Page 1

ELSA Slovenija The European Law Students’ Association

“A just world in which there is respect for human dignity and cultural diversity”

ELSA Ljubljana

ELSA Maribor

ELSA – pogled skozi prizmo pravnih institucij


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

UREDNIKOVA BESEDA Svet Evrope, ICTY, Evropska komisija, Evropski parlament, ESČP, Drţavni zbor RS, Ustavno sodišče RS, Vrhovno drţavno toţilstvo RS, kriminalistični muzej v Tacnu, številne odvetniške pisarne in obiski pri notarjih in morda bi se še kaj našlo~to je moja zgodba in obiski, s pravom povezanih, institucij v okviru društva ELSA (poleg tega pa še vrsto seminarjev in internih, tako lokalnih kot mednarodnih dogodkov). To vam ne pišem zato, da bi se hvalila, ampak, da vidite (in ste informirani) s katerimi institucijami je ELSA povezana in sodeluje. Poleg tega Petra Podgoršek urednica

mednarodni odbor društva ELSA vsako leto pošlje svoje delegacije na različna srečanja in zasedanja, kot npr. v WIPO in podobno. In kaj je največja prednost našega društva? Na kratko~prijetno s koristnim~razširiti si pravni horizont; hkrati pa spoznaš veliko ljudi, splete se tudi kakšno ”lifetime” prijateljstvo ali pa se ti celo zgodi, da se znajdeš na plesišču poleg kakšnega pomembnega odvetnika ali sodnika iz tujine, naslednji dan pa prav tako sproščeno pokramljata o kakšni pravni temi. V tokratnji številki, katere naslov je ”ELSA~pogled skozi prizmo pravnih institucij”, si lahko preberete kako izgleda ”zakulisje” pri organizaciji ELSA dogodka, intervju z našo uspešno alumni članico Katjo Peček, ki nam je povedala marsikaj o njenih študijih v tujini, PDI.ju,… In nenazadnje, ponujamo vam, da odkrijete s katerimi pravnimi institucijami in na kakšen način je povezana ELSA. Pa ”bon voyage” skozi tokratnji ELSALEX!  Napišite nam vaše ideje/ţelje o temah, o katerih bi ţeleli prebrati kaj več oz. vaše prispevke, na: elsalex001@gmail.com

KAZALO O društvu ELSA… .................................................................................................................................................................................... 3 Misli globalno, deluj LOKALNO ~ ELSA LJ + ELSA MB ............................................................................................................. 4 ELSA EX-YU SARAJEVO 2011 ................................................................................................................................................... 4 Elsa druţina nas bogati ........................................................................................................................................................................... 4 Seminars & Conferences ............ OD IDEJE DO REALIZACIJE .................................................................................................. 5 KO ELSA ČLANI SPREGOVORIJO… ............................................................................................................................................ 7 PRAVNA POT ................................................................................................................................................................................... 7 ALUMNI INTERVJU ........................................................................................................................................................................... 9 MEDNARODNI KOTIČEK................................................................................................................................................................17 ELSA delegacija v WIPO, Stalni odbor za patentno pravo ...................................................................................................................17 A different experience with institutional relations in ELSA ...................................................................................................................19 ELSA slovarček ........................................................................................................................................................................................20 ELSA kontakti.........................................................................................................................................................................................22

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

O društvu ELSA… Evropsko združenje študentov prava, ELSA (The European Law Students' Association), je mednarodna, nepolitična in neprofitna organizacija študentov prava in mladih pravnikov, ki jo vodijo študenti za študente. Leta 1981 so jo ustanovili študenti prava iz Avstrije, Madžarske, Poljske in Zahodne Nemčije, danes pa je največje neodvisno združenje študentov prava na svetu.

Naša filozofija Vizija

Za pravičen svet, v katerem ima spoštovanje človekovega dostojanstva in kulturnih razlik svoje mesto.

Namen Prispevati k pravni izobrazbi, gojiti medsebojno razumevanje in promovirati druţbeno odgovornost študentov prava in mladih pravnikov. Sredstva Študentom prava in mladim pravnikom omogočati spoznavanje drugih kultur in pravnih sistemov v duhu kritičnega dialoga in znanstvenega sodelovanja.Spodbujati študente prava in mlade pravnike k mednarodni usmerjenosti, strokovnemu usposabljanju in ravnanju v dobro druţbe.

Naša mreža ELSA je edinstveno in venomer rastoče omreţje 30 000 študentov prava in mladih pravnikov z več kot 220 univerz in v 42 drţavah širom Evrope. ELSA ima trenutno članice in opazovalke v drţavah kot so: Albanija, Armenija, Avstrija, Azerbajdţan, Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Kazahstan, Latvija, Litva, Luksemburg, Madţarska, Makedonija, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija. Še več, ELSA sodeluje z drugimi študentskimi organizacijami po celem svetu, na primer z ILSA v Severni Ameriki, COLADIC v Juţni Ameriki, ALSA v Aziji.

Člani ELSA Člani ELSA so mednarodno usmerjene osebe, ki imajo izkušnje s tujimi pravnimi sistemi in prakso. Preko naših aktivnosti, kot so Seminarji in Konference, Akademske Aktivnosti in STEP (izmenjava študentskih praks), naši člani pridobijo širše pravno znanje in veščine.

Naš posebni status ELSA je zaradi svoje predanosti in udejstvovanja v mednarodni skupnosti pridobila poseben status pri nekaterih mednarodnih ustanovah. Leta 2000 je ELSA pridobila sodelovalni status pri Svetu Evrope. Nadalje ima ELSA posvetovalni status pri več delovnih telesih OZN; leta 1997 je ELSA pridobila poseben posvetovalni status pri ECOSOC in UNCITRAL ter leta 1994 posvetovalni status v kategoriji C pri UNESCO. ELSA je pridobila tudi opazovalski status pri WIPO.

Botra in boter Maud de Boer-Buquicchio (Botra zdruţenja ELSA) Namestnica generalnega Sekretarja Sveta Evrope Chang-fa Lo (Boter zdruţenja ELSA) Profesor na Pravni fakulteti Tajvanske drţavne univerze in direktor Azijskega centra za Svetovno trgovinsko organizacijo in mednarodno zdravstveno pravo in politiko na Pravni fakulteti Tajvanske drţavne univerze.

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

Misli globalno, deluj LOKALNO ~ ELSA LJ + ELSA MB ELSA EX-YU SARAJEVO 2011 Elsa družina nas bogati Ne glede na to kam gremo in katerim oviram pridemo naproti, bomo z ELSA druţino vedno bogati, ne samo z novimi prijateljstvi in lepimi spomini, ampak tudi s pravnim znanjem in vpogledom v delovanje različnih, ne samo pravnih institucij. ELSA nam omogoča izjemne izkušnje in nas vodi skozi različne strokovne izzive. Kot druţina delamo in rastemo Mirela Murtić

