Цветниот Пат by Perica Sardzoski

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Perica Sarxoski

CVETNIOT PAT Dnevnikot na dvajcata talka~i

CVETNIOT PAT

Izdava~: Sovremenost Za izdava~ot: d-r Vasil Tocinovski Redakcija: d-r Vasil Tocinovski, glaven i odgovoren urednik m-r Ranko Mladenoski, izvr{en urednik d-r Verica Tocinovska, jazi~na redakcija Slav~o Koviloski, urednik Grafi~ka obrabotka: Zoran Ili} - ^arli Kompjuterska podgotovka: Krste Jov~evski Pe~ati: Akademski pe~at - Skopje Tira`: 300 primeroci

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka â&#x20AC;&#x17E;Sv. Kliment Ohridskiâ&#x20AC;&#x153; Skopje 821.163.3-31 SARXOSKI, Perica Cvetniot pat / Perica Sarxoski. - Skopje : Sovremenost, 2007. - 340 str. : ilustr. ; 20 sm Fusnoti kon tekstot ISBN 978-9989-2690-5-9 COBISS.MK-ID 70081034

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

PERICA SARXOSKI

CVETNIOT PAT

Sovremenost Skopje, 2007

CVETNIOT PAT

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Mudrosta1 e poslatka od medot, od rujnoto vino povesela i posvetla od ona sjajno sonce. Pred nea u{ite na~uleni se dur srcata treperat leko. Ja qubam ko majka si svoja a taa vo pregrat me nosi ko ~edo nejno prva ro`ba. ]e odam po ~ekorot nejzin i taa nema da me otfrli. -

Makeda, Caricata od Saba

Poema e prezemena od zborovite {to navodno gi izgovorila Caricata od Saba pred da trgne na dolgiot pat do Erusalim vo poseta na Carot Solomon, poznat po svojata mudrost. Nejzinata poseta e spomenata vo I Na Carevite, glava 10.

CVETNIOT PAT

Cvetniot Pat - dnevnikot na dvajca talka~i... PROLOG Vo drevnite vremiwa nekade tamu zad ridjeto na starion dom - Makedon, zapo~na prikaznata... i ne }e zavr{i dur ne se ispolni krugot, dur ne zapre vremeto... A vremeto ne dopira, sal te~e kon Ar-Makedon! Po~uj ti krevka du{o {to na prizorot no}en vozdi{ki redi{... Eve nĂ¨ tuka, site zbrani da go vidime toa ~udo za koe celiot Kosmos mina pat eonski da bi go ojavil Golemiot Son... ûdoto za koe i Hermes ~inki rede{e niz Vremeto... A Toa ne se znae, nit se poznava! Minaa stoletija otkako te ostaviv sam da talka{ po diviov svet... Sepak ne tolku sam ko {to ti se ~ine{e... Tuka bea site onie koi Otci gi narekuva{. Site onie koi patot ti go ~istea srede divava korija... Senkite so svetlina gi gonea i te vodea kon domot svoj... Eve go, krenal sega domot tebe da te najde, ne pla{i se, otvori se i podaj se na vetrot... toj }e te donese Doma... A vetrot nosi {epot skri{en, no i bura zataena zad oblaci... Zad niv, pak, vinoìto... E, tamu sme nie, i ~ekame... Tuka se do mene i Mihail i Satanil. Ne boj se, svetlinata si ja povrati On! Eoni nanazad, koga ovoj prostor go goltaa temni mra~ila, go isprativ Svetliot da ti go is~isti patot i da ti ja pokaè senkata, da bi ja poznal svetlinata... No ti si toj ogan vo no}ta, so kogo no}ta den }e se stori... samo koga bi se spoznal! Patot pred tebe otvoren e! Po~uj go glasot na prikaznata! Otvori go srceto za Cvetot i prijdi ... dojdi si Doma ... Avgust, leto gospodovo 1005, Makedonija

