REPORTAŽA
12
Vse več ponudnikov
Kobariški štrukelj je kobariški štrukelj
Kobariški štruklji pričakujte, da bo vaš kobariški štrukelj enak kot tisti, ki ga lahko poskusite v Kobaridu. Vsak kuhar in vsaka kuharica ga bosta naredila po svoje z dodajanjem skrivnih sestavin. Koliko k okusu pripomoreta ljubezen in gorski zrak, pa presodite sami.
številnimi drugimi spremljevalnimi dogodki. Mednje sodi Jestival štrukljev in krapcev, ki smo ga prejšnjo soboto obiskali. Za vse nepoučene: kobariški štruklji sicer nosijo ime štruklji, ampak se od drugih regij po Sloveniji razlikujejo. Štruklji so, tako je na okrogli mizi povedal tudi Janez Bogataj, kuhani, pečeni ali parjeni testeni zavitki, krapci pa so kuhani, pečeni ali parjeni žepki. V obeh primerih so polnjeni z bodisi slanimi bodisi sladkimi nadevi. Po tej definiciji bi se kobariški štruklji morali imenovati kobariški krapci. “Ne, ne. Kobariški štruklji so kobariški štruklji. Je pač tako, da so se za isto hrano pojavljala različna imena in obratno,” se posmeje Humarjeva. Mogoče bi se morali krapcem in štrukljem pridružiti še buški krafi, ki so tudi vrsta krapcev. Poimenovanje konec koncev ni posebej pomembno, številke o nakupljenih kuponih povedo dovolj o njihovi priljubljenosti. 2000 prodanih degustacijskih kuponov in 1000 domov odnesenih štrukljev in krapcev. Testo kobariških štrukljev je iz moke, soli, olja in vode. Bulja, nadev, pa iz orehov, sladkorja, rozin, masla, drobtin, mleka, ruma, kakava. Bulja je dolga 5,5 in široka 2,8 centimetra, štrukelj pa osem centimetrov dolg, štiri širok in visok 4,2 centimetra. Vendar pa ne
Pionirka na področju turizma Kdor želi izvedeti kaj o turizmu v Kobaridu, mora obiskati Lidijo Koren, pionirko na področju kampiranja. Njena zgodba govori o volji, trdemu delu in skromnosti. Uči nas, da uspeh ne pride čez noč, da pa se trud obrestuje, če slediš svojim vrednotam. Ko je Korenova leta 1991, še v Jugoslaviji, ustanovila kamp Koren, so se ji vsi smejali. “Rekli so mi, da sem nora, da odpiram kamp. Takrat se po tem delu Soče ni raftalo, in turistov praktično ni bilo. Ne rečem, bilo je težko in brez pomoči družine nikakor ne bi zmogla,” se spomni začetkov. Danes bi se lahko vsem skeptikom smejala ona, in marsikdo od njih si verjetno želi, da bi imel njeno vizijo.
Vojaški jarki obiskovalca popeljejo v preteklost
Vedno ostaja zvesta svojim načelom: preprostost, skromnost in spoštovanje narave. Kamp Koren je eden redkih slovenskih kampov, ki je osvojil evropski znak za ekologijo Eko Marjetica. “Ni bilo potrebno veliko prilagajanja, kamp je vse zahtevano že izpolnjeval,” pove Lidija. Ni težko verjeti, še posebej, če vemo, da je bila v zgodnjih devetdesetih ena redkih, če ne edina, ki je vztrajala pri ločevanju odpadkov. Že 21 let je na strehi recepcije sončna elektrarna. Bolj kot slepo doseganje ekoloških standardov, jo vodi zdrava kmečka pamet. Tako je bilo tudi, ko se je odločila za nov korak, nakup šestih ekoloških hiš pred štirimi leti. “Hoteli so mi vsiliti montažne hiše. Rekla sem jim, ja, ni problema. Ampak kje drugje, ne v mojem kampu!” se posmeje. Tudi notranjost hiš je dodelala sama. Podjetniški čut je ni pustil na cedilu. Hiše so rezervirane pol leta vnaprej, za naslednje poletje ima že pol poletja zasedenega, mesec
sobota
NATUROPATIJA
pred našim prihodom pa je potrdila prvo rezervacijo za leto 2015. Struktura turistov se vse bolj spreminja. Letos je bilo štirideset odstotkov kolesarjev. Največ je bilo Nemcev, Slovencev pa, ne boste verjeli, je v kampu le šest odstotkov, v hiškah pa le odstotek. Kamp Koren je eden redkih kampov, ki je odprt tudi v zimskem času. Medtem ko si od izvira Soče do Tolmina belijo glavo, kako zaposliti turista pozimi, Lidija že ve: “Turno smučanje, tek na smučeh, izdelovanje igluja, hoja po snegu s krplji, rafting po snegu in seveda pohodništvo.”