Svetlana Kjoseva

Predsednica ELSA Ljubljana 2012

Predsednica ELSA Makedonija 2012

skupaj, ter pri tem sledimo skupni ELSA viziji z namenom izboljšati poloţaj našega društva na mednarodnem nivoju. Najboljši način, da to uresničimo je, da sodelujemo, si pomagamo in motiviramo en drugega, na

poti izgradnje dobro organiziranega društva, tako na nacionalnem kot regionalnem; ex-yu nivoju. Nam, Elsa navdušencem je dana priloţnost, da popravimo kar je bilo nekoč razbito, da razširimo in izboljšamo vezi, ki so bile pretrgane in zgradimo skupno prihodnost, kjer bo spoštovanje človekovih pravic, naše poglavitno vodilo. Razmišljaj globalno, deluj lokalno, v tem primeru regionalno Eden od boljših načinov pridobivanja znanja in praktičnih izkušenj, ki jih omogoča ELSA v svojem akademskem delovanju, je definitivno povezovanje na regionalnem nivoju. Slednje omogoča poleg drugega, vpogled v delovanje različnih, ne samo pravnih ustanov in institucij. EX-YU konferenca v Sarajevu, ţe tretja tovrstna konferenca, je zajemala strokovna predavanja in praktične delavnice. Začelo se je z slavnostno otvoritvijo v parlamentu Bosne in Hercegovine, kjer so bila organizirana tudi določena predavanja, ter se prav tako slavnostno zaključila v Sarajevski mestni hiši. Rdeča nit konference so bile otrokove pravice in njihova zaščita s Konvencijo Zdruţenih Narodov o otrokovih pravicah, katere mehanizmi implementacije in bistvene značilnosti so bili predelani na enem od uvodnih predavanj. Tema tokratne konference je pritegnila pozornost UNICEF-a kot ene najpomembnejših institucij na področju varstva pravic otrok. Poleg UNICEF-a je pri praktičnih delavnicah sodelovala tudi organizacija ´Save the Children´ iz Norveške. Spoznali pa smo tudi delo socialnih delavcev, ki so nam predstavili problematiko otrok brez staršev in zlorabe otrok. Partnerji konference so bili tudi; Ministrstvo za človekove pravice in begunce, GNRC (Global Network of Religion for children) in Pravna Fakulteta v Sarajevu. Sodelovanje tolikšnih institucij dokazuje pripravljenost le teh podpirati in širiti znanje med nevladnimi organizacijami kot je ELSA. Še en korak naprej Od lokalnih do regionalnih oz. mednarodnih dogodkov, ki s svojo strokovnostjo omogočijo pozitiven doprinos k neformalnemu izobraţevanju in učenju študentov prava in mladih pravnikov, ter tako uresničijo idejo o akademskem udejstvovanju znotraj društva ESLA. Poleg tega pa spoznavanje novih ljudi, novih kultur, ter sklepanje dolgoročnih prijateljstev, omogoča obstoj in uspešno delovnje naše ELSA druţine.

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

Seminars & Conferences ............ OD IDEJE DO REALIZACIJE Marsikdo se je ţe udeleţil kakšnega večjega dogodka, seminarja, okrogle mize, ipd. Hkrati pa se ponavadi ne zavedamo, koliko truda in dela stoji za takim dogodkom, dokler se sami ne znajdemo v vlogi organizatorja.

Tanja Jolič VP S&C ELSA Slovenija 2012

IDEJA Vse se začne na začetku, z idejo. Ni vaţno, na čigavem zeljniku zraste, pomembno je, da zanjo skušamo navdušiti čimveč ljudi, ki bodo v njej videli potencial, jo podprli in pomagali pri njeni realizaciji. Tudi če smo prostovoljna, neprofitna organizacija, bomo za izpeljavo potrebovali vsaj nekaj finančnega vloţka, katerega pridobitev je odvisna od same ideje in njenega namena,

prav tako pa mora biti zanimiva za potencialne udeleţence.

FINANCE Ko je naša ideja malo bolj razdelana, se začnemo zanimati za razne vire financiranja. Ponavadi so to razpisi, sponzorska pisma, donacije (vse to ob predpostavki, da nismo zadeli na lotu in niti ne nameravamo kupiti srečke), ki bodo omogočile samo realizacijo dogodka.

KAJ, KJE, KDAJ, ZAKAJ Kot ţe rečeno, je iskanje financ veliko laţje, če imamo ţe pribliţno izoblikovano idejo oziroma o njej ţe govorimo kot o nekem konkretnem dogodku. To pomeni da vemo, kakšen je namen dogodka, kje bo potekal, kdaj bo potekal ter kdo je ciljna publika. Vse to so predpostavke, da projekt lahko predstavimo potencialnim partnerjem, sponzorjem, donatorjem in vsem ostalim zainteresiranim.

AKADEMSKI PROGRAM Je srce posameznega dogodka. Pogojen je z našim namenom ter razlogom, zaradi katerega ţelimo projekt izpeljati. Od okvirne teme dogodka je odvisno koga bomo povabili k sodelovanju kot predavatelja, kako aktualna in zanimiva je tema. Pri tem moramo imeti v mislih potencialne udeleţence, partenerje,..saj je ravno od tega odvisna njihova udeleţba in pomoč pri izpeljavi.

KRAJ DOGODKA V primeru da organiziramo enodnevni dogodek, moramo poskrbeti za primeren prostor, ki bo dovolj velik ter primerno opremljen. Če bo naš dogodek potekal več dni, moramo poleg konferenčne dvorane poskrbeti

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

za nastanitev udeleţencev. Ko namestitev ni zajeta v ceni participacije dogodka, se od organizatorja pričakuje, da udeleţencem posreduje informacije o moţnostih namestitve. V takšnih primerih je veliko laţje, če je sponzor oziroma en izmed partnerjev kakšen hotel, ki ga potem priporočimo udeleţencem.

SOCIALNI PROGRAM Ko gre za organizacijo večdnevnega dogodka, se od organizatorja pričakuje, da bo poskrbel tudi za socialni program. Ta naj bi vključeval vsaj voden ogled mesta ali predstavitev (slednji je posebej zaţeljen ko gostimo mednarodne udeleţence), pogostitev ali večerno druţenje udeleţencev, ob večjih dogodkih tudi gala večer. Tudi tu je pomembno iskanje primernega prostora, poskrbeti je potrebno za pogostitev udeleţencev, zabavo, sprostitev, skratka vse, da se zadosti ţeljam udeleţencem.

ORGANZACIJSKI ODBOR Če se ponovno vrnem na začetek, k sami ideji o dogodku, je tu en izmed najbolj ključnih delov same organizacije – organizacijski odbor. To so ljudje, ki so pripravljeni delati, se ukvarjati in v času poteka dogodka pripravljeni ţiveti za to, da bo zadeva izpeljana tako, kot treba. Pomembno je medsebojno razumevanje, medsebojna komunikacija ter usklajeno delovanje celotnega odbora.

MARKETING je ključ do uspeha dobrega dogodka. Potencialne udeleţence je treba o odgodku obvesiti, zagotoviti dobro promocijo, medijsko pokritost, dosegljivost odbora za morebitna vprašanja s strani zainteresiranih, pripraviti gradivo ter ostali promocijski material. Pri organizaciji večjih dogodkov je najlaţje, če za marketing skrbijo točno določeni ljudje, ki imajo s tem ţe nekaj izkušenj, saj je uspešnost samega dogodka največkrat odvisna ravno od dobrega marketinga.

Za konec naj še dodam, da vsak od opisanih delov organizacije potrebuje svoj čas. Zato je zelo pomembno, da se dela lotimo pravočasno in si vedno pustimo še nekaj časovne rezerve za primere, ko gre kaj narobe. Prav tako je zelo pomemben pri projektih, kjer organizator sodeluje s kakšno pravno ali drţavno institucijo, saj ponavadi traja najmanj sedem dni, da dobi od slednje odgovor ali potrditev o sodelovanju. Isto velja za situacije, ko se povprašuje po promocijskem materialu partnerja, saj ga je treba vnaprej pripraviti ter pravočasno dostaviti. Sicer pa se vsa trud, delo in stres poplačajo, ko ob koncu vidiš zadovoljne udeleţence dogodka ter dejstvo, da je celoten dogodek spletel še tesnejše vezi med tabo in ostalimi soorganizatorji. Za več vprašanj ali nasvet, kako se lotiti organizacije dogodka, sem vedno na voljo na: s&c@elsa-ljubljana.si

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

KO ELSA ČLANI SPREGOVORIJO… PRAVNA POT Sreda, 16. november 2011, hladno jutro na Dolgem mostu v Ljubljani. Nadebudni člani ELSA Ljubljana smo se odpravili na študijski obisk zapora v Kopru ter sodišča in univerze v Trstu.