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Temna prostorija miris na temjan i sve}i pred ikoni... od kupolata ne`no pa|a angelska svetlina na podot svienoto teloto na otec Bogomil2 Svieno od taga i bolka... vo gr~ Negovite race go dopiraat podot zarieni vo tvrdiot kamen ko kanxi Vo nego rie nekoj ponor demonski go prelagal rodot go izneveril sopstveniot kod... i blika vo taga ko vrutok ne dopira do nego ve}e ni{to zemsko... spoulavel velat ~ovekot... vizija mu se dala od nebesni knigi is~itana deka treba da odi na axilak golem i ako gi prepoznae znacite i pravilno go izodi patot }e go pronajde Cvetot nad site Cvetovi... vo negovata vera Cvetot bil najmo}en simbol (glas) ...Gospodi, prosti mu na gre{noto ~edo... Te izneveriv... Jas, ni{to`niot i ponizniot se osmeliv da vladeam vo tvoe ime, koga so mene vladeeja temnite duhovi... I namesto patot poslan pred mene da go odam, jas se zaslepiv od soni{ta pusti... Natema gooo! (udira so tupanica po podot) Samuileee, }e gori{ i ti so mene... ja izneveriv voljata tvoja O~e - eh (so ~eloto go dopira kameniot pod, lipta)... slepi sega site }e odat vek-vekotum duri i posledniot ne ponizi ~elo i ne pobara pro{ka. Patot... Cvetot... najmiliot, onoj koj so rosa nĂ¨ poe{e na usnite bolni od `ed za qubovta mu magi~na, dur te~e{e molitvata... (iscrtuva simbol vo prazno) na Karpine ostavam `ig niz vremeto da svedo~i za mojot poraz... go izgubivme Cvetot... za duri iljada godini... Neka vladeat sega slepite...

Vidi ^etivo za Bogomilite

CVETNIOT PAT

VODA 23.7.2005, sabota Po~na isto onaka vistinski ko {to mi se prikaà vo soni{tata; kako kitka nabrana vo nekoja gradina, se sobraa znacite i patot po~na. Do Skopje vrie{e asfaltot od frekvencija na avtomobili. I Kumanovo -avtopat nekoj spuren, nov bran vozduh ni se zalepi na drobovite. \ole, moeto jugo, ni stana dom~e - s¢ u{te ne sme sigurni {to e, kade e, u{te sme paranoi~ni: da ne fali ne{to. Nekade kaj rafinerijata yirna od zad rit~e nekakva si ~udna gradba: crkvi~e, crveno ko od rusko bajki~e i vedna{ do nego benzinska pumpa... Nema {to - apsurdot ni e moto!!! Skr{navme na desno: prostor so rit~iwa i crkvi~e zad crkvi~e, nekoi pet, tu novi tu tro{ni kitki naniàni - i konakot... Svadbari i èni razxagorani, sobrani pod trem~eto. Gi pra{avme za mestoto. Ne upatija gore po skalite. Odaja {iroka, prazna i mirna. Na levo vrati~ka: ni ja otvori lice nasmeano vo {amija. Nekoja si èni~ka koja ìvotot go posvetila na nega kon starata kalu|erka, poradi iskupuvawe na grevovite ili od milost sestrinska, seedno... Srde~no ja pozdravivme. N¡ vnese vo odaj~eto kaj babata. Bolna be{e. Igumenija Majka Zenovija. Odaj~eto ñ be{e polno vozdi{ki i spomeni, ikon~iwa po belite yidovi, dodeka na televizorot, so pritaen zvuk te~e{e nekoja drama od [ekspir. Se potrudiv da ja prepoznaam, no pogledot mi go privlekoa nekolkute knigi kraj krevetot; s¡ stari korici, staroslovenski kriènki po òltite listovi hartija, tragi od vosok, svedo{tva za no}ite ne-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

prospani vo molitva i... ...blaènoto ñ lice! I pokraj bolesta {to ja grizela so godini ve}e, na nejziniot lik se gleda{e nekakva si ìva sila, koja trajno ostavila pe~at vrz nea, br~ka po br~ka. Ja po~ekavme da si gi zeme lekovite i po~esno ñ baknavme raka. Stara Majka progovori! Ko da nî pozna po zdivot. Nî nasrdi da ne bideme slugi na li~nite ni poroci... oti, “dete za~nato vo pijanstvo, pijano }e bide”, taka ni re~e. Ja pra{avme za manastirot i crkvi~iwata. Ni raskaà, spokojno, digresivno, no sekoga{ so jasen fokus za {to stanuva zbor vo prikaznata. Manastirot, crkvata Sv. \or|ija, bil izgraden vo 1922 godina, otkako na edna mlada kalu|erka ñ se videlo na son mestoto kade trebalo da bide posveten grob na sv. \or|ija. Negoviot grob inaku se nao|al vo Palestina. Taka ni prikaà Majka stara. I ni kaà deka ima pet crkvi: Sv. \or|ija, Sv. \or|ija i Bogorodica, Sv. Arhangel Mihail i Gavril, Sv. Petka i Paraskeva i Sv. Zlata. (Kako {to zapo~na taka i zavr{i, a brojot pet nikoga{ pove}e ne nè napu{ti). Imalo i izvor voda lekovita, a i grobnoto mesto na sv. \or|ija polzuvalo pri bolesti razni. O~ite ñ bea dale~ni, ko dlabok bunar od koj ~as grgori sterna ~as vle~e ponor temen. Red kafeno i prsten sin okolu nego nikoga{ ne bev videl takvi o~i - pogled koj prodira dur do koski i mornici ti naiduvaat dodeka te gledaat. Se pra{uvav kakvi li ñ se molitvite, i niz koi holodeci minuva ovaa èna, {to s¡ ja delkalo, {to ja drobelo, kakvi ñ se viziite, kakvi pak ko{marite... No jasno vidov deka vo nea gori ìviot plamen na ènskiot princip vo slu`ba na kosmi~kata volja. Bogorodica vo nea do posleden zdiv ja slavi qubovta ve~na. I otvori srce, pu{ti du{a, tajni potekoa ko izvor bistra voda du{ata da ni ja oplakne. Si pripomna maj~e za viziite ñ damne{ni... za Arhangel Gavril ubaviot kako ñ se javil na son i ja blagoslovil so