Bolezni pljuč in črevesja Ali obstaja povezava med pljučnimi boleznimi in črevesjem? Seveda! Tudi vodilni svetovni raziskovalci potrjujejo, da sta fiziologija in patologija pljučnih in prebavnih organov tesno povezani.
Soška fronta v muzejih in na prostem Če ste kobariški muzej soške fronte zadnjič obiskali, ko ste bili še v osnovni šoli, z nezainteresiranimi otroki, ali pa preprosto niste imeli časa za podroben ogled, se mu posvetite še enkrat. Kljub častitljivi starosti je še vedno interaktiven in obiskovalca pritegne tudi z načitanostjo kustosov. Tak je bil tudi naš kustos Igor Rutar. Prepričan je, da turiste, ki obiščejo Kobarid, vojna in soška fronta zanimata, in da je zgodovinski turizem še kako pomemben del ponudbe. “Kar nekaj posebnih primerov sem imel. Nekoč sem na prostor, kjer je umrl njegov dedek, peljal turista iz Bosne. Tam je opravil
13
sobota@primorske.si
Erika Brajnik, naturopatinja
obred in za svojega prednika zmolil,” pove Rutar. Mogoče malo manj poznana je Pot miru, ki poteka od Loga pod Mangartom do Devina. Letos je prejela nagrado zlato jabolko, ki jo podeljuje Svetovno združenje turističnih novinarjev in piscev. “Fundacijo Poti miru so ustanovili leta 2000, nekako takrat, ko so ugotovili, da kobariški mu-
Urejene razglede poti na Kolovratu s pridom izkoriščajo tudi kolesarji
zej zelo dobro deluje in je za dokumente in pričevanja dobro poskrbljeno, da je pa dediščina, ki je ostala na prostem, prepuščena sami sebi,” pove Mihael Uršič iz fundacije.
Vsi zbiratelji na enem mestu Z Uršičem se srečamo v trgovinici in informacijskem
Ekologija v krvi
Foto: Petra Mezinec
Z oktobrom se sezona zaključuje, nov val turistov pričakujejo decembra, potem pa je do odprtja ribolovne sezone prvega aprila zatišje. “Kobarid ni mogel in verjetno nikoli ne bo mogel konkurirati zimskim središčem. Vendar pa z različnimi dogodki in festivali nekoliko podaljšamo sezono,” še pove Tatjana. Ena takih prireditev je tri tedne trajajoč Festival pohodništva s 24 pohodi in
REPORTAŽA
primorske novice št. 237 sobota, 12. oktobra 2013
Foto: Petra Mezinec
Foto: Petra Mezinec
Tudi če niste nič od naštetega in le uživate v dobri hrani, boste nad kmetijo v Koseču navdušeni. Sirova juha, čompe, pa tisto, čemur domačini pravijo prava skuta, in ne tista iz trgovine, jagnjetina so le nekatere od jedi, po katerih je znana turistična kmetija v Koseču.
