu mesta Cilj: Ternopil kovanega prenočišča, o se najprej sm o Zat u. mir dala Pisal se je mesec november, ko je v domačih krajih lokalnih dobrot pa nam ni zima že pokazala svoje prve zobe. Zato smo seveda v okrepčali. prtljago dodali kar nekaj zimskih oblačil in upali, da v e dobrote Ukrajini še ni snega ali zelo nizkih temperatur, ki so v rstne kulinaričn ov zn Ra ne zaseda visoko raji Uk tem času značilne za Vzhodno Evropo. Naša odprava ebnostmi Med kulturnimi pos ki je pomemben del a, udb proti mestu Ternopil (tudi Ternopol), enemu največjih pon a ričn ina mesto pestra kul očajo jed vakrajev v vzhodni Ukrajini, se je začela pozno popolobe. Domačini pripor njihove kulturne pod y, ki velja za usk hal nom ime dne, ko smo iz Nove Gorice z avtobusom krenili na pot pod renyky, včasih znane

46

o jed. To je vrsta krompirjevih daleč najbolj priljubljeno ukrajinsk mesno omako. Vsem dobro ali cmokov, ki jih ponudijo s sirovo sestavine so pesa in razna e glavn ega kater , boršč tudi znan je meso. Okusne so tudi rasko svinj ali je gove ter druga zelenjava ukrajinske kulinarike so s st enito Znam zne vrste kruha in sladice. a jajca, imenovana pirvan poba starodavnimi motivi okrašena in nja temelji na naravnih kuhi a ajšnj tamk pa Sicer nky). (pysa sanke med katerimi prevladujejo žita, okusih in preprostih sestavinah, razširjena uporaba govedine, je pa krompir in zelje, poleg tega n pridejo tako vegetarijanci raču svinjine, perutnine in rib. Na svoj navadi bogato nadevane z po so ce Sladi jedi. ih mesn elji kot ljubit in slivami, ki so pogosto jami češn s oma večin m, medom in sadje nih ukrajinskih palačintipič po so i Znan zapečene v sladki kruh. ali čokolado ter nepom sadje , kah, ki jih postrežejo s skuto gijska bomba za zajtrk za ener a prav So om. med jivim grešl dober začetek delovnega dne.

Eden od redkih arhitekturnih biserov.

nim Dežela z verjetno najstarejšim voz parkom na stari celinizapovrstjo obiskala Srbijo in

Poklon književnosti.

Ko sem pred nekaj leti večkrat ne države izpred dvajse nostalgično spominjala bivše skup injam) ob pogledu na setih in več let (kolikor se je pač spom avtomobili znamke zastai lnim števi s park i vozn i ajšnj tamk deseta leta prejšnjega va in drugih, ki so zaznamovale osem a enega najstarejših Srbij ima da , stoletja, so mi zatrjevali vropske države oddnoe zaho voznih parkov v Evropi, saj jim ejo skorajda v dar. A ob pošlj eta prom ga javne a vozil na služe meje sem takoj ugotovila, prečkanju madžarsko-ukrajinske najdemo vse modele avjini Ukra V da temu še zdaleč ni tako. d petdesetih letih in izpre tomobilov znamke lada, tudi tiste avljepa najnovejše modele, ki so razst ih. ni v mnogih večjih trgovskih centr , ki Srečamo tudi druge znamke vozil več jih na naših cestah nismo videli že a kot desetletij. Tovorna vozila so takšn nih v sovjetskih filmih, iz njihovih izpuš i gocevi pa se v zrak valijo veliki oblak se stega črnega dima. Prav zaradi tega o venad tamkajšnjimi mesti zadržujej i čje količine smoga, ki je zlasti pozim zdravju zelo škodljiv.

Potep po mestu

a Vožnja skozi ukrajinske vasi in mest led vpog i šinsk povr a gočil omo je nam v ukrajinsko kulturo in navade. Poko ne pališča na vrhu gričev krasi na stoti fluoplastičnih rož in vencev živih ter čki volan gi mno jo krasi se zave sti, čipka rescentnih barv. Pogrinjki so zelo povsod in simbolizira moč ter ten priso je t žame rdeč vo krva in naborki, nati pa nam je pomagal pobliže spoz temperament. Sprehod po mestu de iz vsakdanava in slog rni ektu arhit e, cerkv tudi številne znamenitosti, danjih opravilih v čevljih z vrtoglavo na. Ukrajinke gredo v mesto po vsak nobenih težav. Njihov stil oblačeprav jo nima njih v hojo s a , visoko peto skih vzorcev ter zlate in srebrne žival ljivih vpad i zarad i nja pa izstopa zlast so tam veliko bolj opazni in sloji lni Socia . barve v neomejenih količinah tržnici po zelo ugodnih ceni mest nji prepoznavni kot pri nas. Na osred e roke (čeprav bi po pozornejšem drug iz ev obut in ila oblač ajajo nah prod m četrto ali peto roko), ki je bila v naše ogledovanju ugotovili, da gre za i ceste pa v vestran i drug Na j. naza let t dese delu Evrope modna skorajda nih manjka pestre ponudbe zadnjih mod likem nakupovalnem središču ne drugega po zasoljenih cenah. in ike tehn bne sodo ve, obut il, trendov oblač

Nobenega navala na šoping.