CVETNIOT PAT

duh... i za preli~na Bogorodica, Ăą se javila pred mnogu godini vo Karpin manastir {to se nao|a vo Karpino Selo, sega ve}e napu{teno, do koj stignuva pat no zatrupan od re~nite nanosi (podocna, iako se obidovme, re{ivme da go ostavime Karpin manastir za sledniot axilak). Dodeka Majka stara govore{e za ubavinata na Bogorodica koja i se javila na karpite, jas si spomnav za prethodnata ve~er... ...Po~uvstvuvav silna èlba da se iska~am na viso~inka i da ìveam poezija so mese~inata. Taa ve~er be{e najmo}nata polna mese~ina {to sum ja doìveal. Me povika, onaka ko {to muzata znae da si go privle~e poetot svoj, da se iska~am na Kaleto i da od tamu ja peam nejzinata pesna so ~ove~ki poj. Ja ~uvstvuvav celata nejzina magija, tancot okolu zemjata, i lirskata gotika vo nea koga vo pokoj go gleda sonceno staro od drugata strana, i osvetlena od negovata ubost, àri so sin plamen i samata, ko vdovica doprena strasno od prividot na pokojniot Ăą ma` vo sitnata rosa nautro, koga namesto rakata negova, ja budi laden vetar i do`d. Gi ~uvstvuvav: mese~inata nad mene, jas na zemjata i sonceto pozadi nas. Ima{e prekrasen tanc na spirali, linii, magi~ni vizii ili samo tripovi... peev vo osama so celiot toj kosmos nad mene... duri ne izgrea sonceto i ne gi zameniv no}nite vizii so mamuren surat i zlovolja. Znam deka ja po~uvstvuvav energijata na [akti3... ne znam zo{to no sÂĄ taa mi se vrtka vo posledno vreme... boìcata na erosot... i nejzinata mo}na no destruktivna sila na sozdavaweto... poetot vo mene {epna: Gnevna e! Utredenta na~uv od muabeti deka se slu~il redok priroden fenomen so toa {to ve~erta mese~inata, zemjata i sonceto formirale linija {to vlijaelo vrz naru{uvawe na gravitacijata pome|u Mese~inata i Zemjata, navodno Mese~inata se pribliìla poblisku do Zemjata za troa. Ne

Vidi ^etivo za Simbolite

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

provereni informacii, prostete mi ako gre{am... No, me natera da pomislam malku... ...Majka Zenovija govore{e kako od glavata na Bogorodica ñ gorela plamena kruna so sitni yvezdi~ki na kraevite... “da dade Gospod pa makar i na sone da vi se javi...” blagoslovot i pote~e kako med, so mlade{ki trepet, ko da zaigra momata vo nea povtorno, pred da zgasne tro{noto ñ telo za navek. Pred dva dena, na polna mese~ina, koga zemjata, mese~inata i sonceto se spoija vo linija, Majka Zenovija gore na neboto videla krst i od nego ko topka svetlina s¡ posilno {to sjaela, ñ se pojavil likot na Bogorodica - ni se ispoveda. Ko da ñ ja vidov du{ata bistra kako kladenec. Mi se stori kako srna bolna od qubov kon ~edoto svoe. Do solzi me izraduva ~istata ñ du{a. Ja pregrnav i baknav. Golema e tvojata qubov, maj~e, i ~ista! Bo`e, pomiluj ja i primi ja vo domot svoj! Izlegovme nadvor. Majka Zenovija ne saka{e da n¡ ostavi, n¡ blagoslovi i ni dade tajna poraka: - Da bidete krotki oti na bo`ji pat ste, i ja barate vistinskata qubov, da primite s¡ so blagodet i sekade kade {to }e otidete pred da zaminete, re~ete: Zbogum na site sveti... Neka ve ~uva pre~ista majka Bogorodica! Nejziniot zbor porti `elezni otvora. I patot vo potraga po Cvetot nad cvetovite po~na, so nejzin predznak, navleguvawe, uvod, pa duri i tajna poraka koja }e ni koristi za zatvorawe na ponorite i otvorawe novi kanali. Koga bi trebalo vo nekolku zbora da go izrazam seto iskustvo koe jas i Karlo, mojot duhoven navigator, go izbravme za svoe, bi se obidel ~itatelot da go naso~am kon

