E-brosura AEPP by Bojan Vogrincic

EVROPSKI KMETIJSKI SKLAD ZA RAZVOJ PODEŽELJA: EVROPA INVESTIRA V PODEŽELJE

Kazalo: 1. Uvod ............................................................................................................................. 3 2. Glavni namen / cilj projekta .................................................................................. 3 3. S projektom želimo................................................................................................... 4 4. Območje izvajanja projekta ................................................................................... 4 5. Opisi potenciali naravnih virov na območju LAS Goričko ............................... 6 5.1. Energija sonca ............................................................................................................ 6 5.2. Biogoriva .................................................................................................................... 12 5.3. Bioplin ........................................................................................................................ 16 5.4. Geotermalna energija ............................................................................................ 20 5.5. Vodna energija ......................................................................................................... 27 5.6. Lesna biomasa .......................................................................................................... 30 5.7. Zaključek - uvod v primere dobre prakse ........................................................ 36 6. Primere dobrih praks oz. idejne smernice ........................................................ 37 6.1. Energija sonca .......................................................................................................... 37 6.2. Biogoriva .................................................................................................................... 39 6.3. Bioplin ........................................................................................................................ 40 6.4. Geotermalna energija ............................................................................................ 41 6.5. Vodna energija ......................................................................................................... 45 6.6. Lesna biomasa .......................................................................................................... 46

1. Uvod

Območje LAS Goričko je podeželsko območje, kjer je na razpolago velik potencial za aktiviranje trajnostne (sonaravna) rabe lokalnih energetskih virov, kot tudi vzporedno uvajanje učinkovite rabe teh resursov. Predlagan projekt podpira, razvija in stimulira sonaravno rabo endogenih energetskih resursov območja z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja (učinkovite rabe). Neposredno tako projekt pozitivno vpliva na okolje in neposredno se učinki zaznajo pri zdravju ljudi. Ker je projekt usmerjen tudi k zmanjševanju porabe energije predstavlja iztočno točko za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti in sicer dejavnosti za podporo izkoriščanje energetskih resursov, kot dosego za trajnostno oskrbo in vzdrževanje trajnostnega ohranjanja naravnega okolja. Preko aktivnosti se bo tako ohranjala naravna bogastva podeželskega okolja (lesna biomasa - gozd), posredno razvija konkretna infrastruktura za trajnostno oskrbo in povečevala dodana vrednost podeželja. Občine, ki so vključene v LAS Goričko stremijo tudi k poživitvi lokalnega gospodarstva. Eden od ključnih dejavnikov dolgoročne usmerjenosti razvoja teh občin je vsekakor energetska politika in njeno načrtovanje. Ta elementa sledita pomembnim energetsko političnim in okoljskim ciljem, kot so izboljšanje kakovosti zraka, stalen razvoj občin in nenazadnje v smislu globalne odgovornosti, učinkovito varovanje podnebja.

2. Glavni namen / cilj projekta

Na območju se ugotavlja velik in neizkoriščen potencial obnovljivih virov energije (biomasa, sonce,…) oziroma potencial zmanjšanja emisij TGP, izboljšanje lokalne kvalitete zraka, povečanje energetske ter ekonomske učinkovitosti. Zaskrbljujoča je predvsem visoka rast porabe električne energije ter visoka in rastoča odvisnost od uvoza energije. Potrebno je narediti analizo koliko katerega energetska vira je na razpolago in koliko se ga izkorišča ter to predstaviti na ustrezen način lokalnim prebivalcem in ključnim akterjem. Pri analizi izrabe obnovljivih virov energije na območju občin LAS Goričko bomo dobili podatke o potencialih na omenjenem območju ter primere dobrih praks.

3. S projektom želimo

povečati delež trajnostne izrabe endogenih – lokalnih energetskih resursov podeželja v skladu z nacionalnimi in EU cilji; povečati učinkovito rabo lokalnih in importiranih energetskih resursov na podeželju v skladu z nacionalnimi in EU cilji; povečati zavest podeželskega prebivalstva o varovanju okolja preko ukrepov pri trajnostni rabi energetskih resursov.

4. Območje izvajanja projekta V LAS Goričko se nahajajo občine: Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. Relief območja LAS Goričko je panonski. Tudi podnebje, vodovje, sestava tal, rastlinstvo in živalstvo so izrazito panonski. Glavno naravno bogastvo teh občin je rodovitna prst. Več kot polovico njene površine pokrivajo njive, vrtovi in sadovnjaki. Kmetijstvo je še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost, ki se odvija na območju KP Goričko. Skupna površina območja LAS Goričko znaša 565,1 km2 in zajema 10 občin, 113 naselij in ima skupno 30.363 prebivalcev. LAS predstavlja lokalno javnozasebno partnerstvo na opredeljenem podeželskem območju in je sestavljena iz predstavnikov različnih socio-ekonomskih sektorjev. Temelji na tripartitnem partnerstvu, sestavljenem iz predstavnikov javnih institucij, gospodarstva in civilne družbe. LAS spodbuja trajnostni razvoj z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov ter spodbujanjem lokalnih akterjev k izvajanju skupnih projektov in večsektorskih ukrepov. Vključevanje različnih partnerjev omogoča prilagoditev kmetijskega sektorja, povečuje skrb za okolje, diverzifikacijo dejavnosti na podeželju in kakovost življenja. Občine Goričkega imajo izdelano Razvojno nalogo za Občine Goričkega, kot Program razvoja podeželja od leta 1997, s pomočjo katere so v obdobju 1997- 2006 uspešno pridobivali finančna sredstva s strani domačih ministrstev in evropskih skladov.

Da se bo lahko v obdobju 2007- 2013 razvijalo območje tudi s pomočjo EU, je bil izdelan program dopolnjen v skladu s Predlogom Uredbe Sveta, kjer so vključene prioritete, ki jih realizira projekt Aktivacija energetskega potenciala podeželja. LAS GORIČKO spada v Pomursko statistično regijo, katera je sestavljena iz 26 občin, velika je 1337 km2 in ima skupaj 120.875 prebivalcev. Po velikosti zajema LAS GORIČKO 42,26 % celotnega ozemlja Pomurja, ter 25,12 % prebivalstva, ki živi na ozemlju Pomurske statistične regije (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva leta 2002 in Slovenske regije v številkah, Ljubljana 2007).

Območje »LAS GORIČKO« v statistični regiji Pomurje

5. Opisi potenciali naravnih virov na območju LAS Goričko 5.1. Energija sonca

Sistemi za izkoriščanje sončne energije temeljijo na preprostem principu, znanem že stoletja: sonce segreva vodo, shranjeno v temnem zbiralniku. Sodobni solarni sistemi so učinkoviti in zelo zanesljivi. Spekter načinov izrabe energije sonca je zelo širok: od ogrevanja sanitarne vode in ogrevanja prostorov v stanovanjskih in poslovnih stavbah do ogrevanja vode v plavalnih bazenih, solarnega hlajenja, toplote v industrijskih procesih in razsoljevanja vode za pitje. Priprava sanitarne tople vode je danes najbolj razširjen način izkoriščanja sončne energije. V nekaterih državah ta princip postaja v stanovanjski gradnji že skoraj pravilo. V odvisnosti od lokalnih podnebnih razmer in zasnove sistema je mogoče zadovoljiti skoraj 100 % vseh potreb po topli vodi. Večji sistemi lahko obenem prispevajo znaten delež energije za ogrevanje bivalnih prostorov. Solarne naprave za hlajenje izkoriščajo toplotno energijo sonca za proizvodnjo hladu in/ali razvlaževanje zraka na podoben način kot hladilniki ali običajne klimatske naprave. Potreba po hlajenju je navadno največja ravno takrat, ko je sončno sevanje najintenzivnejše, zato toplotna energija sonca zelo ustreza temu principu. Solarno hlajenje se že uspešno uveljavlja v praksi. Z nadaljnjim zniževanjem cene tehnologije je poleg manjših sistemov v prihodnosti realno pričakovati tudi izgradnjo večjih sistemov za solarno hlajenje. Sončna energija je osnova za praktično vse procese, ki se odvijajo v naravi, vključno s človeškim življenjem. To je čista in brezplačna oblika energije, dostopna domala povsod. Sončna energija bo na voljo v neomejeni količini že nekaj prihodnjih milijard let. Največja možna izraba solarne toplotne energije je nujen korak k zagotovitvi trajne oskrbe z energijo in za ohranitev našega planeta ter zdravja prihodnjih generacij. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je trg solarne toplotne energije rasel z letno stopnjo 13,6 %. Po letu 2000 je vsako leto vgrajenih več kot milijon kvadratnih metrov novih sprejemnikov sončne energije (SSE). Konec leta 2003 je bilo tako v državah EU skupaj vgrajenih skoraj 15 milijonov m 2 SSE. Res pa je tržni delež zelo neenakomerno razporejen: 80 % trga je omejenega na zgolj tri države. EU si je za cilj postavila 100 milijonov m 2 delujočih SSE. Če bi vse države sledile grškemu zgledu glede števila oziroma površine solarnih naprav na prebivalca, bi bil ta cilj danes že izpolnjen. Tudi v državah, ki na tem področju trenutno zaostajajo, je opaziti napredek.

V Španiji na primer se je v minulih petih letih trg štirikratno povečal. K temu so precej prispevali strogi predpisi na lokalnih ravneh. Hitreje kot povprečje EU narašča trg na primer tudi v Italiji in Franciji ter drugih državah z velikim potencialom za izrabo toplotne energije sonca. Tehnični potencial za izrabo solarne energije je bil v državah EU pred njeno širitvijo v letu 2004 ocenjen na 1,4 milijarde m 2 . Ta količina bi zadoščala za proizvodnjo 682 GWh (59 Mtoe oziroma 59 milijonov ton naftnega ekvivalenta) toplote na leto, kar bi ustrezalo: • 6 % rabe končne energije v državah članicah EU-15, • 30 % nafte uvožene v EU z Bližnjega vzhoda. Navkljub pozitivnemu razvoju v zadnjih letih je ta potencial v veliki meri še neizkoriščen. Združenje ESTIF (European Solar Thermal Federation) je predlagalo, da bi uporaba sončne energije postala obvezna v primeru rekonstrukcij ali novogradenj stanovanjskih stavb. V državah EU-15 bi to pomenilo vgradnjo 200 milijonov m 2 SSE do leta 2015. V Sloveniji imamo vgrajenih čez 100.000 m 2 sončnih kolektorjev za pripravo tople sanitarne vode in približno 80 kW sistemov sončnih celic, ki z elektriko v glavnem oskrbujejo planinske koče in posamezne naprave. Država ima glede na možen potencial (23.000 TWh) sončnega sevanja 300-kratno porabo sedanjih vseh energentov letno in bi celotno preskrbo energije zagotovili z napravami površine 50 km 2 . Na območju občin LAS Goričko je potencial energije sonca neizkoriščen. Praktično ga rabijo zgolj gospodinjstva. V stavbah se sončna energija izkorišča predvsem na pasivni sistem, aktivno in s fotovoltaiko. Elementi, ki izkoriščajo pasivno rabo energije so okna, sončne stene, stekleniki in drugi gradbeni elementi za ogrevanje stavb, osvetljevanje in prezračevanje. Aktivna izraba sončne energije poteka s pomočjo sončnih sprejemnikov toplote. Bistveni element je absorber, ki prenese toploto iz plasti kovine na vodo ali zrak, ki teče skozenj. Fotovoltaika je pretvorba sončne energije v električno energijo. Sončne celice so sestavljene iz polprevodnega materiala. Sončne celice se povezujejo v sončne module. Uporabljamo jo predvsem v oskrbi odročnih naselij in stavb, oddaljenih naprav in že tudi v cestni informatiki. Prednosti izkoriščenja sončne energije so v okolju prijazni energiji, brez emisij, ne onesnažuje okolja, s tem se zmanjšuje učinek tople grede, proizvodnja in poraba sta na istem mestu.