Dolga je pot do avto odpada.

47

je tesno povezana še glasba, ki izven ukrajinskih meja. S plesom

tudi ih ljudi nta sta iz Mnogo cerkva in delavn dolgo tradicijo. Osrednja instrume klosti so Ukrajinci ima v Ukrajini prav tako ura,

ica band Kljub težkim razmeram v prete kobza ter njena sodobnejša različ svojo kulturo. Nji- družine lutenj, in sicer simbolov. h vztrajno gojili ter uspeli ohraniti nalni nacio d izme a eneg za h rezultat tisočletni ki velja svetovhova sedanja kulturna podoba je o zamudili dvodnevnega spektakla sveta. Raznolikost Seveda v Ternopilu nism sploh prišli … jino Ukra v smo r vplivov vzhodnega in zahodnega česa i zarad , v Ukrajini najde- nega plesnega prvenstva se kaže tudi v verski razdelitvi, saj pravoslavne ruske in grške e, jinsk ukra e dnik mo pripa . Ukrajinci Jude in like kato tudi pa Polni vtisov … cerkve, prav tako smo po ljudi, obenem pa … iz te navdihujoče in nenavadne vzhodnoevropske države veljajo za nepopustljive in delovne že pripravili čno psihi se v. ter u tujce dom do proti nosti pot o treh dneh krenili na dolg so znani po vljudnosti in gostoljub pustili va medsebojna na vnovično večurno čakanje pri prečkanju meje. Za sabo pa Skozi stoletja je bila odločilna njiho j dni gostoljubno sprejela oneka darn za rado je vi nas ki njiho v lo, deže kaže s sko dane evrop se največjo povezanost, kar , kulhudem, kar jih je in dovolila, da pobliže spoznamo zanimivo ukrajinsko zgodovino sti in prijaznosti. Ljudje so po vsem je že tanam je Sledn tva. ljuds lahko ga se da roste ali, prep turo ter tamkajšnje navade doletelo med obema vojnama, dogn življenja dljivost. Ob tem so koj ob vstopu v državo dalo vedeti, da je njihov osrednji način zanašajo le nase in na svojo iznaj njajo je bila današnjim generacijam ohra obrt in kar ev pa ali teljst da prija nava anju Ta st. sklep iznajdljivo zelo previdni pri večkrat uspejo vsaj malo Ukrajincev že položena v zibko, saj so morali biti kot ljudstvo distanco do neznancev. Ko pa te in avtonoost stojn samo nili ljijo. ohra rijate so spop da , hitro v svoji zgodovini iznajdljivi spoznati, popustijo zavore in se s se vsak nejši pa se radi po- mnost ter se tako otresli nasprotnikov in sovražnikov. Dane Po obedu sledi druženje, najpogum ih prodaja mačje ali pasje mladijinsk ulici ukra na : ali način ernih svoj mod v na e si bodi znajd šču med njimi izkusijo na plesi »Kdor ki plesi so pogo- če, peče koruzo ali slane štručke, plete volnene kape in šale … tradicionalnih plesih. Ukrajinski ljuds akor drži vsek ki ovor, preg zane nski pove italija so i pa prav je iznajdljiv, naj se izkaže,« sto spremljani z glasbo, njihove teme svetom. kompleksno vaško za Ukrajince, pa četudi nimajo veliko skupnega z romanskim s sezonskimi rituali in opisujejo je presenetilo, zato so bila zimni ovan jino prazn Ukra le, v ritua ave odpr vene času molit v er nas Vreme življenje, na prim vreme, dvorjenja. Najbolj ska oblačila povsem odveč. Spremljalo nas je sicer tudi sivo prihoda pomladi in uprizarjanje vale dezahte niso nas od ajin šestn ske v bili jesen so tne ki a temperature so bile prije znani so gotovo kozaški plesi. Koza ukrajinno pomembni za belih plaščev, škornjev in kučem, kar tvori uniformo strogih stem in sedemnajstem stoletju izjem olj ostali v spominu s tega najb re, njiho tno kultu e verje jinsk bodo ukra e nam ki njanj ikov, ohra in skih carin vzpostavljanje larni in jih izvajajo popotovanja. vi plesi pa so danes izjemno popu

Festivalmanija besedilo / Blažka Drole

pri nas je zelo pestro, skoraj vsak večji kraj ima svoj festival. Idejno se ločijo med seboj in lahko zadovoljijo različne okuse: obiščete lahko glasbene, filmske, gledališke, književne, plesne festivale, pa tudi take, ki združujejo več vidikov umetnosti. Festivali ponujajo raznovrstne kulturne užitke, poseben čar poletnih festivalov je tudi v tem, da potekajo na prostem.

Če že na veliko razmišljate o počitnicah in dopustu, ni treba biti slabe volje, v primeru, da boste ostali doma.