CVETNIOT PAT

povr{no prou~uvawe na kvantnata fizika!4 Spored ona na {to vie }e bidete svedoci vo natamo{noto raskaùvawe, a {to doslovno se slu~i, jas i Karlo navidum go otkrivme tajniot pat do srceto; onoj pat ili holodek koj kako ideja, nervna mreà, kanal ili frekvencija postoi, a koj, ako se sozdadat pravite okolnosti se otvora kako cvet i nยก vodi niz ~etirite elementi do pettiot, kade nยก vosplamtuva so qubov nadzemna i nยก nosi niz multidimenzionalniot prostor na ovaa zemja do viso~inite, tamu kade {to i pripa|ame... Koristej}i gi site duhovni tehniki so koi do toga{ raspolagavme, na{iot pat go zapo~navme, po malku pretpazlivo, pla{ej}i se da ne ispadne samo obi~en trip, no sekoj trip dokolku veruva{ vo nego e i vistina. Kvantnata fizika nยก u~i na toa. Patot naedna{ mi nalikuva{e na zapo~nata slika, mozaik, zad koj nayiraat nijansite i {arite i te raduva sekoe novo kam~e, koe kako vo vol{ebna bajka si go nao|a svoeto mesto vo celiot rasturen prostor i ja ispolnuva svojata zada~a, go sozdava na{eto delo... Sekoga{ koga du{ata pravi podvig kon sebenao|awe, prerodba ili barem krik za sloboden izraz na qubovta {to gori vo nea, se otvora taen pat do srceto a preku nego do site srca na ovoj svet. Na{iot podvig po~na i bez nie da znaeme za toa. A be{e toa Podvig! I be{e Na{! Se se}avam deka mu kaàv na Karlo deka nikoga{ pred toa ne sum po~uvstvuval deka pravam ne{to tolku vistinsko kako ovoj Pat. Poetot vo mene {epna: pu{ti go srceto neka ja ispee ovaa vistinski...

Vidi ^etivo za Kvantna Fizika

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Prikaznata za Petros i Karlo... So Karlo se znaeme u{te od mlade{tvo. NĂŽ ponese qubovta kon ìvotot i ni gi pokaà vistinskite likovi, niz koi eden na drug ko vo ogledalo si ja gledavme sopstvenata vistina. A nĂŽ gaze{e vremeto, ko {to samo toa znae da gazi, no na{ata vistina sekoga{ nao|a{e na~in kako da se rasplamti i sred najsuvite pepli{ta, da bi ja poznale i po nea da se vodime. Na{eto duhovno pobratimuvawe be{e reka {to poleka nĂŽ vode{e niz ìvotot, a i pokraj toa {to golemata voda na krajot }e ne primi site nas, nie nekako odlu~ivme da zaedno stigneme do tamu. Taka, koga edniot }e se zastoe{e vo vrtlozi, drugiot sekoga{ ima{e trpenie da po~eka da se smeni tekot, ili pak sila da ja razburi~ka nasobranata tiwa. Karlo sekoga{ znae{e da zastane na zemja i da gi smiri site buri koi od mene izleguvaa i pravea kr{. Jas pak sekoga{ znaev kako da ja razburi~kam negovata prizemjenost, kako da rastresam tlo da bi prodolìl tekot. Si bevme super tim. U~evme za svetot, za qubovta, za planinite, {umite i vetrot koj niz niv prikazni redi. U~evme i za ~ovekot i negoviot pad, no i za toa kako da se vivne povtorno vo viso~inite. Letavme i pa|avme, a od luznite {aravme yidovi, peevme pesni, pi{tea kavali, topotea tapani, vistinata izleguva{e na videlo. Edno sekoga{ ostanuva{e da ne vodi - nade`ta! I voljata da se bide, da se postoi kako takov i da se ìvee sopstvenata vistina! A qubovta sekoga{ ni be{e dom i niz nea go izgradivme ovoj most od pijani likovi niz vremeto, da bi moèle sega da si poprikaème za na{iot pat. A toj {totuku po~na!!! Izlegovme od konacite, be{e ve}e docna na pladne. Snimiv prekrasni kadri od mestoto, dodeka Karlo razmisluva{e sednat na edna klupi~ka, vo prekrasen ambient {to kaj mene sozdava{e ~udesno ~uvstvo na voshit kon samata pojava, samiot fenomen na postoewe na site tie ne{ta zaedno... Karlo sekoga{ go nao|a{e svoeto mesto za