Slabosti so zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij, cena energije iz takih sistemov je še vedno draga zaradi velike investicije. Priča smo nenehnemu dvigovanju cen energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode. Do nedavnega so bile vračilne dobe za uporabo solarnih sistemov od 10 in več let, kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja in drugih energentov. Večina se jih predvsem iz ekonomskega razloga zato tudi ni odločila za izrabo sončnega sevanja. Glede na trend rasti cen goriva v zadnjem letu pa že lahko govorimo o 7-letni vračilni dobi pri uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode. Vgradnja solarnega sistema je torej ekonomična že na krajši čas in glede na svojo življenjsko dobo 25 let pomeni bistvene letne prihranke. Z zmanjševanjem porabe energentov se občutno zmanjšajo vplivi na okolje, s tem doprinesemo k varovanju virov energije in k zaščiti zemeljske atmosfere. Sončna energija je eden redkih energetskih virov, ki je relativno enakomerno porazdeljen po zemeljski obli. V področjih severnih zemljepisnih širin med 40-50°, to je v področju, kjer leži tudi Slovenija, je letno sončno obsevanje med 1000 in 1500 kWh/m2. Za inženirsko prakso se poslužujemo dolgoletnih meteoroloških podatkov, saj je napoved obsevanja preko dneva in mesecev bistvena pri zahtevnejših analizah. Za večje kraje v Sloveniji imamo na voljo različne baze meteoroloških parametrov trajanja sončnega obsevanja in vsote sončnega sevanja ter difuzno sončno sevanje.

Sončno sevanje Mesečno trajanje sončnega obsevanja v urah po posameznih mesecih prikazuje spodnja slika, povzeto za podatek Murske Sobote. Večji del leta odstopanja v številu ur sončnega obsevanja ne presegajo 20 % za posamezen mesec. Največja odstopanja v letu pa se zgodijo en do dva meseca, kjer je odstopanje večje od 40 %. Običajno pa več kot 50 % odstopanja glede na dolgoletna povprečja ni opaziti. Tako imamo na območju občin LAS Goričko (kamor prištevamo podatke za M. Soboto) na letnem nivoju, če vzamemo za primer podatke vzorčnega leta v letu 1.796 ur sončnega obsevanja, kar je več od Ljubljane, ki je imela 1.779 ur sončnega obsevanja. Tako je bilo, po trajanju, najmanj sončnega obsevanja v mesecu decembru, in sicer samo 56 ur, največ pa meseca avgusta 264 ur.

Povprečno trajanje sončnega sevanja v h/mesec

300 250

200

150

100

0 Januar

Marec

Maj

Julij

September

November

Vir – meteorološki letopis, lasten izračun - vzorčno leto in povprečje iz 90 let Trajanje sončnega obsevanja v urah na območju občin LAS Goričko Dnevne in mesečne vsote globalnega sončnega sevanja (kWh/m 2 ) odstopajo od povprečja za manj kot 20 % po posameznem mesecu. V vzorčnem letu je najnižja dnevna povprečna vrednost izmerjena v mesecu decembru, in sicer 0,16 (kWh/m 2 ), povprečna mesečna najnižja vrednost je bila tudi v decembru, in sicer 23,56 (kWh/m 2 ). Najvišja dnevna vrednost je bila v mesecu juniju 8,24 (kWh/m 2 ), največja mesečna vrednost pa v mesecu juliju 167,88 (kWh/m 2 ). Letna vrednost globalnega sončnega sevanja za LAS Goričko (povzeto po vrednosti za M. Soboto) je znašala 1.183,79 (kWh/m 2 ), kar je tudi več od izmerjene vrednosti v istem letu v Ljubljani, ki je znašala 1.160,63 (kWh/m 2 ). Po priročniku za energetske svetovalce ENSVET št. priročnika 138, je povprečje letnih vrednosti globalnega sončnega sevanja za območje občin LAS Goričko 1.134,4 (kWh/m 2 ).

5,00 4,00 3,00 2,00 1,00

Av gu st Se pt em be r O kt ob er N ov em be r D ec em be r

Ju lij

ij Ju n

aj M

Ap ril

ar ec M

ar br u Fe

ua r

0,00 Ja n

na dan v mesecu

Povprečno dnevno globalno sončno sevanje (kWh/m2)

6,00

Vir – meteorološki letopis, lasten izračun Povprečna vsota dnevnega globalnega sončnega sevanja (kWh/m 2 ) na dan Sončno sevanje je tok energije, ki ga sonce enakomerno oddaja na vse strani. Do zunanje atmosfere prispe moč sevanja 1,36 kW/m2 (t.i. solarna konstanta). Ob prehodu skozi zemeljsko atmosfero sevanje zaradi odboja, raztrosa in absorbcije na prašnih delcih in molekulah plinov oslabi. Sončno sevanje pri tem razpade na dve komponenti: direktno sevanje - del sevanja, ki neovirano prodre skozi atmosfero difuzno sevanje - del sevanja, ki se zaradi prašnih delcev in molekul odbije oz. absorbira in neusmerjeno prispe na zemeljsko površino. Vsota direktnega in difuznega sevanja se imenuje globalno in je v letnem povprečju v Sloveniji cca. 1200 kWh/m 2 , kar ustreza vsebnosti energije približno 120 litrov kurilnega olja. Glede na tip kolektorja se lahko do okoli 75 % globalnega sevanja pretvori v toploto. Vrste sončnih kolektorjev (SSE – sprejemniki sončne energije) in pravilna usmerjenost 1 Vemo, da sončni kolektorji ali sprejemniki sončne energije (krajše SSE) pretvarjajo sončno energijo v toplotno in jo nato predajo nosilcu toplote, najpogosteje je to voda. Učinkovitost SSE nam pove, kolikšen delež vpadle sončne energije lahko SSE prenese na nosilec toplote, to je vode.

Energijska bilanca sončnega sevanja pri višini sonca 60° ob jasnem nebu brez meglic, pri čemer je površina pravokotna na smer vpada sončnih žarkov. Nagibni kot sončnih kolektorjev glede na površino zemlje je pomemben za najvišji možni sprejem energije. Optimalni nagibni kot je odvisen od časa koriščenja kolektorjev, ker se položaj sonca preko leta spreminja. Za Slovenijo je, glede na čas koriščenja, nagibni kot med 35-45° idealen kompromis med najvišjim položajem sonca poleti (nagibni kot 30°) in najnižjim položajem sonca pozimi (nagibni kot 60°). Na osnovi položaja sonca čez dan bi se morali kolektorji usmeriti po možnosti na jug. Odstopanja od smeri jug do 20° v poletnih mesecih skorajda nimajo vpliva na izkoristek energije. Gledano preko leta pridemo do razlik do 2 %. Glede na trenutno ponudbo na trgu delimo sončne kolektorje (SSE) v dve vrsti : Ravni kolektorji, ki imajo trenutno najugodnejše razmerje med ceno in učinkovitostjo. Sestavljeni so iz absorberja (črno barvana pločevina, na katero so pritrjene cevi z vodo) in ohišja s toplotno izolacijo na spodnji strani ter stekleno šipo na zgornji strani. Na steklo se nanašajo selektivni nanosi, ki močno absorbirajo sončno sevanje, hkrati pa zmanjšujejo sevalne toplotne izgube v okolico. Vakuumski cevni kolektor z direktnim pretokom je sestavljen iz visoko evakuiranih cevi iz solarnega stekla. Toplotne izgube so tako majhne, da proizvaja toplo vodo tudi pri difuzijskem sevanju (v oblačnem vremenu). V absorberju je vgrajena koaksialna toplotno izmenjevalna cev, skozi katero se direktno pretaka nosilni medij toplote, ki sprejema toploto preko toplotno izmenjevalne cevi z iztekom v razdelilni cevni sistem. Optimalna usmerjenost absorberjev se doseže z zasukom vakuumskih cevi.

Do nedavnega so bile vračilne dobe za uporabo solarnih sistemov od 10 in več let, kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja in drugih energentov. Priprava sanitarne tople vode je danes najbolj razširjen način izkoriščanja sončne energije. Glede na trend rasti cen goriva v zadnjem letu pa že lahko govorimo o 7-letni vračilni dobi pri uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode.

Vgradnja solarnega sistema je torej ekonomična že na krajši čas in glede na svojo življenjsko dobo 25 let pomeni bistvene letne prihranke. Večina se jih predvsem iz ekonomskega razloga zato tudi ni odločila za izrabo sončnega energije. V odvisnosti od lokalnih podnebnih razmer in zasnove sistema je mogoče zadovoljiti skoraj 100% vseh potreb po topli vodi. Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije na območju občin LAS Goričko je zelo velik in dejansko neomejen glede na možnosti izkoriščanja.

5.2. Biogoriva Dewulfova znanstvena analiza kaže, da pri proizvodnji biogoriv delež energije iz neobnovljivih virov lahko znaša tudi eno tretjino, količina pa se razlikuje glede na biogorivo. To pomeni, da bi na biogoriva kot okolju prijazno energijo morali gledati realistično in upoštevati razlike med njimi. Dewulf je izdelal študije na treh primerih: italijanski proizvodnji bioetanola iz koruze, švedski proizvodnji biodizla na osnovi repičnega semena in ameriški proizvodnji biodizla iz soje. Prvi pomemben podatek se navezuje na nizko učinkovitost proizvodnih verig: delež energije sonca, ki je končno porabljen v biogorivih, je reda 0,5 odstotka. To pomeni, da je potrebnih veliko (bio)tehničnih raziskav, da se izboljšajo rezultati. Za primerjavo: pri pretvorbi energije sonca v električno energijo s fotovoltaičnimi celicami je učinkovitost 10-15 odstotna. Drug podatek, ki je na voljo pri tej novi metodi, se nanaša na uporabo neobnovljivih virov energije za proizvodnjo "obnovljivih" biogoriv. Pokazalo se je, da je za proizvodnjo 3-4 kWh energije iz biogoriv potrebna 1 kWh energije iz neobnovljivih virov. Ta 1 kWh energije iz neobnovljivih virov je potreben na primer za proizvodnjo pesticidov, gnojil in kemikalij. Pri bioetanolu je stanje nekoliko boljše kot pri biodizlu. Iz 1 kWh energije iz neobnovljivih virov so proizvedene 4 kWh bioetanola in le 3 kWh biodizla. Drugače povedano: potrebujemo eno četrtino oz. eno tretjino energije iz neobnovljivih virov, da dobimo energijo iz "obnovljivih" biogoriv, poroča gave.novem.nl. (Vir:http://www.energetika.net/portal/mediatype/html/user/anon/page/def ault.psml/js_pane/P-f44d9ed31b-10468?newsid=11097) Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico.