Počitnice si lahko poživite z NE ZAMUDITE ... obiskom katerega od domačih Festival Lent: Tudi letos bo madravsko nabrežje postalo festivalov ali prireditev, ki riborsko živahno, kulturno in družabno vsako leto privabljajo ljudi središče, utripajoče v ritmih vsega od doma in drugod. sveta. Festival Lent se z več kot

T

udi na sončni strani Alp imamo nekaj takih festivalov, ki so že kar tradicionalni. V mislih imam predvsem vsem znana Rock Otočec in Festival Lent, ki vedno navdušujeta z bogatim programom in zvenečimi imeni. Če le malo pobrskate po internetu, boste hitro ugotovili, da Slovenija premore veliko več kot le omenjena festivala. Festivalsko dogajanje

štiristotimi različnimi prireditvami in s približno pol milijona obiskovalcev letno uvršča med največje tovrstne festivale v Evropi. Tudi letos bo potekal 24. 6. 2011–9. 7. 2011 v Mariboru, za dogajanje pa bodo skrbeli: Jim Cliff, Monster magnet, Asian dub foundation, Black Stone Raiders, Folk art, Vlatko Stefanovski in še mnogi drugi. Več o festivalu na: www.festival-lent.si.

Metal camp: Vsi ljubitelji metal glasbe bodo lahko letos zopet po-

Kje je čar poletnih festivalov?

črnili Tolmin. Metal camp bo letos potekal 11. 7.–17. 7. 2011 in podlegel zvokom skupin, kot so Accept, Achren, Airbourne, Alestorm, Amorphis, Arch Enemy, Ava Inferi Avatar … Več o Metal campu na: www.metalcamp.com.

Rock Otočec: Tudi letos bo izvedba festivala potekala na idilični lokaciji ob reki Krki, med 1. in 3. julijem. Po besedah organizatorjev pa naj bi bil letos rock Otočec najmočnejši. Pričakuje se rock skupino The Subways, Guano Apes, The Toasters ter še pet tujih in preko 30 slovenskih skupin.

Več o festivalu na: www.rock-otocec.com.

Festivali malo drugače Prav je, da poleg medijsko najbolj izpostavljenih festivalov izpostavimo še nekaj drugih, ki si jih je vredno pogledati. Za vse ljubitelje jazz glasbe poteka 29. 6. 2011–2.

7. 2011 Jazz festival Ljubljana.

Bled bo zopet gostil tradicionalni mednarodni glasbeni festival 1. 7.

2011–31. 7. 2011. Festival idrijske čipke bo potekal 17. 6. 2011–19 .6.

2011. Grossmannovega festival filma in vina se lahko udeležite v Ljutomeru 27. 7. 2011–2. 8. 2011. V Kopru bo potekal Mednarodni folklorni festival – MIFF, in sicer 6. 7.

2011–10. 7. 2011. Bohinjska Bistrica pa bo gostila mednarodni festival alpskega cvetja, ki se ga lahko udeležite 21. 5. 2011–4. 6. 2011.

Več informacij najdete na http://www.slovenia.info.

Dolgčas zagotovo ne bo!

Neja Dakskobler, FAMNIT Koper: »Menim, da so festivali v Sloveniji glede na razmere zelo uspešni. Posebno všeč mi je, da so zelo razgibani in da so tako za starejšo kot mlajšo populacijo. Veliko festivalov se udeležujejo tudi tujci, kar kaže na to, da smo uspešni, saj to pripomore tudi k naši prepoznavnosti.« Karmen Horvat, FHŠ Koper: »Obožujem tovrstne prireditve, ker takrat po navadi ne mislim na nič, sprostim odvečno energijo in plešem do onemoglosti. Všeč so mi različni partiji, ker tam spoznaš nove ljudi, ki so podobnega mišljenja kot ti; vsi se pridejo imet res fajn ...« Andreja Kovačec, FHŠ Koper: »Festivali so vedno odlična popestritev. Tako na primer festival Lent prebudi Maribor, veliko se dogaja, prireditve so zelo zanimive, tudi ker nastopajo tuji umetniki. Super je, ko se lahko sprehajaš ob zvokih dobre glasbe.« Jerca Dakskobler, PEF Koper: »Mislim, da je v Sloveniji kar nekaj festivalov in vsak lahko najde kaj zase. Sama sem se nekaterih udeležila in je bilo prav super, dobra glasba, družba, odličen ambient pa doda še piko na i festivalu. Škoda, da se nekateri ukinjajo, in še dobro, da so odlični festivali tudi čez mejo.«

49

besedilo / Monika Vrečar

Laibach ≠ Ljubljana, Svastika ≠ nacizem

66

let po kapitulaciji nacistične Nemčije je njen signifikanten simbol kljukastega križa še vedno v obtoku, tokrat kot popkulturni element, ki je z izgubo svoje funkcionalne (ideološke) vrednosti pridobil na estetski, kar priča vedno znova uporaba le-tega v delih sodobne umetnosti.