CVETNIOT PAT

celosno da se vklopi vo kadarot, a jas uìvav vo sovr{enstvoto na setingot... boè, pa toa be{e magija za setilata. Boite... planinite... senkite... oblacite... znacite... vetrot... ko da ve}e ja imav doìveano slikata, no odnadvor. Sega jas i Karlo bevme vnatre. SĂŽ pra{uvav za {to razmisluva. I toj ve}e be{e navlegol vo prikaznata. A kako i ne bi navlegol koga taka mo}no zapo~na! Negovoto oko gi gleda{e site male~ki znaci, so pretpazlivost i krotkost kako {to mu prilega na vistinski duhoven navigator, sosem nesvesno otkrivaj}i go vistinskiot tek na prikaznata. A jas sekoga{ na vreme go primetuvav toa! Navistina bevme super tim... Otkako snimiv sÂĄ so kamerata, trgnavme ponataka. Gi otpozdravivme nasobranite selani pod tremot i izlegovme od manastirskiot kompleks. Patot pred nas, oblacite nad nas, i sitna rosa po stakloto. \ole ve}e be{e spremen za patot {to go ~eka{e, bez da znae za toa... :) A patot nÂĄ vode{e niz Kumanovo, i sledej}i ja intuicijata - toa vnatre{no glas~e koe e edinstveniot vodi~ na vakvite pate{estvija - to~no ko dogovoreni, svrtevme levo na vistinskoto mesto, zatoa {to pristignavme to~no pred policiskata stanica. A treba{e da pra{ame nekogo kako da se stigne do Kokino Selo. Koj drug ako ne policijata? :) Tie bea fini i ni kaàa kako da stigneme do seloto. Nie se pozdravivme i krenavme ponataka. Ve}e po~na da vrne. A i se stemnuva{e. Sledej}i ja mapata koja kako zdiplen jorgan ni gi pokriva{e viziite, namesto da si go slu{ame glas~eto vnatre, zatalkavme po nekoi ugorni pati{ta dur do granica so Srbija. Prohor P~iwski - vele{e eden kr{en znak ostaven da dreme na kve~ernoto rumenilo, kako posleden pozdrav od vremeto koe izgnilo, koga tuka ne postoe{e granica, a site nie ednoglasno rikavme: I po Tito - Tito!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Iako ve}e mièa oblacite, a senkata sÂĄ pove}e zema{e zamav, me privle~e glasot na karpi nekoi stari stureni od levo pokraj patot. Se parkiravme - go ostaviv Karlo vo kolata a jas trknav prugore po rit~eto, nebare }e najdam nekoja raspeana karpa ta }e mi gi kaè tajnite. Koga ve}e mi se izgubi patot od vidikot, na~uv kloporci od dale~inata, svesen deka otade ve}e e druga dràva, nekoj drug svet, skroen po merilata na nekoj drug sulud narod. Mirot me opi! No znaev deka docna e, a patot sĂŽ u{te ne sme go na{le, ta sme zatalkale... Navrapito se skuturiv prudolu kon avtomobilot, Karlo smireno zatalkan po liniite na mapata... Ne ~ini da se me{a razumot i intuicijata... No {to da se pravi - 21 vek e... }e da mine vreme dur ovie na{i talkawa se ispravat vo axilak... Se vrativme nazad, znakot vele{e: Dragomance (selo so zmejovsko ime, mi se dopadna). Sledej}i ja tu mapata tu intuicijata, skr{navme levo i kraj patot nekoja si bakalnica i trojca dragomanski hajlenderi so ladni piva vo racete, si go ladat umot od balkanskiot vrie` vo tivkata kve~erina... A vrie tuka i pod drvo i pod kamen! Gi pra{avme za pravecot i ni rekoa deka sme na praviot pat, samo treba da prodolìme pravo sÂĄ do selo Arbana{ko. Na eden kilometar pred seloto se nao|alo izumrenoto selo Kokino i poznatata mu opservatorija. Im se zablagodarivme, nie ~udnite talka~i vo no}ta javnati na \ole so tetovska registracija, {to veruvam deka seriozno im gi voznemiri motikite, ama aj... Ve}e se be{e stemnilo, a nekoi temni obla~i{ta, tamu visojte, frlaa molwi zakanuva~ki, ko da re{ile da se poigraat sramno, svesni oti nekoj im ja naru{uva svetata im orgija. A nie, sitnite, taka smurteni so o~i okokoreni za da gi poznaeme znacite, teravme pat ponataka, naga|aj}i na sekoi petstotini metri kade bi bilo na{eto mesto.