V svetu se uporabljata dve vrsti biogoriv, in sicer alkoholna biogoriva, ki se dodajajo ali celo popolnoma zamenjajo bencin v bencinskih motorjih ter biodiesel, ki je namenjen za naftne motorje. Zaenkrat je biodiesel bolj razširjen oz. se ga uporablja že kar množično. Biodiesel je motorno gorivo, ki ga pridobivajo s kemičnim postopkom iz oljne repe, soje in drugih oljčnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je energetsko popolnoma enak kot navaden diesel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenjski dobi motorja. Njegove najvažnejše lastnosti pa so vezane na zmanjšanje onesnaženosti v okolju. Pri delovanju motorja, ko biodiesel izgoreva, prihaja celo do tega, da na izpušni cevi prihaja iz motorja celo 10 % kisika. Biodieselska goriva ne vsebujejo žvepla in težkih kovin. Količina ogljikovega dioksida je enaka količini, ki jo je rastlina absorbirala med rastjo. Tudi transport je nenevaren za okolico, ker se v zemlji razgradi v osemindvajsetih dneh, v vodi pa v nekaj dneh. Zaradi številnih pozitivnih lastnosti, je biodizel našel svojo mesto ravno v ekološkem poljedelstvu, kjer je po mednarodnih kriterijih tudi edino sprejemljivo gorivo. V državah EU lahko kmetje dobijo certifikat o pridelavi bio-hrane le, če uporabljajo biodizel. (Vir: http://www.pozitivke.net/). Po poročilu Ministrstva RS za okolje in prostor št. 540-01-30/2005, julija 2005, posledično sledi, da je Evropski Parlament in Svet 8. maja 2003 sprejel Direktivo 2003/30/ES o spodbujanju rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv v prometu (UL L št. 123, z dne 17.5.2003, stran 42). Direktiva 2003/30/ES ima namen uvajati ukrepe spodbujanja rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv zaradi nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu s temi gorivi, kar je pomemben prispevek k uresničevanju ciljev o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Direktiva 2003/30/ES zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv. Na podlagi Direktive 2003/30/ES so za države članice EU določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv v prometu in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010, pri čemer se odstotki bioloških goriv izračunajo na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega bencina in dizla. V skladu z Direktivo 2003/30/ES lahko Republika Slovenija glede ciljnih vrednosti deležev bioloških goriv v prometu napove odstop od referenčnih vrednosti, vendar mora o tem poročati Komisiji EU.

S tem poročilom Republika Slovenija napoveduje odstopanje od referenčnih vrednosti za prvo fazo uvajanja ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv, to je za čas izpolnjevanja zahtev določb Direktive 2003/30/ES. Napoved odstopanja od referenčnih vrednosti, določenih za prvo fazo uvajanja ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv, Republika Slovenija uveljavlja na podlagi dejstev o omejitvah v zvezi z možnostjo proizvodnje bioloških goriv. Ne glede na napoved odstopanja od referenčnih vrednosti, določenih za prvo fazo uvajanja ukrepov spodbujanja rabe bioloških goriv v prometu, Republika Slovenija meni, da s svojim energetskim programom uporabe posameznih virov biomase, ki so namenjeni predvsem proizvodnji električne energije in toplote ustrezno prispeva k uresničevanju ciljev EU o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. V Republiki Sloveniji so pogoji za pridelovanje oljne ogrščice razmeroma dobri. V obdobju od leta 1980 do leta 1990 je Republika Slovenija pridelovala oljno ogrščico na 2.000 do 2.500 ha. V letu 2004 je bilo z oljno ogrščico posejanih 2.500 ha; po ocenah ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, pa je v Republiki Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin, primernih za pridelavo oljne ogrščice. V pričakovanju, da se bo trg motornih bencinov z biološkimi gorivi vzpostavil v EU v obdobju naslednjih dveh let in da bo zaradi uveljavljanja oprostitev trošarin vzpostavljen pregleden sistem izdaje certifikatov za motorne bencine z biološkimi gorivi na območju EU, Republika Slovenija ocenjuje leto 2007 kot prvo leto prodaje bioloških goriv v motornih bencinih. V času poletne vegetacije se v rastlinah na 1 m 2 nakopiči 5 do 6 kWh energije v obliki rastlinskih maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo zelene energije.

Oljna ogrščica

V Pomurju je bilo leta 2000 zabeleženih 43.001,66 ha njiv in 11.530,34 ha travnikov (skupaj 54.532 ha). Na njivskih površinah je bilo leta 2006 zasejanih 3.501,4 ha sladkorne pese, kar predstavlja 8,14 % celotnih površin njiv. Od tega je bilo v KP Goričko posajeno 933,79 ha sladkorne pese, kar predstavlja površine, ki niso bile nujno potrebne za pridelavo prehrane porabljene na samem območju. Ena od možnosti je, da bi na teh površinah gojili druge energetske rastline. Te površine bi dale izplen od 46,69 do 56,03 GWh energije (pri preračunu je upoštevano, da dobimo na 100 ha od 5 do 6 GWh energije).

Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. Osnovna surovina za proizvodnjo tako biodizla kot surovega rastlinskega olja je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali pa tudi sončnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je biodizel energetsko popolnoma enak kot navaden dizel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenjski dobi motorja. V Republiki Sloveniji so pogoji za pridelovanje oljne ogrščice razmeroma dobri. V obdobju od leta 1980 do leta 1990 je Republika Slovenija pridelovala oljno ogrščico na 2.000 do 2.500 ha. V letu 2004 je bilo z oljno ogrščico posejanih 2.500 ha; po ocenah ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, pa je v Republiki Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin, primernih za pridelavo oljne ogrščice.

5.3. Bioplin

Na področju energetske izrabe bioplina v Sloveniji se je veliko spremenilo. Ne le, da ni več ovir za uvoz tehnologije, opreme in materiala iz držav članic EU, temveč se vse bolj povečuje vrsta in obseg substratov za proces anaerobne digestacije. Po eni strani je temu tako zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, po drugi strani pa zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. V zadnjem času smo priča tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih (so)substratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. Ne le zahteve smernic EU o obveznem deležu bio-goriv v rabi pogonskih goriv (2 % v letu 2005 in 5,75 % v letu 2010) in zmanjšanju odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, temveč v zadnjem času tudi hitro rastoče cene nafte ustvarjajo novo nišo energetske rabe bioplina. Ob ustrezni tehnologiji izločanja CO 2 in drugih plinov iz bioplina lahko dobimo gorivo, ki je povsem enakovredno zemeljskemu plinu, ima pa to prednost, da ne povzroča dodatnih emisij toplogrednih plinov. Spekter (so)substratov, možnosti pridobivanja in energetske izrabe bioplina se tako hitro širi. Vendar so s tem investitorji v bioplinarne postavljeni tudi pred nove izzive in tveganja ter soočeni z administrativno džunglo najrazličnejših okoljsko-sanitarno-veterinarsko-elektrotehničnih predpisov in dovoljenj. Bioplinske naprave, ki bi uporabljale samo gnoj in gnojevko iz živalskih farm, se skoraj ne gradijo več. Kot možni (so)substrati se tako pojavljajo snovi kmetijskega izvora (travinje, silažna koruza, poškodovano sadje), organski odpadki iz živilsko-predelovalne industrije (npr. iz predelave sadja in mleka), določeni odpadki iz klavniške industrije (z nekaj pomembnimi izjemami), nadalje odpadki iz gostinskih obratov, biološko razgradljivi del komunalnih odpadkov itd. Za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov veljajo različni režimi, ki jih je v dobro ljudem in okolju potrebno strogo upoštevati, kar zahteva tudi poostren nadzor nad ravnanjem z njimi ter ob njihovi vse bolj raznovrstni rabi tudi okrepitev zmogljivosti nadzora. V nasprotnem primeru nas bo slej ko prej doletela kakšna afera, npr. zaradi širjenja patoloških klic preko gnojiva iz bioplinarne, v kateri so uporabljali nedovoljene substrate ali pa določenih substratov pred vnosom v bioplinski reaktor niso ustrezno obdelali. Ena sama »afera« pa seveda lahko sproži verižno reakcijo nasprotovanja prebivalcev prostorski umestitvi in izgradnji bioplinske naprave širom po naši deželi.

Vendar pristop k načrtovanju in obratovanju bioplinarne ne zahteva premišljenosti in previdnosti zgolj zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi. Tudi s stališča same ekonomike izgradnje in obratovanja bioplinarne kaže biti nadvse previden in premišljen. Bioplinarne ne smemo obravnavati kot naprave, ki se je sposobna z manjšimi spremembami hitro prilagoditi na spremembe na trgu (so)substratov. Prej jo velja primerjati z občutljivim želodcem, ki se na prehitre spremembe v količini, vrsti in temperaturi hrane odzove s prebavnimi motnjami, ki so lahko tudi dolgotrajne ali celo usodne. Zato je pred vsako odločitvijo za gradnjo bioplinske naprave potrebno opraviti temeljito študijo izvedljivosti, ki ne bi smela temeljiti le na preprostem izračunu vračila investicijskih stroškov na osnovi zmanjšanja lastnih stroškov za energijo in zaslužka na osnovi zagotovljene odkupne cene oz. premije za v javno omrežje oddano energijo. Študija mora upoštevati tako možnosti zaslužka s predelavo odpadkov, uporabo predelanega substrata (kot gnojiva), kot tudi možnosti prodaje oz. koristne rabe odvečne toplotne energije. Obvezno mora upoštevati tudi tveganja, povezana s spremembami pri pridelavi oz. na trgu (so)substratov. Viri bioplina in njegovo pridobivanje

Vir:http://www.ljudmila.org/sef/stara/Resevanje_podnebja_mularijo_gradiva /info_listi/BIOPLIN.pdf#search=%22pridobivanje%20bioplina%20bioplin%22

Zanesljivo lahko trdimo, da se bo opekel vsak, ki se bo lotil bioplinske naprave po načelu »naredi si sam« in ob enostavnem kopiranju načrtov kakšne uspešno delujoče biolinarne. Pri načrtovanju vsake posamične naprave se vedno pojavljajo številne neznanke, na katere ni mogoče podati standardiziranih odgovorov, temveč je potrebno upoštevati specifične okoliščine. Šele prenos primerljivih izkušenj in rešitev lahko pomaga pri zniževanju investicijskih stroškov procesa fermentacije in skladiščenja bioplina. Obenem je potreben tudi prenos praks ustreznega ravnanja z različnimi živalskimi odpadki in pridobivanja podpore javnosti.