S tem je postala svastika le eden izmed praznih označevalcev, ki s svojo nevsebinskostjo povzročajo zmedo v permisivno navdihnjeni liberalni demokraciji. Na eni strani imamo še živeče ljudi, za katere prvotni pomen znaka (kot logotipa in emblema nacistične ideologije) zadeva njihovo osebno preteklost, na drugi strani pa potrošniški kapitalizem, ki v imenu demokracije zagovarja svobodo izražanja, v kolikor le-ta koristi fluidnosti potrošniške logike. Splošno stanje družbe

vsekakor izraža miselnost, da se šele z razvrednotenjem simbolov preteklih ideologij, z njihovim množičnim reproduciranjem in tako reduciranjem v objekt kapitalistične potrošnje lahko dokončno rešimo njihovega ideološkega naboja. Če se zgoraj omenjena peščica ljudi, ki jih to osebno zadeva, s tem ne more lahkotno sprijazniti, toliko slabše zanje. Takšno stanje je seveda normalno v svetu, kjer se vrednote menjujejo tako hitro, da se ne uspejo obdržati niti eno generacijo.

Plakat, ki je v času velike retrospektivne razstave Ausstellung Laibach Kunst Perspektive (Umetnostna galerija Maribor; 24. 2.-14. 4. 2011) polnil mariborske ulice, predstavlja porcelanasto skodelico s svastiko, po zgledu posodja, ki ga je nacistična elita uporabljala v času tretjega rajha. Skodelica naj bi se nanašala na znano Laibachovo sliko iz leta 1982, kjer so enega najprepoznavnejših motivov iz slovenskega slikarstva, Kofetarico Ivane Kobilice, priredili tako, da se na skodelici v vprašanju pojavi črn Malevichev suprematistični križ, ki so si ga Laibachi že na začetku prisvojili za svoj zaščitni znak. Najbolj subverzivna gesta tega dejanja je seveda izhajala iz dejstva, da znak močno spominja na totalitarno politično ikonografijo, četudi to (še) ni! Dejstvo, da je bilo prikazovanje nacistične svastike v tem času prepovedano, je bil samo še dodaten razlog za zbujanje nelagodja ob prisvajanju ikonografije, ki je v splošnem družbenem stanju 80-ih let spominjala na nekaj, kar se vzporeja z ultimativnim izvirom zla, še posebej, če se ga aplicira na nacionalni zaklad (motiv kofetarice). Vprašanje je, kako je skodelica iz sodobnega plakata za retrospektivno razstavo Laibachov povezana s skodelico iz leta 1982. Prva razlika je vsekakor ta, da je na skodelici Malevichev križ zamenjal znak, na katerega se

50

je ta (v umetnosti Laibachov) subverzivno nanašal, in sicer kljukast križ. Druga sprememba pa je ta, da je kofetarica odložila skodelico, ki je sedaj predstavljena sama zase, izven vsakega kontekstualnega okvirja, natanko v skladu s stanjem komodificiranih objektov sodobne potrošnje. Tretja, nemara najzanimivejša nadgradnja te spremembe namembnosti znaka pa je, da je bila kot spremljevalni del razstave Laibachov v preddverju galerije postavljena stojnica, kjer so se prodajali različni uporabni predmeti potiskani z Laibachovskimi motivi, med njimi tudi ikea style keramična skodelica z motivom kljukastega križa. Če se tega dejstva lotimo s slovensko nostalgično zavestjo o revolucionarnem naboju, bi to lahko interpretirali kot še eno subverzivno gesto kolektiva Laibach, tokrat usmerjeno proti masovnemu kapitalizmu. Slednje bi lahko izpeljali iz dejstva, da so v 80-ih kritizirali totalitaristično ideologijo natanko skozi ironično oponašanje njenih ritualov, danes pa počnejo enako s potrošniško logiko poznega kapitalizma.

Vendar kot vemo, v ostalih državah razvitega sveta velike umetniške razstave nujno spremlja takšno reproduciranje umetniških motivov, ki se potem prodajajo v specializiranih trgovinah, ki so obvezni del vseh večjih galerij. V tem primeru je Laibach kunst zabredel globoko v umetniški mainstream, a ne po naključju ali v nasprotju s svojimi načeli, temveč z zavestjo o statusu sodobne umetnosti, katere establirani del je postal skozi proces pripoznanja, da je čas za revolucionarno umetnost minil.

Molière:

George Dandin ali Pretentani soprog (George Dandin ou le Mari confondu) Prevajalec: Aleš Berger Režiser in avtor priredbe: Luka Martin Škof Scenograf: Miha Knific Kostumografka: Nadja Bedjanič Avtor glasbe: Mirko Vuksanovič Oblikovalec luči: Luka Martin Škof Igralci: Radoš Bolčina, Mojca Fatur, Igor Štamulak, Danijel Malalan, Miha Rodman, Dunja Zupanec, Rok Matek

Ogledalo družbi …

M

olièr je spisal igro George Dandin v 17. stoletju. Še za časa življenja francoskega dramatika je prevajalec Krsto Frankopanski prevedel prve tri prizore v slovenski jezik. Delo je velikega pomena za slovensko literarnozgodovinsko znanost. Kljub temu dejstvu pričujoča igra ni bila pogosto snov za gledališko ustvarjanje. Režiser Luka Martin Škof je deveti, ki se je na Slovenskem lotil izziva te komedije.