Naš prvi cilj je bil Zavod za prestajanje kazni zapora v Kopru, najmodernejši slovenski zapor s Neža Potočnik članica ELSA Ljubljana

kapaciteto 110 oseb, ki je bil zgrajen leta 2004. Najzanimivejše dejstvo glede zapora je prav gotovo njegova nenavadna lokacija, saj se lep rumeno-modri sklop objektov nahaja tik ob nakupovalnem središču Supernova v Kopru.  Z v.d. direktorico Lilijano Laganis smo se sprehodili skozi različne dele zapora, kjer izvršujejo pripor ter kazen zapora za osebe, ki so na

krajšem prestajanju kazni, tj. do enega leta in pol, in sicer v zaprtem, polzaprtem in odprtem oddelku, ki so med seboj ločeni. Kmalu po vstopu v zgradbo so se nam seveda porušile stereotipne predstave o zapornikih v uniformah in celicah z rešetkami na vratih. Namesto tega smo bili na hodnikih priča zapornikom, ki so se na odprtem oddelku prosto sprehajali med sobami, oblečeni v povsem navadna oblačila in prav teţko je bilo verjeti, da ima vsak izmed njih kriminalno preteklost, ki ga je naposled privedla do bivanja v tej instituciji. Ne, tega se vsekakor ne da razbrati na prvi pogled…

”V zaporu se nahaja tudi manjša knjiţnica, ki sicer nudi izposojo najrazličnejše literature, vendar pa je največje povpraševanje le po eni sami knjigi. Ne tako nepredvidljivo je največkrat izposojena knjiga Zakon o kazenskem postopku. ”

Prostorske stiske v koprskem zaporu skoraj ni v primerjavi z ostalim slovenskimi zapori, predvsem z zloglasnim zaporom na Dobu. Proti njej se vestno borijo celo s spreminjanjem nekaterih prostorov v zaporniške sobe. Z gospo Laganis smo si ogledali tudi delovne prostore, kjer lahko določeni zaporniki opravljajo manjša dela v delavnicah, za katera so simbolično plačani. V zaporniški kuhinji delajo zaporniki kot kuharji. Delo znotraj zapora jim vsekakor nudi občutek, da so koristni in ima njihovo delo nek rezultat, kar je dobra podlaga za odhod iz te institucije v normalno ţivljenje. V zaporu se nahaja tudi manjša knjiţnica, ki sicer nudi izposojo najrazličnejše literature, vendar pa je največje povpraševanje le po eni sami knjigi. Ne tako nepredvidljivo je največkrat izposojena knjiga Zakon o kazenskem

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

postopku.  V zaporu je na voljo tudi poseben prostor za duhovno oskrbo, kjer mašuje znani slovenski zaporniški duhovnik Robert Friškovec, prav tako pa se v prostoru odvija več delavnic.

«Kmalu po vstopu v zgradbo so se nam seveda porušile stereotipne predstave o zapornikih v uniformah in celicah z rešetkami na vratih. Namesto tega smo bili na hodnikih priča zapornikom, ki so se na odprtem oddelku prosto sprehajali med sobami, oblečeni v povsem navadna oblačila in prav teţko je bilo verjeti, da ima vsak izmed njih kriminalno preteklost…»

Iz Kopra smo se odpravili proti Trstu, kjer smo se srečali s predstavniki ELSA Trst, ki so nas peljali na ogled veličastnega Trţaškega sodišča. Predsednik sodišča nam je predstavil sodišče, njegovo delovanje ter razdelitev na oddelke in stopnje. Njegova predstavitev je seveda potekala v italijanskem jeziku, pri prevajanju pa se je izkazala kolegica Tina iz Kopra, ki je prevajala neposredno iz italijanščine v slovenščino in po potrebi tudi obratno. 

«…smo se srečali s predstavniki ELSA Trst, ki so nas peljali na ogled veličastnega Trţaškega sodišča. Predsednik sodišča nam je predstavil sodišče, njegovo delovanje ter razdelitev na oddelke in stopnje.»

Po obisku sodišča smo se s kolegi iz ELSA Trst odpravili na okusno kosilo, nato pa proti Trţaški univerzi, v sklopu katere se nahaja tudi Pravna fakulteta. Na fakulteti smo si ogledali njihovo slavnostno dvorano, kjer smo napravili nekaj skupinskih slik za spomin ter si v kavarni privoščili študentski kapučino.  Nato so nas italijanski kolegi prijazno povabili v svojo ELSA pisarno, kjer so nam pripravili manjšo pogostitev. Ob koncu večera smo skupaj nazdravili dosedanjemu uspešnemu medsebojnemu sodelovanju ter novim zanimivim projektom, ki se rišejo na ELSA horizontu.

Stranka: Oprostite, ali imate morda trenutek časa? Če vam plačam 1000€, ali mi boste odgovorili na tri vprašanja? Odvetnik: Seveda. Da. In kakšno je vaše tretje vprašanje?

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

ALUMNI INTERVJU Katja Peček, ena najbolj direktnih in odkritih sogovornic, kar sem jih kdaj spoznala. Ima kar dva LLM.a in opravljen pravniški drţavni izpit, prav tako se ne morem upreti, da ji ne zavidam njene karierne poti, tako v ELSA kot v poslovnih in izobraţevalnih vodah. Od študija doma kot v tujini (v Londonu in na Malti), od ELSA Slovenija do mednarodnega odbora ELSA, od dela v odvetniški pisarni Verstovšek in pri Miru Senici, MZZ, Višje sodišče v Ljubljani, prav v teh dneh pa začenja z delom v Luxembourgu, v kabinetu profesorja Ilešiča, sedaj sodnika na Sodišču EU. Dekle, ki je ţe pri rosnih dvanajstih letih vedela, da ţeli postati pravnica, ob koncu srednje šole pa je ţe bila odločena v katero smer gre in katero področje prava jo najbolj zanima. Neustavljiva, neustrašna prav tako lahko dodam, da v marsikaterem vidiku tudi nepremagljiva, a še vedno zelo prizemljena (beri: nevzvišena) in zelo simpatična sogovornica~~~presodite sami! 

1. Najprej čestitke za, pred kratkim opravljen, pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI). Verjetno so občutki nepopisni, ko žirija vstane in se dejansko zaveš, da je za tabo tudi ta izpit!? Večina diplomantov pravne fakultete se po končanem študiju odloči za PDI, zato me zanima predvsem kakšne so bile vaše priprave, prisotnost treme ipd.? Kakšna je vaša izkušnja s to «institucijo»? Hvala. To je bil moj najbolj srečen dan v vsej "izobraţevalni karieri". Pri vsem skupaj je bilo malo "kulturnega šoka", ker sem ţe pozabila kako je, ko se moraš vse naučiti na pamet in ni vaţno kaj misliš ampak samo kaj tam piše. Za izpit sem se naučila v izjemno kratkem času, vsega skupaj 4 mesece in 1 teden. Dolgo sem ga odlagala zaradi sluţbenih obveznosti in podiplomskih študijev, februarja letos pa me je ţe čakala nova sluţba v Luxembourgu in nisem hotela zapustiti drţave brez PDI. «Za PDI sem se naučila v izjemno kratkem času, vsega skupaj 4 mesece in 1 teden»