Potencial BIOPLINA na območju občin LAS Goričko V rastlinah se v času poletne vegetacije nakopiči na 1m 2 kmetijske površine 5 do 6 kWh energije, ki je nakopičena v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se energija transformira v obliko bioplina kot pogonskega goriva, nosilec energije v bioplinu pa je metan (CH 4 ). Območje občin LAS Goričko ima 35.427 ha površin, od tega je kmetijskih zemljišč 24.121 ha. Pri preračunu lahko upoštevamo, da dobimo na 100 ha oziroma 1 km 2 do 6 GWh energije. V primeru, da bodo te površine v bodočnosti zaradi neugodne politike delno opuščene, vzemimo samo 10 % od 24.121 ha, znese 2.412,1 ha, kar je ekvivalentno 1.447,3 GWh energije.

Občina Cankova Gornji Petrovci Grad Hodoš Kuzma Moravske Toplice Puconci Rogašovci Šalovci Tišina Skupaj

Vsa kmetijska zemljišča v Vsa zemljišča v uporabi uporabi Družinske Površina Družinske Površina kmetije (ha) kmetije (ha) 308 2020,51 308 1608,34 456 453 63 277

3941,8 2606,44 812,45 1341,52

456 453 63 277

2056,18 1614,3 475,61 844,3

948 966 529 365 461 4826

7930,43 7350,77 2725,96 3630,94 3066,43 35427,25

947 965 529 365 461 4824

5632,01 5161,06 2083,48 2086,5 2559,52 24121,3

Drugi možen potencial so rastlinski ostanki in poljščine. V spodnji tabeli je podan izplen metana v 1m 3 na tono organskega suhega substrata.

Izplen metana v m 3 na tono organskega suhega substrata Vrelna masa

Goveji gnoj, trden Svinjski gnoj, trden Goveji gnoj, tekoč Svinjski gnoj, tekoč Kurji gnoj Koruzna silaža Travna silaža Silaža sladkorne pese Silaža krmne pese

Izplen (m 3 metana na tono organskega suhega substrata) 200-300 220-320 210-310 225-325 230-340 290-450 280-440 350-450 320-420

Vir: Energetska izraba bioplina RS za okolje, AURE

Na področju energetske izrabe bioplina se je tako v Sloveniji kot v Pomurju in na območju občin LAS Goričko veliko spremenilo. Ne le zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, temveč tudi zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. Priča smo tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih substratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. Interes za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v Pomurju narašča.

5.4. Geotermalna energija

V Sloveniji obstaja velik potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Potencialne investitorje spodbujajo k razmišljanju o izrabi geotermičnega potenciala nihanja cen energentov na trgu in pa seveda ustvarjanje dodatne vrednosti pri neenergetski izrabi vode (kopališča, zdravilišča, ipd.). Osnovne informacije, ki so potrebne za oceno izkoriščenosti energije iz Zemljine notranjosti, nam dajo geološke raziskave. Te morajo odgovoriti na vprašanja, povezana s pogoji nastopanja geotermalnih virov (obstoj, prostorsko razširjanje, temperatura) ter pogoji zajema in izkoriščanja termalnih virov in s tem povezanimi tehnološkimi zahtevami (izkoriščenosti, kapaciteta, ekološki vidik izkoriščanja, vzdrževanje,...). Ker mehanizmi in geometrija geotermalnih sistemov največkrat niso popolnoma ali sploh niso rešeni, bomo v aplikativnem raziskovalnem projektu "Geotermalna energija" z novejšimi izsledki strukturne in regionalne geologije ter geofizikalnimi metodami razvijali izboljšane konceptualne modele tistih geotermičnih virov, kjer je izražen interes. Tako izboljšani modeli bodo služili za modeliranje mehanizmov napajanja in praznjenja termalnega vodonosnika, dolgoročnih vplivov izkoriščanja podzemne vode in/ali za izbiro lokacij s potencialom za nastopanje termalnih virov. V aplikativnem raziskovalnem projektu "Geotermalna energija" se bomo še posebej posvetili naslednjim problemom: izbor potrebnih geoloških parametrov za uspešno izvedbo tehnologije toplotnih črpalk (plitva geotermija za ogrevanje manjših objektov), reinjektiranje vode nazaj v geotermalni rezervoar (vzdrževanje tlaka v geotermalnem vodonosniku) in modeliranju toplotnega in masnega toka v geotermalnem rezervoarju. Cilji aplikativnega raziskovalnega projekta Geotermalna energija so tako odkrivanje novih geotermalnih virov, kot tudi optimizacija izrabe obstoječih geotermalnih virov v smislu trajnostnega izkoriščanja. (vir: http://www.geozs.si/). Geotermija je kljub vrtinam v občinah zaradi velikih investicij popolnoma neizkoriščena.

Geološke značilnosti vodonosnih plasti na območju Pomurja Plasti na globini od 300 do 500 m. Vodonosne kamnine so pliocenski peščenjaki z dobro prepustnostjo in nizko mineralizacijo. Temperatura geotermalne vode se giblje od 30 –50 °C. Plasti na globini od 800 and 1200 m. Vodonosne kamnine so heterogeni Miocenski peščenjaki s srednjo prepustnostjo in srednjo mineralizacijo. Temperatura vode se giblje od 50-75 °C. Globje ležeče plasti so na globini od 2000 to 5000 m. Vodonosne kamnine so razboklinski heterogeni mezozoiski karbonati z odlično prepustnostjo in visoko mineralizacijo. Temperatura geotermalne voda se giblje od 120 do 230 °C. Ko pride geotermalna voda iz vrtine na površje, kjer pritisk pade, se poruši karbonatno ravnovesje in pride do izločanja CaCO 3 . Karbonat se potem useda na cevi, skozi katere teče geotermalna voda in lahko povzroči zamašitev. Ta pojav preprečujejo z dodajanjem zaviralca obarjanja (Actiphosom). Geotermalna voda vsebuje tudi povišano vrednost plina CO 2 , ki omogoča lažji dvig vode po vrtini in pri pritiskih, ki so v vodi. Ko je le-ta še v vodonosniku, preprečuje obarjanje-precipitacijo CaCO 3 . Ko voda pride iz vrtine, se CO 2 na atmosferskem tlaku izloči in tako se poruši karbonatno ravnovesje in CaCO 3 se izloči. Za sproščanje CO 2 v atmosfero se plačuje ekološka taksa, ki je ob uporabi plina v koristne namene ne bi bilo.

Vir: Zasnova »kaskadnega« načina koriščenja geotermalne vode / energije v sistemu vrtin v gospodarne namene Slika prikazuje vodni cikel in nastanek geotermalne vode v vodonosnih kamninah oz. slojih

Osnovne karakteristike za izkoriščanje geotermalne vode: -

Povišan geotermični gradient na območju eksploatacije

Primerne lastnosti vodonosnega sloja oz. plasti in količine vode

Primerne geokemične lastnosti geotermalne vode

Čim krajša razdalja od vrtine-črpališča do porabnikov – primerna lokacija -

Dobre tehnološke karakteristike vrtine

V Sloveniji se 65 % geotermalnega potenciala nahaja v SV delu, v Pomurju. Najdemo dve temperaturni območji geotermalne vode: • Nizkotemperaturni geotermalni sistemi s temperaturami od 50-70 °C • Visokotemperaturni geotermalni sistemi s temperaturami od 180-200 °C Nizkotemperaturna geotermalna voda se nahaja po celotnem območju Pomurja v geoloških slojih imenovanih “Mura formacija”. Geotermalna voda se nahaja v globini do 1000 m. Te plasti sestavljajo različne gline in peski.

Slika prikazuje položaj občin LAS Goričko na karti Temperatura (ºC) v globini 1000 m

Slika prikazuje položaj občin LAS Goričko na karti Gostota zemljinega toplotnega toka (mW/m²)

Kaskadni način uporabe geotermalne vode Kaskadna metoda izkoriščanja geotermalne vode je v svetu že dobro poznana in potrjena metoda izkoriščanja geotermalne vode. Prednost metode je v tem, da zajame celoten toplotni interval posameznega geotermalnega vira in ga razporedi po uporabnikih po temperaturah od najvišje vse do najnižje možne temperature. Da lahko kaskadno metodo uvedemo, moramo upoštevati določene pogoje: •

•

Voda iz geotermalnega vira-vrtine se mora črpati konstantno, brez zaprtja vrtine čez določeno letno obdobje. Tako se izognemo stroškom in tveganemu delu ob ponovni reaktivaciji vrtine vsako leto posebej. Reaktivacije lahko poškodujejo tudi celoten cevni sistem vrtine ter neugodno vplivajo na vodonosnik. Vrsta porabnikov geotermalne energije mora biti razporejena tako, da pokriva celoletno obdobje in celoten interval toplote.

Najprej se energija iz geotermalne vode pridobi v toplotnih izmenjevalcih. Tekom poletnih mesecev bi se geotermalna energija lahko uporabljala za hlajenje prostorov z uporabo toplotnih črpalk, ki imajo dvojno funkcijo.

Poleti hladijo, pozimi segrevajo. Ta sistem bi lahko koristili tako v zdravilišču kot tudi v rastlinjakih. V rastlinjakih bi tako hlajenje omogočalo rast rastlin brez uporabe zatemnitvene zavese ali odpiranja ventilacijskih oken. Sistem bi lahko lažje kontrolirali. Rastlinjake lahko razporedimo zaporedno ali pa vzporedno. Prva opcija pomeni padec temperature za vsakim rastlinjakom, druga pa celokupno povprečno temperaturo v vseh rastlinjakih. Voda iz rastlinjakov, ki ima še vedno okrog 30 °C, se lahko uporablja za posredno dogrevanje bazenov za gojenje rib. Temperatura vode v ribogojnicah mora biti okrog 25 °C. Voda, ki ima 20-25 °C, je še vedno uporabna za serijo toplotnih črpalk. Nizko temperaturna geotermalna voda pa se lahko uporabi za ogrevanje gojilnic gob. Na koncu kaskadne izrabe bi se lahko ista voda uporabljala še za zalivanje zelenic v sušnih mesecih. Glede na kemično analizo geotermalne vode bi bili potrebni ukrepi oziroma postopki pred uporabo te vode za zalivanje. Geotermalna voda bi po izkoriščanju v t.i. kaskadi imela cca. 10 °C, kar je neoporečno za okolje. Ostali stranski produkti, ki jih lahko pridobimo iz geotermalne vode, so pridobivanje CO 2 iz geotermalne vode. To ima dvojno korist: prvič je CO 2 uporaben za vrsto stvari, ena od teh je, da pospešuje rast rastlin, druga pa ta, da če preprečimo emisijo plina v atmosfero, ne plačujemo nepotrebnih ekoloških taks. Če obdržimo CO 2 v geotermalni vodi, preprečimo tudi delno obarjanje CaCO 3 . CO 2 se lahko uporablja tudi za vakuumsko pakiranje zelenjave. Metan je drug plin, ki ga vsebuje geotermalna voda. Odvzamemo ga lahko že pri ustju vrtine in ga porabimo za gorivo v gorilcu z notranjim izgorevanjem. Voda iz globljih vrtin vsebuje tudi številne zdravilne minerale, ki se lahko uporabijo v zdravstvu. Geotermalna energija, ki jo pridobimo, se v zimski sezoni lahko uporabi v celoti, medtem ko se poleti uporablja v dosti manjših količinah. Dimenzionira se lahko več porabnikov predvsem nizko temperaturne geotermalne energije, kot so dodatni rastlinjaki, ribogojnice, gojilnice gob, in toplotne črpalke. Sistem uporabnikov bi deloval na kaskadni način. Končna temperatura bi tako bila neobremenjujoča za okolje, posredno pa bi to vodo lažje injecirali. Prav tako bi z odvzemom CO 2 in metana bila ta voda kemijsko manj oporečna za okolje. Končni efekt bi bil večja pridobljena energija in koristni stranski produkti.