Lik Georgea Dandina je prikaz človeka, ki je skušal v življenju doseči več, kot mu je to dopuščal njegov stan.

Bil je kmet, ki se je bil primoran pod taktirko žene Angelike obnašati kot plemič. Da bi ji ustregel, je deloval preko svojih zmožnosti, kar ga je kaj kmalu stalo zdrave pameti in vsesplošnega veslanja proti breznu. Jamo mu je z varanjem vestno kopala predvsem žena. George je kljub predanosti ljubljeni Angeliki kmalu uvidel, kaj se dogaja za njegovim hrbtom, vendar je ostal nemočen. Ženi so dajali potuho tudi njeni starši, katerim je George zaman skušal dopovedati nemoralnost hčerkinega početja. Tako je prišel do spoznanja, da je izkoriščen, prevaran in zaradi svojega porekla v brezizhodnem položaju ter se nekako vdal v usodo.

Komika je situacijska, na trenutke preplitka, da bi zadovoljila slehernega gledalca. Veliko je vložkov humorja na prvo žogo, vsak zase banalen, vendar je celota usmerjena v parodijo prikaza puhlosti sodobne družbe. Prizori so nasičeni in hitri, vendar kljub dinamičnosti zlahka zatavaš v bednosti njenega sporočila. Morda ne čisto v negativnem smislu, le v misli: Kam tonejo vse naše vrednote in z njimi ves naš svet? … Glasbeni vložki so premišljeno vpeti v kontekst, popestrijo predstavo. Režiser je mojstrsko prikazal aktualnost Molièrove misli – vse to z izbranimi detajli skozi celotno igro. Izvrstna igra vrhunske igralske zasedbe pa je neizpodbitno tisti glavni element, ki ne dovoljuje, da

51

bi komedija usahnila v banalnost tematike. Izpostaviti gre predvsem Danijela Malalana v vlogi gospe De Boudeleau, Angelikine mame, ki jo je res vrhunsko izpeljal, ter seveda odlični Radoš Bolčina v glavni vlogi, ki s posrečenim ajdovskim dialektom približa lik Georga Dandina ljudstvu in ga v svojem stilu izpili do take meje, da zlahka prebije četrto steno in se spoji z občinstvom. Nadarjenost igralke Mojce Fatur in njena izredna obrazna mimika pa naredi lik Angelike zelo prepričljiv.

V komedijo je ujeta precej klavrna podoba preprostega človeka, ki se je trudil pretvarjati biti nekaj, kar ni bilo v stilu z njegovim stanom in načinom razmišljanja ter je tako potonil v lastni bedi. To lahko apliciramo širše na sodobno družbo, ki neprestano teži k nekim navideznim vrednotam in se utaplja v prevelikih materialističnih sanjah. Kar jo seveda dela le na videz srečno, navzven se vse sveti in buhti, duševno pa gnije v propadajoči sobi svojega bolnega uma. Lopata, ki jo prenaša po odru glavni lik, ter hiša v nedokončanem stanju, v četrti gradbeni fazi, vleče zgovorne sporočilne vzporednice s stanjem slovenske propadajoče gospodarske idile. Preko likov pa seveda odseva izčrpanost vrednot slehernega človeka.

Gledališče Koper nam je tako v aprilu s predstavo George Dandin ali Pretentani soprog ponudilo predzadnjo premiero v letošnji sezoni. Na spletu (http://www. gledalisce-koper.si/) si lahko ogledate pestro ponudbo za tekoči mesec in si morda kak večer popestrite v prijetnem vzdušju topline rdečih sten. Koprsko gledališče izpostavljam, ker je glede na lokacijo najbolj priročno Obalnim študentom. Kogar pa zamika dodatna popestritev, naj se odpelje do tržaškega ali goriškega hrama kulture in si tam utrga košček mane za svojo dušo.

OBIŠČI besedilo Vesna Lešnik

Kristina Brenkova, Polona Lovšin / PRIŠEL

PREBERI ureja aleksandra rengeo

JE VELIKANSKI LEV / Cena: 14,95 EUR

Cena v Univerzitetni knjigarni (–10 %): 13,46 EUR Tam, kjer sonce pesek peče, doma je velikanski lev. O, da, tisti lev, ki iz Afrike je prišel.

Košata griva ve, kaj veli bonton, Maticu pozvoni, povabi ga na rompompom. Pot po pustinji pravi dečka brž premami, oreh zlat na kokosovi palmi in tralali vseh sort popotnika v njem predrami. A Matiček si kmalu želel bo domov, k ljubi mami pod najmilejši krov. Drobcena, v hudomušne stihe oblečena pravca o Maticu in velikanskem levu. Besedilce žlahtne Kristine Brenkove ožarijo mehke, navihane ilustracije Polone Lovšin.