CVETNIOT PAT

Znaevme deka koga }e go vidime }e go prepoznaeme, ama nekako Sovetot Racio od levata hemisfera na ovie na{i nedoevoluirani mozo~iwa ni rede{e niza predupreduvawa. Na patot ni pretr~a zaja~e. [to znak }e be{e ova?!? Da se pobrza, ili mnogu brzi sme?!? Niz prepirki doprevme pred edna {iro~inka kaj koja patot vrte{e nadesno, a vo nas vperen znak, nekakva si planinarska il' lovxiska mapa, iscrtana na drvena plo~a od ponovo vreme, da ne re~am od postsocijalisti~kata era. Ni se privide svetlina od zad borov ~estak i nekoj traktor parkiran pred ne{to {to li~e{e na ograda od bodlikava ìca. Svrtevme so \ole udolu pokraj traktorot i po edno zemjeno pat~e, kraj bodlikavata ìca. Karaula ili policiska stanica? Zastanavme, \ole ni lipsa, izlegovme nadvor i tamu nekade se na~uja glasovi na lu|e, vidno zainteresirani za na{eto inkognito natrapuvawe vo mnogu ~uvstvitelniot prostor tokmu kraj bodlikavata ograda, od kade verojatno samo teroristi bi se obidele da napravat upad. Siguren bev deka niz glava im minaa site partizanski filmovi {to kako deca gi gledale, koga nekoj vikna: - Ej, koj e tamu? Ko od pu{ka mi izleta: - Nie, na{i sme! Kako da se vleze kaj vas? Verojatno koga ova bi se slu~uvalo nekade vo blizina na nekoja kasarna vo rodniot mi kraj, bi se na{le vo seriozna opasnost da si se prostime od ìvot~iwata ni mili, ama tuka toa "nie, na{iÂ°, ostava prostor za u{te troa komunikacija za da se zadovoli ~ovekovoto qubopitstvo. Pa ne sekoj den na lu|evo im doa|aat nekoi "na{i" od zaseda, mora da se ispita, da se vidi {to lu|e se, pa da se reagira. Blaze si im na granicite ni na{i ako vaka si gi ~uvame. Ili moèbi i ne! Lu|eto nĂŽ upatija kon vlezot vo karaulata od drugata strana, ta nie noze preku glava se isturkavme po mrakot nekako do ledinkata {to ve}e ja pominavme, pokraj trak-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

torot, niz edna gramada-od-granki kapija, sยก do ku}arkata pred koja sposlani leèa nekakvi si ~au{i od {umska policija ili vojska. Duri vo eterot ree{e od male{evska rakija, se po~uvstvuvav kako jazovec pred sultan, i ja progovoriv molitvata na patnikot namernik vo mene. Im kaàvme od kade sme i kade nยก vodi patot, i otkako nยก izmerija onaka koxoba{iski od glava do peti, ne upatija u{te kilometar ugore po patot, do kampot na @ika, {to bilo dobro mesto za po~inka, a @ika }e ne udomel i }e sme moèle i {ator da postavime kraj negoviot kamp. Gi ostavivme tie kvazislu`beni lica zad nas i mu ja krenavme na u{te eden pohod. Ve}e be{e izminalo devet ~asot i no}ta se be{e udomila, onaka te{ko gazdinski, vrz staroto tlo. Jas i Karlo onaka onemeni od odekot {to rika{e od dnoto na na{ata potsvest, nit zbor ne prozborevme za slu~kata, samo molevme Boga da ni se pojavi toa zagado~no mesto na toj nekoj si {umski ~ovek - @ika, kogo go ostavila ne znam kakva sila tuka kraj patot da zbira i udomuva patnici namernici ili kakvi ne ti sozdanija, {to ne znam {to majka bi barale vamu po planiweto, koga bilo a kamoli vo vakvo gluva doba. E, @ika, kako {to podocna doznavme, e ìviot makedonski gor{tak, nomadot so ~eli~na volja i div pogled, a {iroko srce i detska du{a. Cel ìvot go minal pod Kozjak i German, spiel pod karpine, denes ve}e svetski poznat lokalitet, na ~etvrto mesto na rang-listata za najstari monolitni opservatorii spored NASA - "Kosmodromot" vo Kokino, kako {to jas i Karlo miluvame da go narekuvame, oti tuka ~udni nebesni dejanija se zbidnuvale, a moèbi i sยก u{te se... Po ni samo pet minuti vozewe ugore po patot, stignavme do taa magi~na kraj{umska stanica. Zbuneti, no vozbudeni, go parkiravme \ole kraj patot i izlegovme da vidime koj ni e doma}inot. Mestoto be{e prazno, taka {to imavme mo`nost da go razgledame kampot, {to nยก napravi