Toplotne črpalke Ogrevanje s toplotno črpalko predstavlja energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolice, ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in

segrevanje sanitarne vode. Toplota, ki jo iz okolice črpajo toplotne črpalke, je v različne snovi akumulirana sončna energija, zato predstavlja obnovljivi vir energije. Toplotne črpalke izkoriščajo toploto zraka, podtalne in površinske vode, toploto akumulirano v zemlji in kamnitih masivih, lahko pa izkoriščajo tudi odpadno toploto, ki se sprošča pri različnih tehnoloških procesih. Ogrevanje s toplotno črpalko imenujemo tudi alternativno ogrevanje, saj spada pod alternativne vire energije, ravno tako kot sonce, veter, biomasa … Tehnologije: Fizikalno načelo delovanja toplotne črpalke je, da prenaša toplotno energijo iz nižjega temperaturnega potenciala na višjega ali obratno. Princip delovanja toplotne črpalke je v bistvu obraten od delovanja hladilnika. Toplotna črpalka za delovanje potrebuje medij. Medij imenujemo tudi hladilo. Hladila so snovi, ki se uparjajo pri nižji temperaturi, pri višjih temperaturah in tlakih pa kondenzirajo. Zraku ali vodi (ali kakšnemu drugemu mediju) jemlje toploto in jo oddaja vodi (ali zraku), ki jo segreva. Toplotne črpalke uporabljamo v glavnem za pripravo tople sanitarne vode za ogrevanje prostorov se uporabljajo v glavnem za nizkotemperaturne sisteme. Za delovanje toplotne črpalke je potrebna elektrika. Razmerje med pridobljeno energijo in vloženim delom imenujemo grelno število, ki se giblje med 2,5 in 3,5 - pri novejših izvedbah še več oz. poenostavljeno: pri pridobljenih 3 kWh energije se plača samo 1 kWh. V praksi se največ uporabljajo toplotne črpalke zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda. Toplotne črpalke po sistemu zrak/zrak so klimatske naprave za ohlajanje zraka v prostoru. Glede na način izdelave jih delimo na kompaktne (toplotna črpalka je prigrajena bojlerju) in ločene (split) - v tem primeru je običajno toplotna črpalka v enem prostoru, bojler pa v drugem. Kompresorske toplotne črpalke Proces v toplotni črpalki poteka po zaključenem tokokrogu. Hladilo v uparjalniku odvzame toploto okoliškemu mediju in se upari. Uparjeno hladilo nato potuje skozi kompresor, kjer se mu zaradi vloženega mehanskega dela – kompresije – zvišata tlak in temperatura. V kondenzatorju uparjeno hladilo kondenzira in pri tem odda toploto mediju, ki ga ogreva. Utekočinjeno in ohlajeno hladilo potuje skozi dušilni ventil, kjer ekspandira na nižji tlak ter od tu nazaj v uparjalnik. Ta krožni proces se ponavlja, dokler deluje toplotna črpalka. Absorpcijske toplotne črpalke Absorpcijske toplotne črpalke se od kompresorskih ločijo po tem, da imajo namesto mehanskega kompresorja t. i. toplotni kompresor, ki kot pogonsko energijo izkorišča različne energijske vire (bioplin, fosilna goriva ipd.). Uporaba absorpcijskih toplotnih črpalk v gospodinjstvih ni razširjena.

V Območju LAS Goričko obstaja potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Dokazane in možne geotermalne vire, ki bi se v lahko ekonomično izkoriščali, najdemo predvsem v Pomurju, kjer se nahaja 65% slovenskega geotermalnega potenciala, s tem da velik del območja LAS Goričko leži na tem področju, vendar pa moramo imeti v mislih vedno tudi to, da ob nepravilnem izkoriščanju geotermalne energije obremenjujemo tudi okolje in je potrebno vedno premišljevati o kaskadnem izkoriščanju in reinjekcijski vrtini za vračanje odpadne vode.

5.5. Vodna energija

Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21,6 % vse električne energije na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn: • pretočne, • akumulacijske, • pretočno-akumulacijske. • Pretočne hidroelektrarne izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloga vode. Slabost teh hidroelektrarn je, da sta proizvedena energija in oddana moč odvisni od pretoka, ki pa skozi leto niha. Pretočna elektrarna lahko stoji samostojno ali pa v verigi več elektrarn. Akumulacijske hidroelektrarne izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec. Pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali pa s poplavitvijo dolin in sotesk. Vodo shranimo zato, da imamo določen pretok, tudi ko je vode manj. Te elektrarne so večnamenske, saj velikokrat služijo tudi oskrbi z vodo, namakanju itd. Pretočno-akumulacijske hidroelektrarne so kombinacija zgoraj omenjenih. Gradijo se v verigi, v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero. Te elektrarne zbirajo vodo navadno krajši čas, medtem ko zbirajo akumulacijske elektrarne vodo daljše obdobje. Kateri način izrabe hidropotenciala je pravi, je odvisno od več dejavnikov, predvsem lastnosti vodotoka. Najpomembnejša sta dva: pretočna količina in višinski padec vode. V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5 % vse proizvedene električne energije. Glavni del hidroelektrarne je turbina. Obstaja več vrst turbin, ki so primerne za različne vodotoke. Vodo dovajamo v turbine, te poganjajo generator, ki pretvarja hidroenergijo v električno.

Poleg različnih tipov ločimo hidroelektrarne tudi po velikosti. Male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih. V svetu so različni kriteriji, kdaj neko hidroelektrarno štejemo za malo. V Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. Ker imajo velike hidroelektrarne ponavadi izjemno škodljive vplive tako na okolje kot tudi na družbo, jih, čeprav so vodne, ponekod ne štejejo med obnovljive vire energije. Majhne hidroelektrarne delimo glede na moč v tri skupine: mikro elektrarne, ki imajo moč manj kot 100 kW, mini elektrarne, ki imajo moč od 100 kW do 1 MW in male elektrarne, katerih moč znaša od 1 MW do 10 MW. Mikro sistemi delujejo tako, da je del toka reke speljan po kanalu ali ceveh do turbine, ki poganja generator in s tem proizvaja elektriko. Izstopna voda iz turbine se nato vrača v rečno strugo. Mikro sistemi so ponavadi »run of the river« sistemi, ker dovoljujejo glavnemu toku reke, da neovirano teče naprej. To je izredno pomembno z vidika ekologije, saj ne naredimo nobenega bistvenega posega v reko. S tem ne spreminjamo vodostaja in režima reki ter ne onemogočamo normalnega vodnega življenja. Poleg tega ne potrebujemo velikih sredstev za zajezitev reke. Sistem je lahko zgrajen lokalno pri majhnih stroških, kjer je zaradi preprostega sistema zanesljivost daljša. Problem lahko nastopi, če imamo izrazita sušna in deževna obdobja, še posebno v sušnih obdobjih, če si ne moremo zagotoviti dovolj velike količine vode. Če elektrike ne oddajamo v omrežje in če nimamo nameščenih akumulatorjev za njeno shranjevanje, potem je presežek električne energije izgubljen. Mikro sistemi so še posebno primerni za podeželske in izolirane kraje in so ekonomska alternativa obstoječemu električnemu omrežju. Sistemi priskrbijo poceni, neodvisen in nepretrgan električni tok brez škodljivega vplivanja na okolje. Prednosti izkoriščanja hidroenergije: ne onesnažuje okolja, dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški. Slabosti izkoriščanja hidroenergije: izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje, nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta, visoka investicijska vrednost.

Vodni potencial na območju občin LAS Goričko V gospodarskem smislu talna voda, kot tudi potoka Ledava in Črnec ne predstavljata večjega potenciala za eksploatacijo vodne energije. Talna voda in omenjen vodotok so omejen resurs, ki je zaradi svoje količine lahko namenjen zgolj za vodooskrbo prebivalstva in za izboljšanje ekoloških razmer v prostoru, ne more pa biti generator razvoja. Ravno tako je ugotovljeno, da glede na majhne zaloge podtalnice odvzem vode iz omenjenih potokov in iz podtalnice, za namakanje v kmetijstvu ni primeren. V občini Cankova se nahaja Akumulacija Domajinci oz. Ledavsko jezero, ki je večnamenski zbiralnik vode, namenjen predvsem urejanju vodnega režima potoka Ledava. Ena izmed možnih lokacij postavitve MHE na vodotoku Ledava je tudi v kraju Domajinci.

Možnost postavitve MHE na vodotoku Ledava v kraju Domajinci

Lokacija

Vodotok

Domajinci Ledava

Kota zajezbe [m.n.v.]

Kota Bruto strojnice padec [m.n.v.] [m]

Pretok [m³/s]

221,70

213,90

0,950

7,80

Moč [kW]

Energija [MWh]

57,7

173,1

Vstop v talni izpust je lijakast s horizontalnim dnom. Višina izpusta je 2,60 m,širina 5,50 m. Skozi to odprtino vstopa voda v jašek z notranjim premerom 10 m. Kota dna iztoka 214,00 m.

Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca.

5.6. Lesna biomasa

Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline, ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. V skupino lesne biomase uvrščamo: • manj kvaliteten les iz gozdov, • les iz površin v zaraščanju, • les s kmetijskih in urbanih površin, • lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, • odslužen (neonesnažen) les. Vloga gozda je razen ekološke in varovalne tudi socialna. Nenazadnje ima gozd tudi proizvodno vlogo. Ekološka, varovalna in socialna funkcija gozdov so pomembne za naše okolje in počutje. Les iz gozdov pa pomeni vir surovine lesni industriji, gradbeništvu in energetiki. Približno 57 % naše dežele je poraslo z gozdovi. Na nekaj manj kot 1.150.000 ha gozdov je shranjeno približno 277.000.000 m 3 lesne mase ali povprečno 240 m 3 lesa na vsak ha gozda. Poleg tega še vsako leto priraste dodatnih 7.000.000 m 3 ali približno 6,2 m 3 lesa na ha gozda. Gozd štejemo za obnovljiv naravni sistem, ki v svoj direktni proizvod – les veže sončno energijo. Les je pomemben kot energetska vrednost. Pred približno dvema stoletjema je bil les edini energetski vir v naših domovih. Sedaj, ko se zavedamo učinka tople grede in pomena zdravega okolja, se nam gozd, naše domače bogastvo, ponuja pred vrati. Pri uporabi fosilnih goriv (naftni derivati, zemeljski plin) se sprošča CO 2 , ki je bil v ta goriva vezan v davni preteklosti. Povečevanje koncentracije ogljikovega dioksida (CO 2 ) v našem ozračju povzroča učinek tople grede. Posledica tega je dvig povprečnih temperatur. Vse to povzroča svetovne klimatske spremembe. V procesu izgorevanja lesa ogljikovodiki razpadejo na CO 2 in vodo, sprosti pa se toplotna energija. Tudi les ni okolju popolnoma neškodljivo kurivo, vendar lahko emisije z ustrezno tehnologijo zmanjšamo.