Marcus Zusak / KRADLJIVKA

KNJIG / Prevod: Katarina Draškovič / Cena: 33,95 EUR

Cena v Univerzitetni knjigarni (–10 %): 30,56 EUR Roman Kradljivka knjig, ki je postavljen v čas druge svetovne vojne, skozi oči smrti pripoveduje zgodbo o Liesel Meminger, ki živi v rejniški družini v bližini Münchna. Tam se znajde zato, ker njeno mater, komunistko, transportirajo v Dachau. Čeprav Liesel ne zna brati, na pogrebu svojega brata prvič ukrade knjigo – precej srhljivi priročnik za grobarje. Ko se s pomočjo svojega rejniškega očeta nauči brati, knjige postanejo njena strast. Drugi kradejo hrano za preživetje, ona pa krade knjige, ki jih nato med bombnimi napadi deli z drugimi. Tako ona kot okoliški prebivalci se vse bolj spreminjajo, tako zaradi vsebine knjig kot tudi grozot, ki se dogajajo okrog njih.

Marcus Zusak je navdih za roman čr-

Franco Juri / VRNITEV

Kristina Brenkova (1911–2010) je pesnica, dramatičarka, prevajalka (med drugim Pike Nogavičke, največkrat ponatisnjenega književnega dela v slovenski zgodovini) ter urednica, sodi med najpomembnejše urednike za mladinsko in otroško literaturo v slovenskem prostoru. Njena osebnost, njena srčnost in pretanjenost ter njeno delo sta neusahljiv vir navdiha urednikov založbe Sanje. Polona Lovšin je ilustratorka. Po končani akademiji je objavljala v reviji Zmajček, pa nato v revijah Cicido, Ciciban in Kekec.

Njene občutene ilustracije so oživele mnogokatero slikanico, z likovno govorico je opremila kopico učbenikov.

pal iz materinih pripovedi o nacistični Nemčiji, bombardiranju Münchna in o Judih, ki so korakali skozi malo nemško mesto, kjer je živela. Knjiga je v Avstraliji izšla kot leposlovje za odrasle, v ZDA pa je po izidu kar 105 tednov vztrajala na lestvici najbolj prodajanih knjig za mladostnike.

Markus Zusak, avstralski pisatelj, rojen očetu Avstrijcu in materi Nemki kot najmlajši od štirih otrok. Navdih za pisanje je dobil, ko je prebral knjigi Starec in morje ter Kaj žre Gilberta Grapa. Pisati je začel, ko je bil star 16 let, njegova prva knjiga je izšla sedem let kasneje.

Pri tridesetih že velja za enega bolj inovativnih in poetičnih pisateljev, ki ga avstralski in ameriški kritiki opisujejo kot literarni fenomen. Za svoja literarna dela je prejel vrsto avstralskih pa tudi mednarodnih literarnih nagrad.

V LAS HURDES / Prevod: Gašper Malej / Cena: 20,95 EUR

Cena v Univerzitetni knjigarni (–10 %): 18,86 EUR Knjiga o generaciji, ki lahko verjame le v večkulturno Evropo in tudi v druge utopije. Je sprehod po delu zgodovine kratkega stoletja, ki opisano (avtorjevo) generacijo najbolj zaznamuje. Gre hkrati (in le delno) za roman, esej in spominsko pripoved. Poglavja in zgodbe, ki se prepletajo v različnem času in prostoru, nam pripovedujejo o Istri, Italiji, bivši Jugoslaviji, Sloveniji, Španiji, Mediteranu in Latinski Ameriki. O dramah druge svetovne vojne, o istrskem eksodusu, o španski demokratični tranziciji in o vojnah v bivši Jugoslaviji.

Gre za dokaj intimno in drzno izpoved

52

ene od prič našega časa in prostora.

Kot pišeta Tone Hočevar v Delu in Andrej Mrevlje v Dnevniku, je to knjiga, ki kliče po slovenskem prevodu. Prevod knjige v slovenščino bi tako, kot je italijanskemu bralstvu, tudi slovenskemu približal segment zgodovine in multikulturne obmejne stvarnosti, ki je tukaj, kljub geografski bližini, premalo znan.

Franco Juri, poslanec v slovenskem parlamentu, nekdanji diplomat v Španiji in na Kubi, publicist, novinar, Istran, pripadnik italijansko govoreče skupnosti v Sloveniji. Knjigo Vrnitev v Las Hurdes je napisal v materinščini in izdal pri Rimski založbi Infinito edizioni.