CVETNIOT PAT

da se po~uvstvuvame troa kako amerikanski skauti (izvidnici), dodeka vo nas vrie{e radosta na biduvawe vo nekoj nov, magi~en svet, kade oìvuvaat drevnite legendi niz {umot na vetrot po zelengorite divi (mala digresija: Karlo {totuku si fati svetulka - dobar znak). Prekrasno dom~e si najdovme za ovaa ve~er: kamp - vagon od ~etiriesettite godini na minatiot vek, sigurno ostaven od bugarska ili germanska vojska kako plen na partizanite, koj @ika go adaptiral vo {umsko bife, ta go pokril so ceradi~ka, izdlabil dva-tri trupa vo udobni sedla, i po nekoja masi~ka ko za na izlet... po stranite prika~eni drveni sedi{nici na spu{tawe, ko vo starite kinosali, na podot pak kamen - tucanik, a zad kampot betoniran prostor za {atori. Sednavme da zdivneme troa i spokojno da go vpieme novoto ni dom~e... Se javivme po doma za da im kaème na lu|eto kaj sme, kako sme... da ne nÂĄ mislat... i po kratko vreme se pojavi xipot na @ika od patot. Se pozdravivme so ~ovekot, a toj ni ponudi kafence za dobredojde... Go pra{avme dali moè da go postavime {atorot na {iro~inkata nad kampot i otkako se soglasi, se fativme za rabota. @ika, se ~ine{e, ko da edvaj ~ekal da mu dojdat gosti, ta ni se rasprikaà za makite i ubajnite koi go terale niz ìvotot. Se raduva{e na mo`nosta da ni poprikaè malku istorija, ta izvadi edna sa~marka na barut so polnewe od cevka, dolga nekoi da ne re~am dva metra, sigurno nekoe oru`je ostaveno ja od Turci, ja od Kara|or|evci... Si ve~eravme, a nadvor po~na da istura do`d (podocna sfativme deka toa be{e znak, ni se otvoril elementot voda). Pred da zavrne izlegov na {iro~inkata, poglednav ugore kon neboto... ima{e yvezdi... ko da mi se iscrta lik na nekoj angel to~no nad mene... ist onakov lik kako pred mnogu godini koga zaminuvav za edna dale~na zemja, ostavaj}i sÂĄ zad sebe, ru{ej}i gi site mostovi vo potraga po nov ìvot... Gabriel - mi se ispu{ti na angliski!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

@ika ni ostavi }ebiwa, se prosti od nas i zamina da spie vo seloto na nekolku stotina metri od kampot, kaj majka mu, oti trebalo da go razbudi rano vo mugri da odi po pe~urki; posle vakov do`d {umite }e dadat bogat rod... Nie sยก u{te {a{ardisani od gostoprimstvoto na {umskiot ni doma}in se stokmivme pod ceradata, dodeka jas gi pi{uvav moite memoari od dolgiot ni den, a Karlo se bore{e so navalata na krikovi od turbofolk muzikata {to @ika ja ostavi da vrti na DVD-pleerot, sepak sre}ni i zadovolni od po~etokot na na{iot axilak. Karlo so nego ja ima{e zemeno i Dnevnikot na eden vol{ebnik, kniga na Paulo Koeljo, koja patem re~eno ni poslu`i kako vodi~ na patot koj nie podocna si go narekovme Cveten Pat, a be{e toa na{ axilak, so na{i znaci, koi magi~no no vistinski se otkrivaa pred nas kako yvezdi po samrak... Ni se ~ine{e ko da sme vlegle vo bajka, oti tolku bea mo}ni koincidenciite da be{e nemo`no da se zeme zdiv pred sledniot nalet na magija... Be{e kako dlaboko nurkawe vo edna sosema druga zemja, sosema poinakov svet, sosem tuka pred na{ite o~i... Mala digresija: Da bevme sega vo Arizona nekade, sigurno }e treba{e da se o~ekuva nekoja varijanta na amerikansko, da ne re~am holivudsko freak-family5 horor{ou, ama namesto toa, jas i brat mi Karlo letavme na isihija niz multidimenzionalnata du{a na zemjava ni Makedonija, dur nad nas se redea yvezdi ko momi na oro... a du{ite ni ja peeja radosno javeto na eden golem son...