Plini, ki se sproščajo pri izgorevanju lesne biomase, so del naravnega kroženja elementov v naravi (ogljik, dušik, itd.) in dodatno ne obremenjujejo okolja, kot je to pri rabi fosilnih goriv. Za ohranitev okolja, v katerem živimo, moramo prispevati vsi: posamezniki, družine, gospodinjstva, lokalne skupnosti in država. Prispevek vsakega posameznika se lahko začne tako, da: • •

varčujemo s porabo energije in uvajamo sodobne učinkovite tehnologije, za pridobivanje potrebne energije (ogrevanje, segrevanje sanitarne vode, kuhanje) uporabljamo obnovljive vire energije, kot so lesna biomasa, sonce (sončne celice) in voda (male hidroelektrarne).

Viri lesne biomase uporabne v energetske namene, so: GOZD • redni posek (sortimenti slabše kvalitete), • sečni ostanki (vejevina in vrhači, vendar ne tanjši od 5 cm premera), • redčenja (drobni sortimenti), • premene, • sanitarne sečnje. KMETIJSKE IN URBANE POVRŠINE • krčitve grmišč, • obnove sadovnjakov in vinogradov, • vzdrževanje parkov in zelenic, • čiščenje pašnikov, • gradnja objektov. LESNI OSTANKI • primarna predelava lesa (krajniki, žamanje, očelki, žaganje), • sekundarna predelava lesa (lesni prah, skoblanci), • lubje. ODPADNI IN ODSLUŽEN LES • lesna embalaža, • gradbeni les, • pohištvo, • odpadki na komunalnih odlagališčih. Največ možnosti za uporabo lesne biomase imajo lastniki gozdov, ki lahko iz svojih gozdov pridobijo dovolj primerne lesne biomase. Z vidika stroškov kuriva so njihovi izdatki vezani le na stroške poseka, spravila, transporta in priprave energenta (polen, sekancev), kar v povprečju pomeni približno polovico stroškov že pripravljenega kuriva. Za samooskrbo gospodinjstva z zadovoljivo količino biomase je potrebna določena površina gozdov. Ob upoštevanju povprečne kvalitete gozda v KP Goričko s 4,4 m 3 možnega poseka na hektar in povprečni porabi srednje velikega gospodinjstva (20.000 – 25.000 kWh/leto) je za samooskrbo potrebno vsaj 10 ha gozda.

Lastništvo gozda torej ni pogoj za uporabo lesne biomase. Vsi, ki lastnih virov lesne biomase nimajo dovolj ali nimajo strojev za pripravo ustrezne oblike lesnega kuriva, imajo naslednje možnosti: -

nakup že pripravljene biomase (polen, sekancev, peletov) z dostavo na dom,

lastna priprava materiala v gozdu z uporabo tujega sekalnika ali cepilnega stroja,

naročilo vseh potrebnih del za pripravo biomase iz svojega gozda pri različnih izvajalcih gozdnih storitev.

Poleg lastnikov gozdov in vseh gospodinjstev so pomembni potencialni ponudniki in porabniki lesne biomase tudi žagarski in lesnopredelovalni obrati, ki lahko zadostijo svojim energetskim potrebam, hkrati pa so lahko z viški kuriva pomemben ponudnik biomase na lokalnem trgu. Obnovljivost lesne biomase kot energetskega vira, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost dviguje pomen lesa kot vira energije. Za učinkovito rabo lesa v energetske namene je potrebno tudi znanje o zgradbi in lastnostih lesa. Osnovna lastnost goriv je kurilnost. Kurilnost lesa je količina toplote, ki nastane pri popolnem izgorevanju enote goriva, pri čemer se produkti izgorevanja ne ohladijo pod temperaturo rosišča vodne pare. Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejavniki: -

vsebnost vode ali vlažnost lesa kemična zgradba lesa gostota lesa drevesna vrsta in deli drevesa zdravstveno stanje lesa

Voda v lesu je prosta (ni vezana na lesno snov) in vezana (v celičnih stenah). Les začne oddajati vodo takoj po poseku. Najprej izhlapeva prosta voda, s tem postaja les lažji. Ko izhlapi vsa prosta voda (v povprečju ima les takrat 30 % vlažnost) začne izhlapevati vezana voda. Pri tem postane les higroskopski in začne spreminjati volumen in dimenzijo. Les sestavljajo naslednji elementi: ogljik (50 %), kisik (43 %), vodik (6 %) in dušik (1 %). Kemična sestava lesa pa je naslednja celuloza (40 - 50 %), hemiceluloze (24 - 33 %), lignin (20 - 35 %) in spremljajoče snovi (škrob, sladkor, smola, čreslovina, barvila, strupi, 3 - 4 %). Kurilna vrednost posameznih sestavin ni enaka (na primer lignin ima višjo kurilno vrednost kot celuloza, zato je kurilna vrednost iglavcev, ki imajo več lignina, pri enaki masni enoti, višja kot pri listavcih).

Gostota lesa je odvisna od drevesne vrste (listavci imajo večjo gostoto kot iglavci), časa sečnje (gostota narašča z vsebnostjo vode), dela drevesa (koreničnik, vejevina in jedrovina imajo višjo gostoto) in starosti lesa. Gostota lesa vpliva na sušenje, kurilno vrednost in proces zgorevanja (les z večjo gostoto zgoreva počasneje). na osnovi mase 120 100 80

% 60 40 20

Bo r re ka Je lk a Br ez a R ob in ja Bu ke v H ra st Je Vr ba lša ,T op ol G ab e M ac r es en

Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase (osnova je energijska vrednost R. Bora) na osnovi prostornine

e Bu r ke v Br ez a Hr as t Bo M ac r es en Je lš a Vr ba Je lk a To po l

nja

100 90 80 70 60 % 50 40 30 20 10 0

Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine (osnova je energijska vrednost robinije)

Primerjava grafikonov kaže, da dobimo kar 39 % manj energije, če kupimo 1 m³ topolovega lesa, kot če kupimo 1 m³ bukovega lesa. Na osnovi prostornine (m³) se nam poleg bukve izplača kupovati še les hrasta, robinije in gabra. Razlike v energijski vrednosti so manjše, če kupujemo lesno biomaso po teži (t ali kg). V tem primeru bi pri nakupu 1 t topolovega lesa kupili le 1 % manj energije, kot če bi kupil 1 t bukovega lesa. Pri kupovanju glede na težo pa moramo upoštevati vsebnost vode. Zdravstveno stanje lesa bistveno vpliva na kurilno vrednost (trohneč les ima manjšo gostoto in s tem tudi nižjo kurilno vrednost). Pri uporabi lesa za kurjavo naj bi upoštevali, da za ogrevanje izberemo les listavcev, ki ima večjo gostoto in zato višjo kurilno vrednost na m³ (les izgoreva počasneje, več je žerjavice). Za kuho in peko pa izberemo les iglavcev, ki ima večjo kurilno vrednost na kg (izgoreva hitreje in intenzivneje). Les za kurjavo je najbolje posekati, ko je vsebnost vode v lesu najnižja (v poznem jesenskem ali zimskem času). Z razžagovanjem in cepljenjem pospešimo sušenje lesa. Pripravljen les naj se suši v pokritih in zračnih skladovnicah vsaj šest mesecev.

Potencial na območju občin LAS Goričko Občine LAS Goričko spadajo med območja s srednjim gozdnim potencialom površin poraslih z gozdovi. Sam dostop do lesa delno ni težaven, saj se del lesne mase pridobi iz obstoječih gozdov iz občin ter les, ki se prodaja na trgu. Skupna površina občin LAS Goričko je 56.503 ha, od tega je gozdnatih površin 21.639 ha ali 38 % (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota). Kot je bilo že predhodno povedano, je na ha gozda v Sloveniji povprečno 240 m 3 lesa, letni prirast pa znaša 6,2 m 3 (Vir: Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljivi vir energije). Tako lahko hitro izračunamo možen teoretični letni posek na območju občin LAS Goričko (21.639 ha x 6,2 m 3 /ha/leto = 134.162 m 3 /leto). Seveda pa celoten možen letni posek ni samo namenjen uporabi biomase. Posek je razporejen po katastrskih občinah. Po strokovni oceni Zavoda za gozdove Slovenije je razdelitev razvidna iz spodnje tabele.

Lesna biomasa na območju občin LAS Goričko Občina

Površina Površina Delež k.o. gozda gozda % v ha v ha

Delež Največji zasebnega možni gozda v % posek m 3 /leto

Primerno za kurjavo v m 3 /leto

Cankova

3.058

796

26,03

1.905

762

Gornji Petrovci

6.684

3.265

48,85

11.288

4.515,20

Grad

3.739

1.568

41,94

3.487

1394,8

Hodoš

1.812

920

50,77

2.965

1.186

Kuzma

2.285

1.128

49,37

2.528

1.011,20

Moravske Toplice

14.446

5.754

39,83

13.420

5.368

Puconci

10.766

3.882

36,06

10.107

4.042,80

Rogašovci

4.015

1.084

1.790

716

Šalovci

5.816

2.584

44,43

9.102

3.640,80

Tišina

3.882

658

16,95

2.551

1.020,40

SKUPAJ

56.503

21.639

59.143

23.657

Iz tabele je razvidno, da ima območje občin LAS Goričko na razpolago 59.143 m 3 /leto lesa. Za uporabo lesne biomase je namenjeno 23.657 m3. Pri tem moramo omeniti, da je to celokupna možnost porabe lesa za lesno biomaso zasebnega in pravnega lastništva.

Priča smo nenehnemu dvigovanju cen energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode. Na območju občin LAS Goričko se je s povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, in sicer lesne biomase. Gozdnogospodarski načrti v regiji dovoljujejo le 62 % izkoriščanje tega prirastka, vendar se dejansko poseka še veliko manj. V letu 2004 se je posekalo le 82% dovoljenega poseka v regiji. Podobno je v občinah LAS Goričko. V gospodinjstvih v Pomurju so ga letno porabi okrog 296.000 m 3 .