Družina Kranjc je tudi dokaz, da na Kobariškem vse bolj prevzemajo vajeti v roke mladi, zato se za prihodnost turizma ni potrebno bati, je prepričana Tatjana Humar iz Lokalne turistične organizacije Sotočje, ki pokriva Kobarid in Tolmin. Trenutno ima 233 članov. V preteklem letu so jih pridobili šestnajst, letos pa še šest novih. V zadnjem desetletju se je v tem delu Posočja veliko spremenilo. Na bolje. Kobarid je specifičen primer, je prepričana Tatjana Humar. “V bovški turizem je država vedno vlagala. Že v času Jugoslavije se je veliko investiralo, posameznikom se ni bilo treba angažirati,” se spomni in naredi primerjavo s sosednjo občino: “Kobarid je rasel z majhnimi investicijami posameznikov. Pomembno je, da prihaja nova generacija ponudnikov, ki sledi vrednotam svojim staršev. Imajo ideje, so kreativni in delovni.”
primorske novice št. 237 sobota, 12. oktobra 2013
sobota@primorske.si
Foto: Petra Mezinec
sobota
Lidija Koren je ustanovila prvi kamp na Kobariškem. Tudi z lesenimi hiškami se ni zmotila.
centru tik ob bolj slavnem muzeju. Dobro založena trgovina nudi turistu pravzaprav vse mogoče nasvete, zemljevide in odgovore o aktivnostih v Posočju. Poleg nje je tudi interaktivni muzej v nastajanju. “Pomislili smo, da bi bilo dobro turistu ponuditi še kaj poleg aktivnosti na prostem,” pojasni Uršič in našteje, kaj novega muzej prinaša turistom: “Tu se lahko seznani s soško fronto, pobrska po registru padlih, mogoče najde svoje prednike, pogleda panorame, ki smo jih posneli na terenu, in posluša pesmi s fronte.” Turisti lahko tu na enem mestu najdejo tudi seznam ljubiteljskih zbirateljev, jih pokličejo in dogovorijo za srečanje. “V večini muzejih je prepovedano dotikanje predmetov, mi pa obiskovalce k temu še spodbujamo,” pove Uršič. Razstavljenih predmetov gotovo ne bo zmanjkalo. Poti miru potekajo od trdnjave Kluže čez planino Zaprikraj do grebena Kolovrat vse do Tolmina, od tam pa do Cerja in čez Kras do morja. “Turiste spodbujamo, da obiščejo vse točke, kjer so shranjeni žigi. Kdor zbere vse žige, dobi posebno značko,” pove Uršič. Delo še vedno ni končano, saj so poti urejene na severu, na južnem delu pa urejanje še vedno poteka. Muzeji na prostem so pomemben del poti, v Posočju jih je kar nekaj: Čelo, Ravelnik, Zaprikraj, Mrzli vrh, Mengore in Kolovrat. Najbolj obiskan je prav zadnji, Kolovrat. Pohodniki se lahko sprehodijo po vojaškem jarku in obrambnih zidovih. Tu se narava in zgodovina povežeta. Sprehod po Kolovratu ponuja odličen razgled na sosednjo Benečijo, dolina Soče s svo-
jimi hribi na drugi strani pa govori, s spremstvom vodiča tudi na glas, zgodbo o krvavih bitkah.