PJ Harvey Popularna umetnost na glasbenem področju je dandanes že bolno prenasičena s podobo ženskih teles, težkoegoističnimi gangsterji, preponavljanjem iste melodije v različnih izvedbah in seveda brez novega, aktualnega sporočila. Slehernemu se večkrat zazdi balastno preigravanje in poskus približevanja kvaliteti glasbenega ustvarjanja neumno, nepotrebno, saj je kvalitetna glasba skrita v zaodrju dogajanja. Današnji glasbeniki sicer sledijo trendom, vendar se včasih zazdi, da iščejo vzornika v predhodnikih, ponesrečeno in ali celo nehote. Tako se Lady Gaga še sanja ne, da je s svojo ekstravagantnostjo in drznostjo, ne po poti glasbe, marveč po moči karizme in drugačnosti, podobna PJ Harvey.

P

olly Jean Harvey se je leta 1969 rodila družini, ki je gojila močno ljubezen do ameriškega bluesa. Na njeni poti do uspeha je tovrstna glasbena zvrst vplivala na njeno ustvarjalno domiselnost.

Multi glasbenica, ki preigrava na več kot pet različnih inštrumentov, je leta 1990 formirala bend z imenom PJ Harvey. Album za albumom je eksperimentirala z različnimi stili glasbe, kot so pop, rock, elektronika in folk. Njeno izvirnost je opaziti na vsakem izmed njih, saj se vidi, da svojega kova ne želi ponavljati. Vsaki skladbi skuša dodati nekaj drugačnega in to ji uspeva še danes. Za vsak album, vseh skupaj jih je osem, si je domislila svojevrsten stil podobe oblačenja, s tem pa je podkrepila idejo svojega sporočila vsakega studijskega albuma posebej. Njen glas in njeno izražanje v skladbah sta ne le temačna, groteskna, ekscesna in agresivna, temveč tudi močno subtilna, nežna in strastna. Glasbenica sočustvuje z lepotami in grdotami življenja, se ne pretvarja in je samosvoja, kritična. Prvenec Dry je tako ključni, saj je v 90-ih letih opozorila nase kot brezkompromisna ustvarjalka alternativne glasbe (rocka). Vsestranskost dokazuje tudi s sodelovanjem z mnogimi glasbeniki, kot so Tricky, Nick Cave, John Parish. Večkrat je oživela stare skladbe svojih predhodnikov in jih interpretirala po svoje. Ustvarjanje PJ Harvey se pri tem ne spreminja, ampak skladbam dodaja žlahtnost, poslušalcu

PO­­ SLU­ ŠAJ besedilo Neža Pavšič

pa željnost do ponovnega poslušanja. V začetku februarja je izdala težko pričakovani osmi studijski album.

Na višku ustvarjalnosti »BOOM« in Let the England shake Za izdajo albuma Let the England Shake si je PJ Harvey vzela kar dve leti, da je proučila stanje v deželi, ki jo v skladbah nagovarja. Besedila je obogatila z zapisanimi besedami o krutosti ter nepomembnosti vojn in nasilja s pozicije vsakega vpletenega. Tako je šla preko meja, se spustila izven okvirja današnjosti ter skomponirala skladbe, ki so povsem drugačne od njenih prejšnjih.

Povsem pričakovana je njena izpovednost in zvočna, mojstrska interpretacija skladb s pomočjo dveh izjemnih glasbenikov, Johna Perisha in Micka Harveya. Kot se za vseživljenjsko, izkušeno umetnico spodobi, pa je PJ Harvey tista, ki je sposobna vtisniti v plošček svoja čustva in jih deliti s svetom. Njen glas v albumu Let the England shake je močan v hitro tempiranih skladbah, v baladah pa nežen, pri čemer dopušča, da se poslušalec z njo prelevi v čustvovalca ter se popelje v nove dimenzije. Avtorica je za album prejela več kot pozitivne kritike. Marsikdo si upa trditi, da je to vrh njenega ustvarjanja, pri takih ustvarjalcih, kot je PJ Harvey, pa se nikoli ne ve, kdaj bodo s pojavnostjo spet presenetili. PJ Harvey je nedvomno umetnica, ki bo vedno presenetila s svojo karizmo in njenim komponiranjem unikatne glasbe med že tako nasičenim glasbenim prostorom. Ne gre je vzeti le za vzor, temveč tudi kot glasnico sporočilnosti v skladbah, kot so On Battleship Hill in All and Everyone, v katerih groteskno in jasno opisuje preteklost, pred katero si marsikdo zatiska oči. Upamo lahko, da bodo imeli organizatorji koncertiranja glasbenih skupin v Sloveniji dovolj posluha, da bodo PJ Harvey povabili na obisk, če ne, jo bo mogoče slišati v sosednjih državah. Gremo!

53

PO­ GLEJ besedilo BORUT JERMAN Film je del Kino art mreže, pobude za celovitejši razvoj filmske kulture v Sloveniji, ki se na Obali vrti v Art Kinu Odeon v Izoli.

Ugodne članske in študentske vstopnice!