5.7. Zaključek - uvod v primere dobre prakse Ljudje se odločamo za vedno nove tehnologije in znanosti, pri tem pa se zmeraj premalo zavedamo, kam vodi nenehno povečanje porabe fosilnih goriv. Zavedati se moramo, da so fosilna goriva omejena in se zelo počasi obnavljajo, zato moramo razmišljati o nadomestitvi z drugimi oblikami energije in čimbolj promovirati in pospeševati uporabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v naši regiji že danes in ne takrat, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo. Kot alternativna Pomurju in tako ki so v okolju obnovljive vire geotermija.

rešitev za nadomeščanje klasičnih virov energije obstajajo v tudi na območju občin LAS Goričko, obnovljivi viri energije, prisotni že tako dolgo kot samo človeštvo. Med glavne energije spadajo sonce, voda, biomasa, biološki plini in

6. Primere dobrih praks oz. idejne smernice 6.1. Energija sonca Večinoma je naložba v sončno elektrarno velik zalogaj za investitorja. Običajno se investicija v sončne elektrarne povrne nekje v 10-ih letih. Na voljo je več oblik financiranja. Za spodbujanje podjetništva so na voljo sredstva evropske unije za podporo ustanavljanja in razvoja mikro-podjetij in srednje-velikih podjetij. Za razvoj podeželja so na voljo subvencije za postavitev fotovoltaičnega sistema za proizvodnjo električne energije. V obeh primerih je možno pridobiti do 50 % nepovratnih sredstev, katere dobimo povrnjene po postavitvi elektrarne. Dobro je vedeti, da je podatek ali so sredstva odobrena ali ne, znan že pred začetkom gradnje. V primeru črpanja subvencij, je potrebno vedeti, da se s pridobitvijo subvencije iz sredstev EU, zniža subvencionirana cena zagotovljenega odkupa električne energije po posebni formuli. Za izgradnjo sončne elektrarne in pridobitev potrebne dokumentacije je potrebno cca. 4-6 mesecev. Gradbeno dovoljenje za postavitev SE na streho ni potrebno, vendar se le-tega priporoča pri vgradnji v streho ali postavitev SE na prostem. Na območju Pomurja je bilo do prve polovice leta 2011 priključenih 82 sončnih elektrarn, od tega je 76 mikro sončnih elektrarn (˂ 50 kW), ostalih 6 sončnih elektrarn je moči med (˃ 50 kW) in (˂ 1 MW). Skupna inštalirana moč do sedaj priključenih sončnih elektrarn na območju Pomurja znaša 3,802 MW. Lansko leto (2010) so te »pomurske SE« proizvedle 758.063 kWh električno energijo za oddajo v elektrodistribucijsko omrežje. Omeniti velja, da je velika večina sončnih elektrarn bila priključena v drugi polovici lanskega leta (2010), zato je podatek o količini proizvedene električne energije pričakovano manjši.

Slika je simbolična – primer postavljene sončne elektrarne

Primer predstavitve investicije v SE na območju Goričkega kot samostojno enoto s prodajo v omrežje. S pogodbo o prodaji električne energije Vlada RS investitorju zagotavlja odkupno ceno, ki je v letu 2009 za integrirane elektrarne znašala 477,78 €/MWh za velikost elektrarne do 50 kW. Osnovni podatki: Vrsta sončne elektrarne: integrirana sončna elektrarna Nazivna moč elektrarne: 46,41 kw Predvidena količina proizvedene el. Energije: 46.293 kwh/leto Skupna površina modulov se: 346 m² Predvideno obratovanje: 1050 h/leto Celotna vrednost investicije: 175.151 € Strošek izdelave projektne dokumentacije: 9.500 € Lastna sredstva: 22.151 € Kredit s strani eko sklada: 150.000 € Amortizacija: 6,66 %/leto Zavarovanje elektrarne: ( do 5 let je 1.100 €, dalje 2.200 – manjši vzdrževalni stroški) Obresti kredita: 288 € (2,4%) Izračunana povračilna doba: 9 let ODKUPNE CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA LETO 2011 Zagotovljene odkupne cene električne energije zagotavlja država za naslednjih 15 let. Cene so odvisne od načina izvedbe sončne elektrarne. Tako se odkupna cena spreminja glede na to ali je elektrarna integrirana v strešno kritino, postavljena kot samostojni objekt ali pa nameščena na strehi objekta. Cene odkupa za leto 2011 so zbrane spodaj: NA ZAZIDLJIVEM ZEMLJIŠČU: • < 50 KW = 312,336 €/MWH • < 1 MW = 287,768 €/MWH • 5 MW = 231,984 €/MWH NA STREHI: • < 50 KW = 332,368 €/MWH • < 1 MW = 304,016 €/MWH • 5 MW = 252,288 €/MWH INTEGRIRANI V OBJEKT: • < 50 KW = 382,224 €/MWH • < 1 MW = 349,624 €/MWH • 5 MW = 290,136 €/MWH

6.2. Biogoriva V Pomurju je v naselju Gančani bilo pred leti načrtovano nadaljnjo povečanje dejavnosti predelave oljne ogrščice v olje, čiščenje olja, pripravo katalizatorja, predelavo oljne ogrščice v metilestre maščobnih kislin in glicerina na osnovi sinteze, skladiščenja surovin, polizdelkov in končnih izdelkov. Kapaciteta predelave oljne ogrščice v olje je bila 6.000 ton oljne ogrščice. To pomeni 2000 ton olja. Predelava olja v biodizel bi bila okoli 1800 ton na leto. Dodatno bi se predelalo tudi okoli 100 ton bio kurilnega olja. Iz predelave masti, loja in rabljenega olja se pridobi okoli 2.200 ton biodizla. V prihodnosti se je še načrtovala investicija v kogeneracijski agregat elektro moči okoli 50 kW. Tako je bila predvidena proizvodnjo električne energije okoli 300.000 kWh na leto.

Tudi Lendava so se pred leti odločili za proizvodnjo biodizla. Zmogljivost tovarne bo 60.000 ton biodizla na leto, poleg približno 60.000 ton rastlinskih olj pa bodo za potrebe proizvodnje predelali na letni ravni 6.000 ton metanola. Tako bi tovarna proizvedla 7,5-krat več biodizla, kot ga je bilo v letu 2005 proizvedenega v celotni Sloveniji, kar bi predstavljalo 88% celotne domače proizvodnje. Za proizvodnjo bi po izračunih bilo letno porabljenih 60 tisoč ton oljčne ogrščice in šest tisoč ton ostalih olj in metanola iz Nafte, investicija pa bi bila vredna 23 milijonov evrov. Za pomursko in slovensko kmetijstvo je pričetek proizvodnje biodizla velik izziv. Pravila za izdelavo in distribucijo biodizla ureja Uredba o pospeševanju biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil.

6.3. Bioplin

V Sloveniji je bila prva sodobna naprava za proizvodnjo bioplina zgrajena leta 1995, na največji slovenski prašičji farmi v Ihanu. Sedem let kasneje so bioplinarno zgradili tudi na prašičji farmi Nemščak v Ižakovcih, kjer od tedaj izkoriščajo pridobljeni bioplin za proizvodnjo toplote in pogon naprav čistilne naprave. Leta 2003 je tudi na kmetiji Antona Flereta v Letušu začela obratovati prva bioplinska naprava, ki električno energijo oddaja v javno omrežje. Od tedaj naprej pa je v Sloveniji nastalo vse več bioplinarn in tako tudi na Goričkem. V Sloveniji je Agencija za energijo do sedaj izdala odločbe o dodelitvi podpore 14 bioplinskim elektrarnam in obenem ugotavljajo, da je največ bioplinarn v velikosti nekaj manj kot en megavat. V sredini leta 2008 je pričela z obratovanjem bioplinarna v Motvarjevcih. Omenjena bioplinarna je kmetijska bioplinarna, ki kot vhodno surovino uporabljala stranske produkte, nastale ob kmetijski proizvodnji. To so koruzni sekanci, piščančji gnoj ter gnojevka. Prav s tem razlogom so investitorji izbrali lokacijo v Motvarjevcih, saj predstavlja bioplinarna tako le nadgradnjo že obstoječe kmetijske dejavnosti. V kraju in okolici se namreč nahaja tudi kmetijski kompleks družbe v velikosti 580 ha. Sama lokacija pa omogoča tudi souporabo že obstoječe infrastrukture tega kompleksa, torej so pri izboru sledili tudi načelu racionalne postavitve glede na funkcionalnost obstoječih objektov. Bioplinarna pridobiva bioplin iz koruzne mase, gnojevke in piščančjega gnoja. V sklopu bioplinarne je zgrajen energetski center z električno močjo 0,835 MW. Toplotna energija iz kogeneracije se uporablja za ogrevanje gnilišč bioplinarne, ogrevanje obratne in upravne stavbe bioplinarne in ogrevanje piščančje farme. V prihodnje pa obstaja možnost za priklop okoliških objektov (cerkev, vaški dom,…).

Bioplinarna Motvarjevci: P = 4,23 MW Qelektrika = prb. 28.760 MWh Qtoplota = prb. 32.300 MWh Leto izgradnje = 2008 Cena = 14.000.000 €

DRŽAVNE SPODBUDE Država spodbuja energetsko izrabo bioplina z zagotovljenim odkupom in odkupno ceno električne energije. Pojem kvalificirane proizvodnje električne energije je uvedel energetski zakon z namenom povečanja obsega električne energije, ki se proizvaja na okolju prijazen način.

6.4. Geotermalna energija

Primer izkoriščanja geotermalne energije na območju Moravskih Toplic Q (m 3 /leto) Mt-1 102.063 Mt-4 18.481 Mt-5 110.827 Mt-6 477.082 Mt-7 SKUPAJ:

264.170 972.623

 ∆ T 1 (°C)  ∆ T 2 ( °C) izmenjevalci ∆T=72-45=27 ∆T=4528=17 ∆T=72-45=27 ∆T=4528=17 ∆T=72-45=27 ∆T=4528=17 ∆T=60-50=10 ∆T=5032=18 ∆T=58-48=10 ∆T=4832=16

MWh/leto

5.239 949 5.689 15.585 8.013 35.475

Iz tabele je razvidno, da je bilo v zadnjih letih v povprečju na razpolago 972.623 m 3 geotermalne vode, katera je v sistemu zagotavljala 35.475 MWh energije. Vse energije v toplicah niso izrabili, saj so imeli 442.715 m 3 tako imenovanega geotermalnega odpada in 910.736 m 3 bazenskega odpada. Geotermalni odpad se vodi do rastlinjakov, kjer se koristno porabi 5.165 MWh energije.