Živalski vrt pod Matajurjem Ob Soči že dolgo časa mrgoli apartmajev in kampov, v zadnjem času pa se vse več apartmajev pojavlja tudi v krajih, ki so dolgo časa veljali za turistično manj atraktivne. Da se je Breginjski kot zbudil iz spanja, je že dolgo znano, malo manj pa, da lahko kolesarji in pohodniki del počitnic preživijo tudi pod Matajurjem. Družina Medveš iz Avse na dobrih 800 metrih nadmorske višine turistom nudi celostno ponudbo. Kampiranje, apartmaje, zelenjavo z vrta, domač kamin in domačo hrano. Gospodar Branko obljublja, da vas zjutraj ne bo zbudil gost promet, ampak ena od številnih živali v njihovem malem živalskem vrtu, v katerem živijo goske, prašički, jelen, srne, goske in celo poni. Tu se je naša pot po turističnem Posočju končala, čeprav bi lahko na tem koncu Primorske našli še nekaj podobno zanimivih ljudi in lepih krajev. Uspešne zgodbe zakrivajo drugo plat posoškega turizma. Tudi tu se, tako značilno za Slovenijo, meje turistične ponudbe prevečkrat končajo najprej na mejah občine, nato pa še na državni meji. Dolina Soče tako še vedno, razen v redkih projektih, ne nastopa kot skupna destinacija. Je pa res, da se Posočje od mnogih drugih krajev razlikuje ravno po tem, da te meje vsako leto znova vsaj malo premaknejo. PETRA MEZINEC
Slabo delovanje enega organa lahko sproži bolezen drugega. Kajenje, na primer, je pomemben faktor tveganja za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), kot tudi za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB). Povečuje tudi tveganje za razvoj Crohnove bolezni. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v primernih količinah koristijo zdravstvenemu stanju gostitelja. Uravnavajo imunske odzive telesa. Najpogosteje probiotiki vsebujejo maščobno-kislinske bakterije, zlasti Lactobacillus, Bifidobacterium in Saccharomyces. Pogosto jih uporabljamo kot prehranske nadomestke pri gastrointestinalnih boleznih, vključno z okužbami, KVČB in raku debelega črevesja. Delujejo tako, da spodbujajo imunost in sprožijo obrambne mehanizme, kar pomeni, da lahko vplivajo tudi na bolezni izven črevesja. Vse več je dokazov, da probiotiki, ki jih jemljemo oralno, lahko uravnavajo imunske odzive v respiratornem sistemu. Znano je, da prehrana vpliva na imunski sistem in človeku pomaga do boljšega zdravja. Probiotične bakterije uporabljamo za zdravljenje ali preprečevanje širokega spektra bolezni, stanj in sindromov, vključno z diarejo, povezano z antibiotiki, in KVČB, ki se pojavi kot posledica kirurškega zdravljenja.
Učinki probiotikov Študije, ki jih trenutno izvajajo v ZDA, potrjujejo, da ima lahko prehransko dopolnjevanje s probiotiki široko paleto ugodnih učinkov: zmanjšuje okužbe in pojav sezonskih bolezni ter skrajša okrevanje. Kljub temu je delovanje probiotikov na imunski sistem še dokaj neraziskano. Večina probiotikov vsebuje bakterije, ki proizvajajo mlečno kislino (npr. Lactobavillus, Streptococcus, Bifidobacterium in Enterococcus sp.), ali nepato-
gene kvasovke, kot npr. Sacharomyces boulardii. Te proizvode priporočajo za preprečevanje in zdravljenje različnih zdravstvenih stanj, vključno z gastroenteritisom, diarejo, povezano z vnetno črevesno boleznijo, alergijami na hrano ter boleznimi ustne votline. Posledica prekomerne uporabe antibiotikov in neprimerne prehrane v zahodnih državah so motnje gastrointestinalne flore. S tem se porušijo normalni mehanizmi imunološke tolerance v sluzi, kar vodi v povečanje alergijskih bolezni, vključno z astmo. Ta hipoteza je logična podlaga za jemanje probiotikov, da bi ponovno vzpostavili imunološko ravnovesje in pozdravili bolezen.
tretji vodilni vzrok smrti. Kajenje je zelo pomemben dejavnik tveganja za razvoj patogenov KOPB in pljučnega raka. KOPB in KVČB si delita mnogo epidemioloških in kliničnih karakteristik kot tudi vnetnih patologij. Mešanje med pljučnimi in črevesnimi sluznicami pri teh boleznih so nedavno obširno raziskali v ZDA. Medicinska stroka torej v zadnjem času ugotavlja, kar tradicionalna kitajska medicina ve že dolgo: pljuča in črevesje so tesno povezani, in določene težave lahko odpravimo s pravilno prehrano in vnosom dobrih bakterij.
Od ekcema do astme Prvi znaki nepravilne absorpcije se kažejo že pri dojenčku z ekcemom in se stopnjujejo v vnetje nosne sluznice, otroško astmo, astmo odraslega človeka, in tako naprej do avtoimunih obolenj.