Naj reče kdo kar hoče, ampak pri tem izpitu je največ odvisno do sreče, ker vsi ki pridejo tja seveda znajo, saj so v to vloţili veliko truda, potem je pa vprašanje na pisnem delu kdo je izbral spis za sodbo, na ustnem delu pa koga imaš v komisiji in kako kaj zvezde ta dan stojijo in ali te bodo zafrkavali ali ne, pa predvsem koliko si ti sam histeričen in če ti bodo ţivci zdrţali. Ni se teţko učiti, niti sedeti ure in ure, dan na dan za knjigo, se pa vprašaš kako boš vse te podatke imel v glavi in jih tam pravi čas izbruhnil in se ti dva dni pred ustnim zdi, da nimaš pojma in ne veš ali bi se jokal ali vse skupaj «nekam poslal»... «Naj reče kdo kar hoče, ampak pri PDI je največ odvisno do sreče, ker vsi ki pridejo tja seveda znajo, saj so v to vloţili veliko truda, potem je pa vprašanje na pisnem delu kdo je izbral spis za sodbo, na ustnem delu pa koga imaš v komisiji in kako kaj zvezde ta dan stojijo…»

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

Sama sem v mesecih učenja toliko časa kot knjigam posvetila tudi temu, da sem se koncentrirala na to, da bom psihično zdrţala. Vsak dan sem zjutraj ob 7.30 ţe lezla po najbolj strmi poti na Šmarno goro, na koncu sem prišla od parkirišča do vrha v manj kot pol ure. Odlična aktivna meditacija za sprostiti vso ihto. Poleg tega sem hodila v VigorGround center za funkcionalni trening na t.i. "boot camp" vadbo, ki je bila tako fizično naporna, da tisto uro nisem mogla misliti na nič drugega kot na vajo, ki sem jo delala in po eni uri sem bila mentalno popolnoma spočita. Pa še vzdušje v tem centru je fenomenalno, fantje so najboljši trenerji na svetu in od tam res prideš poln pozitivne energije. Tako, da sem bila po opravljenem izpitu v najboljši fizični in pravniški formi zadnjih let.

2. Kot že povedano v uvodnem delu ste študirali tako doma kot v tujini. Diplomirali ste na Pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa študirali tudi v Londonu in na Malti. Kakšna, če sploh, je prednost oz. dodana vrednost študija v tujini? So po vašem mnenju naše fakultete konkurenčne v primerjavi s tujimi? Na Pravni fakulteti v Ljubljani sem se vedno dobro počutila, ker sem si tako tudi naredila. To je pač stvar karakterja in kako se boš imel je najbolj odvisno kar od tebe samega. Nisem pa človek, da bi se ga dalo prestrašit in tudi sicer ne verjamem v strah in ta zame na noben način ni motivacijski faktor. Tako name grozilni govori v prvem letniku niso imeli nikakršnega efekta. Zase sem vedno vedela kam grem in kaj hočem in sem se tega drţala, čeprav sem vmes naredila tudi nekaj zelo konkretnih ovinkov. Kar bi si ţelela kot študentka je, da se ne bi bilo treba le učiti na pamet ampak, da bi zadeve bolj problemsko zastavili. «Se strinjam, da se je treba temeljito naučiti zakon, samo potem pa mora biti izpit nadgradnja tega, da se preveri ali ljudje sploh razumejo kar govorijo.»

Recimo, dokler sem se ukvarjala z detajli kakšne ureditve, pa razmišljala o tem ali je dobra ali slaba ali jo kako izboljšati itd., nisem imela preveč dobrih ocen, ker sem preveč časa porabila za stvari, ki nobenega niso zanimale. Na izpitu si moral zdrdrati člen oz. neke alineje in to je bilo to. In, ko sem se lotila tega po liniji najmanjšega odpora, se napiflala vse od prve do zadnje strani in se nič ne spraševala čemu to sluţi, sem dobila samo še dve 8, potem pa same 9 in 10. Naša fakulteta ţal premalo spodbuja kreativno razmišljanje. Se strinjam, da se je treba temeljito naučiti zakon, samo potem pa mora biti izpit nadgradnja tega, da se preveri ali ljudje sploh razumejo kar govorijo. Seveda se mora pa profesorjem to dati početi in se veliko ukvarjati s študenti. Hkrati pa to pomeni, da seveda na predavanjih ne more biti 100 ali 200 ljudi ampak 10 do maksimalno 20. Tako, da same razmere temu niso naklonjene. Tudi nekatera predavanja so pod kritiko sprejemljivega, vendar ne bom samo negativna, nekaj predavateljev je res odličnih tudi na PF. Vse se da, če se hoče, ker tudi pri profesorju Richardu Whishu, guruju konkurenčnega prava na King's College nas je sedelo v predavlanici cca. 80, kar je skoraj polovica vseh LLM študentov, pa smo imeli «čeljusti do tal», se valjali od smeha in pazili, da ne bi zamudili ene same besede ter neumorno sodelovali. Vse je stvar motivacije, tako profesorjev, kot seveda tudi študentov, da tam ne sedijo kot crknejne krave, ampak jih mora gnati ţelja po znanju, ne pa «kako-po-najtanjši-skrpti-narediti-izpit». Rekla bi, da ti PF da odlično osnovo za trdoţivost in disciplino, je pa preveč intelektualno rigidna, v šali jaz temu rečem

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

"avstroogrski sistem", tujina pa te osvobodi in ti da krila, da ti tisto akademsko svobodo misli in idej, ko moraš in zmoreš misliti "izven kvadrata" (t.i. kot rečejo Britanci "think outside the box") in tako dobiš res dobre kreativne ideje in te pri tem še vzpodbujajo, saj so le take ideje gonilo vsakega razvoja, kar je nenazadnje tudi naloga akademskih institucij. To je bil potem ta kulturni šok, ki sem ga doţivela pri učenju za PDI, ker je bilo treba spet izpreči iz kreativnih misli in se stlačit nazaj v kvadratek. Ne glede na konstruktivno kritiko, mi je PF v Ljubljani zelo pri srcu in sem izjemno ponosna, da sem njena diplomantka. «Rekla bi, da ti PF da odlično osnovo za trdoţivost in disciplino, je pa preveč intelektualno rigidna, v šali jaz temu rečem "avstroogrski sistem", tujina pa te osvobodi in ti da krila, da ti tisto akademsko svobodo misli in idej, ko moraš in zmoreš misliti "izven kvadrata" (t.i. kot rečejo Britanci "think outside the box")...»

V Londonu me je navdušila predvsem odprtost vseh predavateljev, kako s tabo debatirajo in ti ni treba misliti tako kot oni, ampak moraš samo dobro argumentirati svoja stališča. Pa tudi to, da se je treba na predavanja pripraviti in je tam le nadgradnja, ne pa da ti nekdo bere iz knjige ~ vsi smo pismeni, si lahko sami preberemo. Tudi izpiti so po večini "open book", kar pomeni, da imaš lahko vse kar ţeliš zraven, vendar moraš «v nulo» dobro naštudirat vse knjige, saj so vprašanja problemsko zastavljena in moraš intenzivno razmisliti kako boš odgovoril, ker "no points for copying the book". V takem sistemu si moraš res vzeti veliko časa za sam študij in razmislek o stvareh, ker s tem, ko nekaj prebereš si šele pri prvem koraku. «Pa tudi to, da se je treba na predavanja pripraviti in je tam le nadgradnja, ne pa da ti nekdo bere iz knjige ~ vsi smo pismeni, si lahko sami preberemo.»