Odpadna geotermalna energija na območju Moravskih Toplic Q (m 3 /leto) Geotermalni odpad Bazenski odpad SKUPAJ ODPAD

442.715 910.736

MWh/leto 1.033 15.938 16.971

Pridelava zelenjave v rastlinjaku Tešanovci, ogrevanem z geotermalno vodo - geotermalni odpad - iz bližnjega termalnega kopališča

Pridobivanje CO 2 iz geotermalne vode ima dvojno korist: prvič je CO 2 uporaben za vrsto stvari. Ena od teh je, da pospešuje rast nastlin, druga pa ta, da če preprečimo emisijo plina v atmosfero, ne plačujemo nepotrebnih ekoloških taks. Če obdržimo CO 2 v geotermalni vodi, preprečimo tudi delno obarjanje CaCO 3 . CO 2 se lahko uporablja tudi za vakuumsko pakiranje zelenjave ipd. Metan je drug plin, ki ga vsebuje geotermalna voda. Odvzamemo ga lahko že pri ustju vrtine in ga porabimo za gorivo v gorilcu z notranjim izgorevanjem. Voda iz globjih vrtin vsebuje tudi številne zdravilne minerale, ki se lahko uporabijo v zdravstvu. V sistemu vrtin Moravskih Toplic je geotermalna voda vir obnovljive energije, ki pa ni optimalno izkoriščena. Tu mislimo tako energetsko kot tudi izrabo koristnih substanc – plinov in mineralov, ki se nahajajo v njej. Geotermalna energija, ki jo pridobimo, se v zimski sezoni uporabi v celoti, medtem ko se poleti uporablja v dosti manjših količinah.

Karakteristike geotermalne vode so: •

pretok vode letno zanaša (1.035.873 m 3 – trenutno) in se lahko še poveča;

•

temperaturno območje načrpane geotermalne vode znaša (60-75°C);

•

vsebnost koristnih plinov CO 2 , metan,...

;

• vsebnost zdravilnih mineralov, soli,… Geotermalna voda iz sistema termalnega kopališča trenutno ogreva le rastlinjak površine 1 hektar, nakar se ne uporablja več in jo spuščajo v bližnji potok. Izraba geotermalne energije bi lahko bila boljša z uporabo kaskadnega sistema, tu mislimo temperaturni interval 48-62°C, ko voda že odda energijo v toplotnih izmenjevalcih. V Moravskih Toplicah se hotelski kompleksi nenehno dograjujejo in povečujejo, tako, da je in bo v prihodnosti vedno več geotermalnega in bazenskega odpada (voda s T=48-62°C). Dimenzionira se lahko več porabnikov predvsem nizkotemperaturne geotermalne energije kot so dodatni rastlinjaki, ribogojnice, gojilnice gob, in toplotne črpalke. Sistem uporabnikov bi deloval na kaskadni način. Končna temperatura bi tako bila neobremenjujoča za okolje, posredno pa bi to vodo lažje injecirali, zaradi tega, ker je hladnejša in lažja. Prav tako bi z odvzemom CO 2 in metana bila ta voda kemijsko manj oporečna za okolje. Končni efekt bi bil večja pridobljena energija in koristni stranski produkti. Z geološkega vidika rezerve vode, ki prihaja iz geotermalnega vodonosnika v Moravskih Toplicah niso ogrožene, saj ima vodonosnik zbirno območje visoko v avstrijskih Alpah, kjer se konstantno napaja. Temperatura vode se tako povečuje iz smeri SZ proti JV oz. Moravskim Toplicam.

TOPLOTNE ČRPALKE Sistem izrabe geotermalne energije z geosondo tvorita vrtina z vstavljeno geosondo in toplotna črpalka. Uporaba toplote črpalke za ogrevanje omogoča tudi hlajenje prostorov in ogrevanje sanitarne vode. Za odvzem toplote kameninam za toplotne moči do nekaj 100 kW, lahko uporabimo vertikalne zemeljske kolektorje - geosonde. Vertikalni zemeljski kolektor je dejansko toplotni prenosnik, sestavljen iz cevi in vstavljen v vrtino vertikalno. V kolektorju kroži medij, ki hladi okoliško kamenino. V notranjosti kamenin se medij segreje ter se po vzporedni cevi segret vrača na površje.

Možnosti financiranja - Ekosklad

Ukrep C - vgradnja toplotne črpalke za pripravo sanitarne vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe Priznani stroški vključujejo: - nabavo in vgradnjo toplotne črpalke, - nabavo in vgradnjo hranilnika toplote ter povezavo s toplotno črpalko, - cevne povezave toplotne črpalke z virom toplote, ustrezno varovalno in krmilno opremo. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar za toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode ne več kot: - 2.000 € za toplotno črpalko tipa voda/voda ali zemlja/voda; - 1.500 € za toplotno črpalko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,6; - 1.000 € za toplotno črpalko zrak/voda z minimalnim grelnim številom več kot 3,3 do 3,6. Višina nepovratne finančne spodbude za toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode znaša največ 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 250 €.

6.5. Vodna energija

Vodna energija je za premogom, ki predstavlja 40 % električne energije, in nafto/plinom (24 %), tretji največji vir električne energije v svetu (18,5 %). Po podatkih Združenih narodov je vodna energija najpomembnejši obnovljivi vir energije, ki se uporablja po svetu. Predvidevajo, da zmanjšuje vodna energija emisije tako imenovanih plinov tople grede za 10 %, s tem ko nadomešča ostale načine proizvodnje električne energije. Zaradi tega je vodna energija eden glavnih načinov zmanjševanja učinkov tople grede, prav tako prispeva k bolj koristni rabi energije in njenemu ohranjanju. Za nadaljnji razvoj izkoriščanja vodne energije obstajajo znatne možnosti tako v obnovi in nadgradnji obstoječih sistemov, kakor tudi v izgradnji novih. Dodatno pomembno vlogo predstavljajo prečrpovalne elektrarne kot shranjevalke energije. Izkoristek, s katerim pretvarjajo vodne turbine energijo vode v mehansko, je na splošno med 85 in 95 %, kar je precej več, kot so vrednosti za vse ostale vrste elektrarn. Zaradi relativno velikih začetnih investicijskih stroškov in dolgega časa izgradnje so vodne elektrarne nizko rentabilne, kadar se odloča samo na podlagi kratkoročnih ekonomskih premislekov (ki temeljijo na obdobju od 10 do 20 let). Če pa vzamemo v ozir dolgo obratovalno dobo vodne elektrarne, zanesljivost in zmanjšane emisije CO2, postane vodna elektrarna pogosto najzanimivejša možnost na območjih z zadostnimi viri. Bilanca vseh stroškov alternativnih možnosti pridobivanja električne energije, večnamensko oblikovanje projekta s primerno razporeditvijo stroškov na funkcije, ki niso neposredno povezane z vodno silo, in razumna postavitev razvoja pa lahko še olajša to odločitev. Proizvodni stroški električne energije (po enoti) iz vodne energije so v času celotne obratovalne dobe občutno nižji kot za katerokoli sedanjo tehnologijo pridobivanja iz novih in obnovljivih virov energije, kar odseva dejstvo, da so ostale tehnologije še v zgodnjih stopnjah razvoja. Na območju LAS Goričko največji potencial za izkoriščanje vodne energije predstavlja Ledavsko jezero, ki ima 2,18 km² površine ter v povprečju 5,7 mio. m³ vode. Ideje za izkoriščanje tega potenciala so že bile nakazane. Naslednji korak mora biti izdelava idejne študije.

6.6. Lesna biomasa

DOLB sistem v naselju Cankova K izgradnji ogrevalnega sistema na lesno biomaso v naselju Cankova (DOLB Cankova) je Občina Cankova pristopila leta 2003 v sklopu adaptacije in dozidave osnovne šole Cankova. Ker je bilo potrebno obnoviti tudi ogrevalni sistem šole, so na pobudo občana pristopili k izgradnji omenjenega sistema, s katerim so načrtovali pokrivanje dobave toplotne energije za samo šolo in tudi okoliškim zgradbam v centru naselja Cankova ter tako prispevati svoj delež k razbremenjevanju okolja z emisijami CO2 v ozračje. Občina Cankova kot lastnik DOLB Cankova je z ogrevanjem pričelo v kurilni sezoni 2003/04. V tej kurilni sezoni so se na sistem priključili občinska zgradba, gasilski dom, osnovna šola, vrtec in župnišče, leto kasneje cerkev, z razširitvijo sistema pa so se v kurilni sezoni 2005/06 priključili Mercator in 5 stanovanjskih hiš, kasneje pa še 6 stanovanjskih hiš. Tako je skupno priključenih 7 javnih objektov in 11 stanovanjskih stavb. Kot energent se uporabljajo lesni sekanci. Toplotna energija se dobavlja v času kurilne sezone, tj. od oktobra do maja. Skozi kurilno sezono sistem proizvede cca. 550.000 kWh toplotne energije in porabi cca. 1.500 m³ lesnih sekancev. Cena za ogrevanje je sestavljena iz dveh delov, to je iz fiksnega in variabilnega dela. Cena za fiksni del znaša 1,553 €/KW priključne moči, cena za variabilni del pa znaša 0,043 €/kWh porabljene toplotne energije.

Izdelovanje sekancev in ostale gozdarske storitve Gospod iz Doline je iz pridobivanja sekancev za lastne potrebe razvil dopolnilno dejavnost na kmetiji za proizvodnjo sekancev, podiranje dreves, cepljenje drv in ostalih opravil v gozdu. Ima vse potrebne stroje za obratovanje takšne dejavnosti (stroj za izdelavo sekancev in dvigalo, prikolico za razvoz debel in dvigalo, stroj za cepljenje drv in ostalo). V prihodnje pa ima namen investirati še v dodatne stroje in v izgradnjo centralnega skladišča lesa. Letno naredi okoli 1.500 – 2.500 m³ sekancev, kar se stopnjuje vsako leto. Dejavnost opravlja po celem Pomurju. Poleg proizvodnje, sekance tudi prodaja in jih dostavlja na dom. Lahko so iz mehkega ali trdega lasa, odvisno od povpraševanja kupcev. Investicija je vredna čez 160.000,00 €, kar je v celoti pokril iz lastnih virov.

Možnosti financiranja - Ekosklad Ukrep B - vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso Pravica do nepovratne finančne spodbude se dodeli na podlagi originalnega predračuna izvajalca naložbe za kurilno napravo na lesno biomaso na sekance, pelete ali polena, ki mora imeti, skladno z zahtevami standarda EN 303-5 oziroma za kamine za centralno ogrevanje, skladno z zahtevami standarda EN 14785, naslednje toplotno-tehnične karakteristike: izkoristek kurilne naprave pri nazivni toplotni moči mora biti večji ali enak 90 %, vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3, vrednost emisij CO pa manjša od 750 mg/m3 (emisije določene pri normni temperaturi 273 K in tlaku 101,3 kPa ter računski vsebnosti kisika 13 % v suhih dimnih plinih). Kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik oziroma hranilnike toplote v skupni velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave. Priznani stroški vključujejo: - nabavo in vgradnjo kurilne naprave; - predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov; - nabavo in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, ustrezne krmilne opreme in hranilnika toplote. Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 2.000 €, če gre za kurilno napravo na sekance ali pelete, oziroma - 1.500 €, če gre za kurilno napravo na polena.

Izdajatelj: Lokalna energetska agencija za Pomurje (LEA Pomurje) Martjanci 36 9221 Martjanci Podrobnejši podatki o projektu: Bojan Vogrinčič bojan@lea-pomurje.si 02 538 13 54

E-brošura je nastala v okviru projekta »Aktivacija energetskega potenciala podeželja« ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino dokumenta je odgovorna LEA Pomurje.