12
Gospodarstvo
Na polzelskem gradu Komenda razglasili inovatorje leta Spodnje Savinjske doline 2021 S slavnostno podelitvijo priznanj in nagrad, ki je bila tokrat organizirana na gradu Komenda pod pokroviteljstvom Občine Polzela, je bil v torek, 21. junija 2022, končan že deseti, jubilejni razpis »Inovator leta Spodnje Savinjske 2021«, v sklopu katerega so občine Spodnje Savinjske doline in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec s strokovno pomočjo Razvojne agencije Savinja tokrat podelile priznanja štirim najboljšim inovacijam lokalnega okolja za preteklo leto. Avtorji so za vsako nagrajeno inovacijo prejeli približno 2500 evrov nagrade. Podelitve so se udeležili tudi državni sekretar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejan Židan ter župani vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline.
Prejemniki nagrad v družbi državnega sekretarja ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejana Židana (drugi z leve) ter dveh županov spodnjesavinjskih občin (prvi z leve Janko Kos, župan Občine Žalec in prvi z desne Jože Kužnik, župan Občine Polzela)
Na deseti, jubilejni razpis Inovator leta Spodnje Savinjske 2021 je prispelo 12 inovacij, izmed katerih je bilo pet skupinskih, tako da je pri razvoju prijavljenih inovacij sodelovalo 24 inovatorjev. Pred podelitvijo so zbrane nagovorili župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik Območnega sveta Območnega razvojnega partnerstva SSD Janko Kos in predsednik komisije »Inovator leta SSD« Danilo Basle. Sedemčlansko komisijo je najbolj prepričala razgradljiva hmeljarska vrvica, ki sta si jo v sklopu evropskega projekta Biothop zamislili dr. Barbara Čeh z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in dr. Vesna Žepič Bogataj iz celjskega podjetja Tecos. Hmeljarji v času obiranja hmelja odpeljejo s hmeljišča skoraj celoten nadzemni del rastlin, med katerega
je prepletena nerazgradljiva polipropilenska vrvica, zaradi česar je hmeljevina neuporabna kot surovina za nove izdelke. Z razgradljivo vrvico, ki je narejena iz škroba koruze ali kasave, je drugače. Hmeljevina se spremeni v primarno surovino za izdelavo komposta na kmetijah ali se predela v biokompozitne pelete, iz katerih lahko nastanejo sadilni lončki za vrtnarstvo, embalaža za steklenice, otroške igralne kocke in podobno. Za inovacijo sta združili agronomsko idejo vpeljave biorazgradljive vrvice v hmeljišča in znanje s področja materialov. Iz odpadne hmeljevine je tako nastala vrsta biorazgradljivih izdelkov, ki se med industrijskim kompostiranjem prav tako razgradijo in v obliki komposta vrnejo na obdelovalne površine, s čimer je sklenjen še širši krog krožnega gospodarstva na kmetijah.
Poročevalec Občine Polzela • Številka 6, junij 2022