Prednost študija v Londonu je bila tudi v tem, da so predvatleji ljudje, ki so zvezde v svetovnem merilu, ki dnevno delajo tudi v praksi v Cityju in tako se analizira najnovejše primere ter se probleme obravnava predvsem s praktičnega vidika. Privilegij je v tem, da so ti zmeraj na voljo, da greš z njimi lahko na debato ob kavi ali pivu in s tabo delajo kot s sebi enakim, in to vse z velikim nasmehom in prijaznostjo. Študij v tujini ti da veliko tudi osebno, ker se moraš znajti v novem okolju, potem narediti izpite v tujem jeziku in tudi konkurenca dobi nove razseţnosti, saj so tam vsako leto zbrani študentje, najboljši od najboljših, iz vseh fakultet po svetu. Pri takih podvigih testiraš svoje meje in ugotoviš koliko imaš še rezerve in da vedno zmoreš več kot bi si mislil.

3. Delali ste v zelo prepoznavnih odvetniških pisarnah v Sloveniji. Je bilo to že v času študija, kot praksa, ali po končanem študiju? Kaj je po vašem mnenju najbolj vplivalo, da so izbrali prav vas? So bile to dobre ocene, aktivnost in tudi uspešnost v društvu ELSA (o tem malo kasneje) ali kaj drugega? Prvo sluţbo takoj po končani PF pri Verstovšku sem gotovo dobila zaradi ELSA in ostalih stvari, ki sem jih delala. Ko je pogledal moj CV je rekel: «Ja zakaj pa vi še nimate sluţbe?» Sem se mu zdela kar malo preambiciozen kader za nekoga ki bo sedaj «od jutra do sutra» pisal odškodninske zahtevke in vlagal toţbe v ESČP. Pa sem mu lepo razloţila, da si ţelim nabrati čim več izkušenj za pravosodni izpit in za klasično civilno pravo je bila ta pisarna super. K temu, da sem

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

takoj dobila sluţbo v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, ki sem jo izbrala zaradi njene vodilne vloge na področju gospodarskega prava, je zagotovo pripomogla moja izobrazba, dva LLM z dveh elitnih šol seveda pomagata. Zagotovo so pomagale tudi ostale izkušnje v CV, saj ti dajo določene komparativne prednosti, predvsem se človek nauči cele vrste veščin, ki ti jih ne da nobena šola. Vloge se ţe naučiš pisati, to je stvar obrti, kako pa preţiveti v nekem okolju, kako dobro shajati s sodelavci, strankami, kako si izboriti svoje mesto, torej neko socialno samozavest, ti dajo pa samo različne delovne izkušnje ţe v času študija.

4. Kar nekaj let ste bili aktivna članica in funkcionarka društva ELSA. Opravljali ste funkcijo podpredsednice za marketing in bili tudi v mednarodnem odboru ELSA (t.i. International Board oz. IB). Tu je potrebno omeniti, za tiste ki društva ELSA še ne poznajo tako dobro, da vsi člani mednarodnega odbora živijo in delajo eno leto v Bruslju. Povejte nam, ste imeli veliko stika s tamkajšnjimi pravnimi institucijami? Kakšno vlogo/ugled/mesto je imela ELSA v času ko ste bili vi v mednarodnem odboru v teh institucijah? Leto dni v Bruslju je bila izjemno dragocena izkušnja tudi z vidika stikov z raznimi institucijami in podjetji. Naš blagajnik se je predvsem ukvarjal s Komisijo, ki je ELSA delno tudi financirala z dotacijami. Naša podpredsednica za AA pa se je ukvarjala predvsem z vsem kar se tiče Zdruţenih narodov, saj je v tistem času ELSA pošiljala vedno svojo delegacijo tudi na delovno skupino za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča, pa na UNCITRAL in podobno. Predvsem v Zdruţenih narodih in njenih agencijah je imela ELSA res velik ugled, saj so bili vsi Katja Peček Alumni članica ELSA Slovenija

člani delegacij vedno zelo aktivni. Sama sem se ukvarjala z odvetniškimi pisarnami v Bruslju, Londonu, Parizu in Amstedamu. Konstantno sem bila v stiku z velikimi odvetniškimi in svetovalnimi druţbami, npr. Linklaters in

Allen&Overy v Bruslju, ki sta bila tudi glavna sponzorja ELSA House Training Week. V Londonu pa recimo s CMS, PriceWaterhouse Coopers in Arthur Andersen (ki je potem z Enronom neslavno propadel, bil pa je največji sponzor ELSA). Začeli smo sodelovanje z Delloitte. Takrat je bil drugi največji sponzor ELSA Clifford Chance in imeli smo več izobraţevanj na njihovi akademiji v Amsterdamu. «Predvsem v Zdruţenih narodih in njenih agencijah je imela ELSA res velik ugled, saj so bili vsi člani delegacij vedno zelo aktivni.»

Ker sem se ukvarjala s sponzorji sem morala imeti dober pregled tudi nad pravnimi multinacionalkami: kako so rangirane, kdo bi nas lahko sponzoriral, kaj jim lahko ponudimo, katere so naše stične točke, kako jim to predstaviti, kateri so bili zadnji najpomembnejši posli vsake od njih, vsak dan sem brala razne novice in delala razsikave. Pri tem se moraš praktično naučiti vse o potencialnih in obstoječih sponzorjih; vse kontakte na pamet, pravilno izgovorjavo imen, ker takšne majhne podrobnosti res štejejo. Če bi od nekoga nekaj rad je dobro vedeti: kakšni so ti ljudje, kako je treba z

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

njimi delati, kaj je bila zadnja korespondenca, dober "follow up"… če/ko jih tam "tenstaš" za sodelovanje, torej denar. Če vse to izkusiš ţe pri 23. letih, potem se pri 28. letih na sestanku s komerkoli na tem svetu počutiš kot riba v vodi. Pri celi stvari gre za trening, dobiš pa tudi podjetniško razmišljanje - temu rečejo Angleţi "commercial awareness"- ki ga pravnik, ki se ukvarja z gospodarskim pravom preprosto mora imeti. Naučiš se tudi poslovnega obnašanja. Bila sem na več konferencah mednarodnih odvetniških zdruţenj npr. sem prišla v Pariz ali pa Nürnberg sama in potem se moraš tam predstaviti, se povezati z ljudmi, cel večer kramljati, pa jih vmes še prepričati za sestanek, jim dati malo promocijskega materiala, povrh vsega pa moraš biti še simpatičen, vljuden, karizmatičen, ne osladen in ne preveč vsiljiv. Ti krogi so še vedno večinski moški svet in je ţenski na trenutke lahko teţje v takih vlogah, ker moški se hitro spoprijateljijo. Če karikram; ob enem bolj umazanem vicu priţgejo cigaro, se dregnejo pod ramo in si v igri. Kot ţenska moraš paziti na to, da ostaneš dostojanstvena, da nisi vulgarna, da ne bi slučajno kdo dobil vtisa, da flirtaš, da nisi ne moţača, ne lovača. To je kar umetnost! Pa veliko treme je treba premagati, ko se pojaviš na večerji z 200 ljudmi, kjer nobenega ne poznaš in moraš za povrhu imeti pred temi ljudmi še govor. «Pri celi stvari gre za trening, dobiš pa tudi podjetniško razmišljanje - temu rečejo Angleţi "commercial awareness"- ki ga pravnik, ki se ukvarja z gospodarskim pravom preprosto mora imeti.»

Vendar, ko so mi nekaj let kasneje na MZZ na Bled Forumu dali za tri dni spremljati Črnogorskega zunanjega ministra z delegacijo mi je vse to prišlo še kako prav, ker se nisem tam onesvestila od vsega, kar se je dogajalo od prve minute, ko sem spoznala njihovega veleposlanika na letališču pa do zadnje, ko sem jih vse skupaj napakirala nazaj v avion. Vsa takšna sodelovanja so enkratna in izjemno pozitivna izkušnja, ker se naučiš predstaviti stvari, se izpogajati, pride pa tudi do kakšnih neprijetnih situacij iz katerih se moraš potem nekako znajti. To vse ti da tisto nujno samozavest za uspešno poklicno pot. Najprej je bilo zelo teţko in si kot en jecljavček, potem pa postaneš ţe pravi profesionalec. Neprecenljivo je to, da raznih teh začetniških napak ne narediš v prvi resni sluţbi in ti je ogromno prihranjeno in zato si vsaj 1000 korakov pred ostalimi pripravniki, včasih celo pred kakim šefom.