Božji možje

Pisatelj v senci

»No one understands. Who’s killing who?«

»Well all the words are there, they’re just in the wrong order.«

X

avier Beauvois je nase opozoril že leta 1991 s svojim prvencem Nord, za Režija: Xavier Beauvois katerega je prejel ceScenarij: Xavier Beauzarja Francoske filmske vois, Etienne Comar akademije za najboljši Francija, 2010 prvenec in najbolj obeIgrajo: Jean-Marie Frin, tavnega igralca. Leta Jacques Herlin, Philippe 1995 je posnel N’oublie Laudenbach, Michael Lons- pas que tu vas mourir, ki dale, Xavier Maly, Loic Pi- mu je odprl pot v urachon, Olivier Rabourdin, dno selekcijo festivala v Cannesu, kjer je prejel Lambert Wilson veliko nagrado žirije in kasneje tudi prestižno nagrado francoskih kritikov Jean Vigo za najboljši francoski film. Za njegovo zadnje delo, Božji možje, je lani prejel svojo drugo veliko nagrado žirije v Cannesu.

O zgodbi Film Božji možje je posnet po resnični zgodbi o francoskih krščanskih menihih, ki so bili leta 1996 umorjeni v Alžiriji. Takrat je namreč na širšem območju Alžirije divjalo islamsko fundamentalistično nasilje, ki je zaznamovalo tudi miren in z okoljem povezan krščanski samostan.

O filmu »V imenu religije lahko ljudje počnejo najhujša grozodejstva«, je stavek, ki ga proti koncu filma izreče menih. Isti menih vsak dan rešuje življenja muslimanov, ki prihajajo v samostansko bolnišnico iz okoliških vasi. Religija je v filmu Božji možje prisotna v vsakem kadru, vendar ne določa filma in zgodbe. Obratno, film teče tako, da prisotnost Boga povsem odmislimo. Predvsem, ker nas zadanejo vprašanja človečnosti, odnosov in iskrenosti do sebe in do drugih. To so vprašanja, ki si jih menihi neprestano postavljajo med tem, ko se prepuščajo svoji usodi. Vedo, da zanjo stoji Bog, vendar nikoli ne pozabijo, da so ljudje. Izrazito politični Božji možje tako pokažejo, da je politično zgolj okvir, ki se postavlja nad človeška dejanja. In da so ravno ta dejanja tista, ki okviru dajejo vsebino. Prepad med krščanstvom in islamom, med Vzhodom in Zahodom je lahko zgodovinski, filozofski ali verski.

Ni pa človeški. Menihi to vedo, v to verjamejo in so se za to pripravljeni boriti tako, da prepadu ne priznavajo obstoja.

54

R

oman Polanski je disidentski ameriški režiser, ki je skozi svojo kariero snemal Režija: Roman Polanski filme z različnimi temaScenarij: Roman Polanski, tikami, ampak z izredno Richard Harris podobnim pristopom. V Francija, Nemčija, Velika svoje filme je vedno dal Britanija, 2010 del sebe, svoje osebne zgodbe in življenja. RavIgrajo: Ewan McGregor, Pierce Brosnan, Kim Cat- no zaradi tega vsi zgledajo sivi in tesnobni. In trall, Olivia Williams, ravno zaradi tega siv in Tom Wilkinson, Timothy tesnoben zgleda tudi PiHutton, John Bernthal, Dasatelj v senci, njegov zavid Rintoul, Robert Pugh, dnji film, ki mu je prineEli Wallach sel srebrnega medveda na Berlinalu ter nagrado za najboljšega režiserja in najboljši film na European film awards – film, ki ga je posnel kot ameriški ubežnik in montiral v Švici v hišnem priporu.

O zgodbi The Ghost (duh) (Ewan McGregor) je angleški pisatelj, ki se preživlja s pisanjem avtobiografij znanih osebnosti. Njegova služba povsem odraža njegovo osebnost. Angleška založba ga najame, da dokonča avtobiografijo bivšega angleškega premierja Adama Langa (Pierce Brosnan). Njegov avtobiograf je namreč mrtev, umrl je med opravljanjem dela in v sumljivih okoliščinah. The Ghost prevzame nalogo in kmalu ugotovi, da čeprav ne razume politike, začenja politika razumeti njega.

O filmu Pisatelj v senci je luciden triler o prepletenem odnosu med ZDA in Veliko Britanijo. Predvsem pa je film o sleherniku, ki se zaradi spleta okoliščin znajde v središču dogajanja, v težišču, kjer se premika svet. The Ghost pooseblja naivnost, strah in nemoč vsakega, ki spozna, da nič ni tako, kot se zdi na TV-ekranu. Od tega skuša najprej zbežati, nato pa se temu upreti z edinim orožjem, ki ga slehernik premore – naivno iskrenostjo. Ta svet najprej pretrese, ampak ga ne more zaustaviti. Polanski se analize svetovnega političnega dogajanja zadnjih let loti na svojevrsten in drzen način. Politični triler je forma, ki dopušča prosperacijo interpretacij in teorij. Pisatelj v senci pa je v svoji senčnosti jasen – mali človek proti sistemu ne more zmagati.

KAŽIN MESECA Pošlji Kažin meseca na kazin@soup.si, objavili ga bomo v NASLEDNJI številki!

Nagrada za objavljeno fotografijo je 17 EUR!

Avtor: Jaka Rožac

FIČO DOCET.

55