Celostna obravnava Kako postopati v takem primeru? Celostno! Urediti je treba prehrano, da se telo prečisti strupov. Predstavljajte si telo, polno toksinov. V njem vlada kaos, zato ga moramo najprej prečistiti s primerno hrano. Šele potem bomo lahko razbrali, kaj nam sploh sporoča, saj v kaosu ne moremo slišati ničesar. Poleg tega je treba spremeniti način življenja in po potrebi v prehrano vnesti ustrezna mikrohranila (vitamine, minerale in probiotike).
Brezplačno predavanje * 17. oktobra ob 18. uri, Sejem Narava zdravje, Ljubljana Naturopatija in funkcionalna medicina. Poseben gost: univerzitetni profesor iz Italije.
Probiotiki zoper alergije in astmo Alergije postajajo ena glavnih zdravstvenih težav povsod po svetu. Razvitim državam, kjer za alergijami trpi tudi do 40 prebivalstva, naglo sledijo države v razvoju. Z zdravljenjem črevesne flore s probiotiki lahko preprečimo in zdravimo številne alergijske reakcije. Poleg astme lahko probiotiki preprečujejo atopični dermatitis pri dojenčkih in lajšajo alergijo na hrano. Respiratorne okužbe, še posej virusne, neposredno vplivajo na bolehnost in umrljivost in posredno prispevajo ne samo k slabšanju astme, temveč tudi k razvoju te bolezni. Domnevajo, da identifikacija probiotičnih organizmov, ki so sposobni zmanjšati virusne infekcije v zgodnjem življenju ali v maternici, lahko prepreči razvoj astme. Poleg oralnega jemanja probiotike lahko jemljemo tudi skozi nos. KOPB je trenutno četrti največji morilec med boleznimi po vsem svetu. Pričakujejo, da bo v naslednjih desetih letih postala
Ekcem se lahko razvije v vnetje nosne sluznice (rinitis), ta pa v otroško astmo in astmo pri odraslem človeku Telo kliče na pomoč takoj, ko začuti, da nekaj v njem ne deluje pravilno. V tem primeru predstavlja prvi klic na pomoč prav ekcem, in če telesu ne prisluhnemo, se stanje z leti slabša. Če klic na pomoč prezremo oziroma le zaustavimo akutni izbruh, lahko v končni fazi celice “zblaznijo” in se telo obrne proti samemu sebi z avtoimunim obolenjem. Tudi vi bi bili jezni, če bi na ves glas klicali na pomoč, pa bi vas okolica enostavno preslišala.
Erika Brajnik vodi prvi naturopatski center v Sloveniji - center Saeka v Ajdovščini, kjer med drugim prva pri nas izvaja tudi mineralogram - test las. Lase pošlje v laboratorij v Italijo, kjer jih pregleda šest zdravnikov specialistov, sama pa potem interpretira rezultate z naturopatskega vidika, torej z vidika vzročnosti. Diplomirala je na italijansko-švicarski šoli v Turinu in je članica evropskega združenja naturopatov Reformed aisbl. Več informacij na spletni strani www.saeka.si
Odstraniti moramo vse tisto, kar v telesu proizvaja sluz oziroma krepi slabe bakterije. Eden večjih krivcev za to je pšenica, saj človek nima gena za presnovo glutena. Pšenica torej predstavlja moteči dejavnik za naše črevesje, ker kot tujek hrani slabe bakterije in šibi imunski sistem. Zavedati pa se moramo, da samo z jemanjem probiotikov problema ne moremo dolgoročno rešiti. Pri celostni obravnavi je potrebno upoštevati vse telesne procese. Človek vedno išče linijo najmanjšega odpora, torej tableto, ki bi rešila vse težave, kar je napačno. Atopičnega dermatitisa ne bomo rešili samo z vnosom ustrezne probiotične bakterije; potrebna sta tudi tudi sprememba prehrane in redna telesna vadba. V nasprotnem primeru se bo dermatitis vrnil in bomo do konca življenja odvisni od tablet.