5. Kakšne izkušnje pa ste vi pridobili z delom v mednarodnem odboru? Ste spoznali kakšno osebo, ki bi vam lahko/vam je pomagala pri nadaljnji poklicni poti? Imate morda še zmeraj kakšno prominentno osebo na LinkedIn ali FB?  Delo v mednarodnem odboru je povsem resna in odgovorna sluţba, vendar, še vedno si študent in tudi, če bi šlo vse narobe ni «črnih pik» na CV-ju. Predvsem sem se naučila tiste vztrajnosti, ki mi je mogoče kdaj prej manjkala. Delali smo po 14 do 16 ur na dan, moj rekord je bil 48ur neprekinjeno delo v pisarni, kar seveda zmoreš, ko si star 23 let, sedaj mi kaj takega ne pade več na pamet. To, takrat, je bila res neverjetna motivacija, saj smo imeli v našem IB res velikoţeljo dokazati, da smo najboljši, ker jasno vsak IB zase misli, da je legendaren, to je zgleda malo te pravniške samovšečnosti.

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

V IB sem se naučila vseh znanj, ki jih človek rabi za poklicno pot, ki niso ravno materialno pravo ~ od dela z ljudmi, do pisanja raznih pogodb, priprave prezentacij, do dopisov, javnega nastopanja, razvijanja podjetniške ţilice, socialne samozavesti, lobiranja, vodstvenih sposobnosti in še bi lahko naštevala. Tega veliko ljudi ne zna, ko pride v prvo sluţbo. Pri čemer vse poteka v angleškem jeziku, tako, da sem se odlično dodatno naučila še angleško. ELSA je bila najboljša poteza, kar sem jih lahko naredila po vpisu na PF, vredna vsake sekunde mojega časa. Vse začetniške napake narediš ţe tukaj in tukaj ti je oproščeno, ker si študent in čeprav sam sebe jemlješ smrtno resno, imaš nekaj manevrskega prostora za napake. Potem se to obrne in sedaj se ţe dolgo več ne jemljem tako resno, za napake pa praktično ni več prostora, čeprav se te še vedno zgodijo, ker smo ljudje. «ELSA je bila najboljša poteza, kar sem jih lahko naredila po vpisu na PF, vredna vsake sekunde mojega časa.»

Voditi zasedanje delovne skupine Sveta EU v Bruslju v času slovenskega predsedovanja je bilo točno tako kot voditi mednarodno delavnico ELSA. Kregati se s Komisijo je bilo tako kot kregati se kakim predsednikom nacionalnega predsedstva, ko si IB ali obratno. Značaji naroda ostajajo nespremenjeni ne glede na leta. Tako da, ko je bilo treba lobirati v času predsedovanja EU za naše predloge, sem ţe vedela kako je treba koga zagrabiti in kje bodo pri kom pomisleki. In potem je mnogo laţje dobiti soglasno podporo in uspeti z vsemi predlogi slovenskega predsedstva, pa so pritiskali na nas iz Komisije in Sekretariata Sveta EU naj jih umaknemo, ker jim niso najbolj ustrezali. A mi smo vztrajali, ker smo vedeli kaj delamo in zakaj je to za drţave članice pomembno. Z izkušnjami se takšnih pritiskov tudi slučajno ne ustrašiš. Na koncu predsedovanja je prišla Komisija do mene in mi čestitala, da tako dobrega vodenja zasedanj pa ţe dolgo niso videli. Seveda mi je laskalo. «Voditi zasedanje delovne skupine Sveta EU v Bruslju v času slovenskega predsedovanja je bilo točno tako kot voditi mednarodno delavnico ELSA. Kregati se s Komisijo je bilo tako kot kregati se kakim predsednikom nacionalnega predsedstva, ko si IB ali obratno.»

Človek ne dobi vodstvenih veščin ali pa veščin za lobiranje oz. se ne nauči pisati dopisov, zakonodaje ali prezentacij kar «iz lufta». Praksa je edina stvar, ki šteje, torej "learning by doing", in to je največ, kar ti ELSA da in je t.i. "suhi trening". Druga zelo pomembna stvar, ki sem se jo osebno naučila v času mojega mandata v IB je to, da je treba ţiveti in delati s 6 različnimi ljudmi iz različnih drţav in kultur, ki si jih nisi sam izbral. Z nekaterimi gre laţje, z drugimi teţje, predvsem pa moraš imeti veliko tolerance in biti odprt za drugačnost. Moraš znati pa tudi ločiti osebno in sluţbeno. Mi smo se lahko «na smrt» skregali na sestanku in se totalno ne strinjali, si očitali razno razne "sluţbene" zadeve in potem smo šli lahko mirno na pivo in se pogovarjali in druţili povsem običajno. To je velika stvar, da zna človek sprejeti konstruktivno kritiko, pa je ne vzeti osebno. To zelo pomaga za dobro počutje v vsaki sluţbi. To je nekaj kar moraš sam pri sebi razčistiti, to ni odvisno od drugih ljudi. «Človek ne dobi vodstvenih veščin ali pa veščin za lobiranje oz. se ne nauči pisati dopisov, zakonodaje ali prezentacij kar «iz lufta». Praksa je edina stvar, ki šteje, torej "learning by doing", in to je največ, kar ti ELSA da in je t.i. "suhi trening".»

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

6. Glede na to, da imate veliko «ELSA izkušenj», je bila to za vas dobra investicija (gledano tako s poklicnega kot osebnega vidika) vašega časa, truda itd.?

Vsekakor v ELSA srečaš veliko zanimivih ljudi, tudi takih, ki ti lahko pomagajo, tako v Sloveniji kot v tujini. Za networking je ELSA najboljša. Pomembni so tudi sodelavci s katerimi smo bili skupaj v ELSA, ki so sedaj na prominentnih pozicijah, tako v Sloveniji kot v tujini. Drug drugega vedno lahko pokličemo, čeprav se ne druţimo več, zavest tistega časa, ki smo ga preţiveli skupaj, ostane. Kaj in kako pa narediš z ljudmi, ki jih uspeš spoznati ali v ELSA ali kje drugje ali pa jih tudi sploh ne poznaš pa bi bilo fino, da bi jih, pa je odvisno čisto od vsakega posameznika. Preprosto potrkaš na njihova vrata in poveš kdo si in kaj bi rad in če si pri tem iskren, verjameš v svojo idejo in s srcem pri stvari ti teţko kdo reče ne.

7. Delali in študirali ste v tujini - je bilo to le utrjevanje poti za bodoče življenje v tujini? Nedavno ste odpotovali v Luxembourg. Ste odšli le na krajše potovanje ali boste tam morda tudi delali v kateri izmed pomembnih pravnih institucij?

Haha, na to vprašanje pa ne znam odgovoriti. Ja, tujina je bila vedno moja ambicija in tako kot z vsemi cilji, je tudi s tem tako, da potem, ko ga doseţeš se ti ne zdi več tako veličasten, ker si ţe tam in so vedno novi izzivi na obzorju. Trenutno sem v Luxembourgu v kabinetu legendarnega profesorja Ilešiča, sedaj sodnika na Sodišču EU. Sem izjemno vesela in počaščena, da mi je dal to moţnost in, da sem lahko tukaj pri vrelcu razvoja prava EU. Vzdušje je enkratno, super sodelavci, sodnik Ilešič je najboljši šef, kar si jih človek lahko ţeli, predvsem pa je ne le absolutno vrhunski pravni um ampak tudi velik človek. Moj prihod je bil dogovorjen ţe več kot leto nazaj. Tukaj bom zagotovo do meseca maja. Za naprej se še nisem odločila, vsa vrata so odprta, to je tisto kar ti izobrazba pa vse mednarodne izkušnje potem dajo, moţnost, da izbiraš in mogoče je to največ kar si človek ţeli, potem pa vsak sam izbere kot se mu zdi prav za njegovo ţivljenje, ko ugotovi kako si ga ţeli ţiveti in kaj so njegove prioritete. Ni pravih in napačnih odgovorov. Pri vsakem izzizvu je treba dati vse od sebe, treba je dati priloţnost novemu in potem bom videla kaj se odločim maja.

«…sodnik Ilešič je najboljši šef, kar si jih človek lahko ţeli, predvsem pa je ne le absolutno vrhunski pravni um ampak tudi velik človek.»

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

8. Imate morda za konec še kakšen nasvet za sedanjo generacijo študentov?

Vsakemu študentu priporočam naj več dela v praksi, karkoli, in manj sedi za knjigo, sama sem bila na primer tudi hostesa za Mozart kroglice in opravljala razna tajniška opravila, prevajala sem in to še poleg ELSA, Pamfila (katerega glavna urednica sem bila) in študija.

«So stvari, ki se jih ne da naučiti iz nobene knjige in če ima človek neskončno veliko časa in greje tisti stol dovolj dolgo, bo vsekakor dobro opravil izpit, če ni nadpovprečno netalentiran za pravo.»

Največ vam bodo za prihodnost dale takšne izkušnje. Tudi v sluţbi se boste boljše znašli. Študirati je seveda treba in seveda je vaţno, da človek izpite dobro opravi, to je conditio sine qua non, ampak naj bo učinkovito in skoncentrirano. So stvari, ki se jih ne da naučiti iz nobene knjige in če ima človek neskončno veliko časa in greje tisti stol dovolj dolgo, bo vsekakor dobro opravil izpit, če ni nadpovprečno netalentiran za pravo. Pomembno je početi tudi druge stvari in si tudi tam nabirati kilometre. Res ostane za učenje manj časa, ampak sposobnost se kaţe v tem, da moraš nekaj narediti v kratkem času in to dobro. Enako je potem v sluţbi. Ţivljenje niso samo knjige, tako kot ni samo sluţba ali ţur, je pa kombinacija vsega nujna. Verjetno na faksu tudi ni bilo ţura, da bi ga zamudila. Včasih je tako še danes, ravno ta vikend sem bila v Sloveniji, ker je imel moj dober prijatelj, eden najuspešnejših slovenskih odvetnikov, ţur za rojstni dan in sem se domov prikotalila v zgodnjih jutranjih urah kot v študentskih časih, le rekuperacija sedaj traja bistveno dlje. 

”Vloge se ţe naučiš pisati, to je stvar obrti, kako pa preţiveti v nekem okolju, kako dobro shajati s sodelavci, strankami, kako si izboriti svoje mesto, torej neko socialno samozavest, ti dajo pa samo različne delovne izkušnje ţe v času študija.”

Pripravila: Petra Podgoršek urednica

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

MEDNARODNI KOTIČEK ELSA delegacija v WIPO, Stalni odbor za patentno pravo

Izmed ostalih mednarodnih ustanov ima ELSA poseben, opazovalski status tudi pri WIPO, Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino. WIPO je specializirana agencija OZN, ki si prizadeva za uravnoteţen in dostopen mednarodni sistem intelektualne lastnine, ustanovljena je bila leta 1967 z mandatom svojih drţav članic, ki določajo njeno usmeritev in dejavnost, sestajajo pa se na skupščini, odborih in delovnih skupinah. Za vodenje dela je zadolţen Sekretariat. Delovno področje WIPO je predvsem: harmonizacija nacionalnih zakonodaj, zagotavljanje Jernej Kosec

storitev mednarodnim prijaviteljem za pravice industrijske pravice, izmenjava informacij,

Nekdanji Predsednik ELSA Slovenija 2010 in 2011

zagotavljati pravno in tehnično pomoč drţavam v razvoju in drugim drţavam in olajševati razreševanje sporov. WIPO ima svoj sedeţ v Ţenevi. “ELSA ima poseben, opazovalski status tudi pri WIPO, Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino”

Tja sem se januarja 2010 skupaj s kolegi, člani ELSA iz Ukrajine, Litve in Nemčije, podal kot ELSA delegat na zasedanje Stalnega odbora za patentno pravo. Tega sestavljajo predvsem predstavniki nacionalnih patentnih uradov, in glede na mnoţičnost članstva v WIPO si lahko predstavljate ţivopisnost oprav in pojav uradnikov s celega sveta... «Tja sem se januarja 2010 skupaj s kolegi, člani ELSA iz Ukrajine, Litve in Nemčije, podal kot ELSA delegat na zasedanje Stalnega odbora za patentno pravo.»

Agenda zasedanja je poleg čisto proceduralnih zahtev vsebovala poročilo s prejšnjega zasedanja, odločitev o izdelavi študije glede izjem in izključitev iz patentnega varstva, poročilo z nedavne konference o intelektualni lastnini ter pomembne vsebinske razprave, kot so: privilegij zaupnosti med stranko in patentnim svetovalcem (kakšne so podobnosti in razlike med nacionalnimi sistemi), tehnične rešitve za izboljšanje dostopa do patentnih informacij (denimo zaradi dejstva, da so popolne patentne specifikacije objavljene in dosegljive le v majhnem številu drţav) ter sistemi nasprotovanja patentnim prijavam (gre predvsem za inter partes postopke, ki se odvijajo pred patentnimi uradi, ne sodišči). Na koncu je v razmislek in razpravo dala svoj predlog še Brazilija, in sicer o tem, koliko sploh drţave izkoriščajo moţnost izjem in omejitev patentnega varstva zaradi javnega interesa.

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

Člani ELSA kot opazovalske organizacije smo sedeli v zadnji vrsti - zanimivost, levo od nas so sedeli člani Free Software Foundation Europe, desno pa predstavniki International Chambre of Commerce, torej nekako tako kot pes in mačka:) Glede ELSA delegacij je treba povedati, da je organizacija potovanja in namestitve na delegatih samih. To lahko predstavlja znatno finančno oviro, a je v skladu z načinom delovanja ELSA, kjer se od članov pričakuje velika mera samoorganiziranosti. Vendar pa mednarodni odbor (ELSA International) zagotovi vsem delegatom priporočilno pismo,

v

udejstvovanja

katerem

poudarja

študentov

in

pomembnost koristi

za

takega

potencialne

sponzorje. Sam sem na ta način od odvetnikov Aleksandra in Roka Čeferina pridobil sponzorstvo za kritje prevoznih stroškov do Ţeneve, kjer pa sem spal pri druţinskih prijateljih.

«mednarodni odbor (ELSA International) zagotovi vsem delegatom priporočilno pismo, v katerem poudarja pomembnost takega udejstvovanja študentov in koristi za potencialne sponzorje»

Če, oziroma ko se boste tudi sami prijavili za ELSA delegacije v mednarodne ustanove s sedeţem v tujini, pa vam bo kot članom ELSA prav prišla tudi Faceboook skupina ELSA Couchsurfing, kjer lahko izmenjujete sporočila o nastanitvi pri ELSA članih predvsem po Evropi, včasih pa tudi na drugih koncih sveta.

Za ELSA delegacije spremljajte www.elsa.org ali se naročite na ELSA-INFO@listserv.elsa.org.

ČE ŢELITE OPLEMENITITI SVOJ ŠTUDIJ Z IZKUŠNJO V MEDNARODNI ORGANIZACIJI, SE PRIJAVITE ZA DELEGACIJE! IN NE POZABITE, NA VOLJO SAMO ZA ČLANE ELSA ;)

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

A different experience with institutional relations in ELSA

As you might know ELSA has through the years gained a good name and reputation in the international legal community. This has resulted in ELSA being given consultative status with various United Nations bodies, which again have allowed many ELSA members to participate in delegations participating at committee meetings within these UN bodies. During my time in ELSA I had a different type of connection with one of the international institutions ELSA has built a good cooperation with. As Vice President Academic Activities of Halvor Lekven VP AA ELSA International 2006/2007

ELSA International in 2006/2007 I had the great pleasure to be in charge of organising the ELSA Moot Court Competition on WTO Law (the EMC2). “The EMC2 is the largest event organised by ELSA International, and has become a well-known moot court competition

worldwide, and is the only international moot court competition with the law of the World Trade Organisation as the topic.”

Being in charge of the organising of the competition meant that I was in charge of the organising committee, ensuring that the logistics was in order, that our sponsors and supporters was given the exposure in accordance with the agreements, and also cooperating with representatives from the WTO when it came to logistics and the academic part of the competition. In short, the overall responsibility for the competition was mine to carry. Even though international trade law was not part of my studies, it became necessary for me, as the head of the organising committee, to have insight into the academic subjects of the competition. The WTO representatives were of great help, giving me inputs and information about rules and regulations in WTO law, and also insight into how the work and dynamics in the WTO was on a daily basis. The opportunity the organising of the competition gave me in learning about international trade law and how the work was carried out was for me a great way to learn about a new field of law, to work for ELSA, and by this benefit from ELSA’s good reputation and cooperation with international institutions. During the work with the competition and the cooperation with the WTO representatives I also gained something else, something that can be very valuable in the working life as well as knowledge in law – a professional network. Many of the representatives from WTO that was cooperating with ELSA with the EMC 2 became persons I am in still in contact with, persons I can rely on if needed in my daily work. My approach to institutional relations was a bit different than from what most members can or will experience during their time in ELSA. But even so, ELSA gives its members unique opportunities to learn more about international institutions, opportunities other student organisations cannot offer in the same way. My advice would be to use these opportunities, visit or cooperate with institutions and learn about them through active work in ELSA.

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

ELSA slovarček

STEP – Student Trainee Exchange Programme – Izmenjava študentskih študijskih praks, eno najbolj aktivnih področij v zdruţenju ELSA, po zadnji mednarodni raziskavi pa glavni razlog, zakaj se študenti prava širom Evrope včlanjujemo v zdruţenje ELSA.

STEP vizija – prispevati k pravni izobrazbi, pospeševati medsebojno razumevanje, vzpodbujati druţbeno odgovornost, zagotavljati priloţnosti študentom prava in mladim pravnikom o drugih kulturah in pravnih sistemih v duhu kritičnega dialoga, pomagati pridobivati profesionalna znanja in izkušnje. [lahko tudi krajše: mednarodno sodelovanje, profesionalna rast in druţbena odgovornost]

STEP praksa – najmanj 2 tedna in najdlje 2 leti, po celi Evropi in tudi v ZDA, Kitajska, Dubaj.

STEP praktikant – študent prava ali mladi pravnik.

STEP delodajalec - katerikola organizacija, ki je kakorkoli povezana z nekim pravnim področjem, tipično so to sodišča, odvetniške druţbe, različna ministrstva; poleg tega pa imamo primer praks v javnih ustanovah, svetovalnih podjetjih, mednarodnih organizacijah, nevladnih organizacija in drugi. Primer: Motorola Nemčija, o.d. Giambrone Italija, o.d. Sojka&Maciak Poljska, o.d. Butze Long Detroit ZDA, Svet Evrope Francija, o.d. Zafirov&Gospodinov Bolgarija, fundacija FUNDECOR Španija, idr.

STEP mreža – 42 drţav, 220 univerz. Lokalna skupina poišče delodajalca in prakso, kjer delujemo po principu študenti za študente.

STEP postopek prijave – (1) kontaktiraj in se včlani v lokalno skupino ELSA, prijavi se za STEP prakso in izpolni prijavnico, (2) lokalna skupina preko ELSA mreţe pošlje tvojo prijavnico delodajalcu, (3) delodajalec izbere kandidata, lokalna skupina te o izbiri obvesti.

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

STEP izkušnja – še vsak praktikant se je iz prakse vrnil zelo zadovoljen, za kaj več pa je potrebno kontaktirati posamezne osebe ali lokalno skupino.

STEP žepnina – delodajalec ponavadi zagotovi praktikantu ţepnino, ki pokrije osnovne ţivljenjske stroške. Se razlikuje od delodajalca do delodajalca, od drţave do drţave. Praksa je torej največkrat plačana. V primeru da ni, pa načeloma lokalna skupina poskrbi za osnovne stvari.

STEP pomoč – lokalna skupina praktikantu pomaga pri iskanju nastanitve, pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj, pri vključitvi v druţabno ţivljenje kraja in ostalih študentov

STEP novice – 2x na mesec izhajajo novice o novih praksah. Spremljaj jih na: www.elsa.org, www.elsaljubljana.si,www.elsa-maribor.org ali na Facebook-u: ELSA Slovenija, ELSA Ljubljana, ELSA Maribor.

Več o STEP.u pa si lahko pogledate na: http://www.elsa.org/traineeships.html KONTAKTNI OSEBI: Maša Mihelj, VP STEP ELSA Ljubljana: step@elsa-ljubljana.si Tine Venišnik, VP STEP ELSA Maribor: tinecelje1@gmail.com

Pripravil: Matej Štrucl Rojko, VP STEP 2011/2012

(V prejšnji številki ELSALEX.a je prispevek o S&C pripravila Tanja Jolič, VP S&C ELSA Slovenija 2012).

http://www.elsa.org/


No. 2 ~ L. 2012

ELSA Slovenija

ELSA kontakti

ELSA SLOVENIJA Ana Vouk, predsednica: ana.vouk@gmail.com Nina Bezjak, SecGen: bezjak.nina90@gmail.com Tanja Jolič, VP S&C: tanja.jolic@gmail.com Gasper Friškovec Iršič, VP AA: gasper.friskovec@siol.net Damjan Bonač, VP Marketing: d.bonac@gmail.com

FB: ELSA Slovenia

ELSA LJUBLJANA

ELSA MARIBOR

Mirela Murtić, predsednica: president@elsa-ljubljana.si Tea Globokar, SecGen: secgen@elsa-ljubljana.si Maja Orlič, blagajničarka: treasurer@elsa-ljubljana.si Andraţ Glavač, VP AA: aa@elsa-ljubljana.si Tanja Jolič, VP S&C: s&c@elsa-ljubljana.si Maša Mihelj,VPSTEP: step@elsa-ljubljana.si Damjan Bonač, VP Marketing: marketing@elsa-ljubljana.si

Martina Vrečko, predsednica:martina.vrecko@gmail.com Nina Bezjak, SecGen: bezjak.nina90@gmail.com Urška Mirt, blagajničarka: urska.mirt@siol.net Katra Kozinc, VP AA: katra.kozinc@gmail.com Nejc Skrt, VP S&C: nejc.skrt@gmail.com Tine Venišnik, VP STEP: tinecelje1@gmail.com

FB: ELSA Maribor

FB: ELSA Ljubljana

UREDNIŠTVO ELSALEX: elsalex001@gmail.com

http://www.elsa.org/

ELSALEX n.2  

ELSALEX n.2

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you