Semejstvo na ludaci ili izrodi, kako {to ~esto se prika`uva vo evtinite amerikanski horor-filmovi, kade {to semejstvoto `ivee izolirano, vo nekoja od amerikanskite prerii, na~ekuva nekoi patnici namernici i na najbizaren na~in gi ubiva...

CVETNIOT PAT

Sonot za Kosmodromot... Ve~erta soniv son... Tonev vo nekoj ~uden tunel, tu svetol tu temen... pred o~ive mi se redea krugovi... deset... ne, edinaeset bea... vo sekoj od niv po eden kristal i od nego treperi ko svila prostorot... naedna{ gledam gore kako sjaat yvezdi na neboto... gledam dolu - sjaat kristali na karpite... od karpite izviraat vodoteci... te~at vodopadi... jas skamenet ko karpa ìva go gledam celiot nastan otstrana... kraj mene minuvaat kolona duhovi... svetli nekoi bitija, ko svetlosni snopovi so ~ove~ki oblik, se dviàt vo tivka povorka... poleka se dviàt kon vrvot... pesnata im te~e spokojno od grlata ko da izvira rajska muzika {to me skokotka so radost vo srcevo... te~e vodata... te~e pesnata... mene vo umot mi te~at zborovi... Ej ti silo svetlo sjaj, I vekotum ìva re~, Nikade te nema a pak jas te gledam, Nevidliv za site... O um... Ej ti samorodna silo vonzemna Dojdov da te pozna'm za da me napoi{ so zraci... Po telovo {tit od qubov i svetlina I jas prosvetlen... Neka ~ujat i po~ujat sinojte na Atlantis... ova e tvojot golem dom... Makedon... Duri Sl'nce sjajno gree... patot nek go vodi On... od Kralstvoto nek krene gordo... neka lika obeli... ta niz temen zevzem znawem do krunata mu tamu v rajot... neka krene bajrak v mrak... neka stane svetlost zrak...

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Poleka po~naa da mi se me{aat zborojte so nekoj ~uden jazik... i so sekoj dlabok zdiv jas gi izgovaram istite tie ~udni prizvu~ja zaedno so nim... E-he-jeh... keter6... ko kruna da mi sleta od nebesata... sjajno bela svetlina, mi pote~e po obrazite... do mene se pojavi angel... Rafael... mu go po~uvstuvav imeto, svetlo kako yvezda... mi do{epna... smaragdnata tabli~ka... pobaraj ja tabli~kata, taa }e ti kaè sยก... go slu{am {epotot na duhovite dur se lee pesna po karpite... adonai-haarets... malkut... i naedna{ ja vidov zemjata kako se testi, kako stanuva ka{a, i od nea poleka bran po bran se izdvojuvaat prvin gasovite, se otvora neboto, prodira svetlina, se ladi povr{inata i se sozdava korata... od nea poleka po~nuva da se dvoi organskata materija, te~at branovite, se sozdava prvata ìva }elija, milioni takvi se razvivaat so ogromna brzina, se sozdavaat formi, rastitelni i ìvotinski... jesod... {adai-el-khai... se formira osnovata... se razviva edna kolektivna svest... i te~at branovite... se redat ~udovi{ni formi... vremeto vrti krugovi, so sekoj nov sยก posilno... jehova-eloah-vedaath... i ~ovekot... tifaret... se ra|aat kralevi, se sozdavaat carstva i se urivaat, ete go i Aleksandar, znakot mu e Sonceto na Krst, pred nego svetlina, posle nego kr{, tajnata raspar~ena, svetot vrie... jehova-alohim... daath... tuka zavr{i prikazot... na krajot od site sliki se pojavi temna pustina, ko kletva da se sru{i vrz mene, ja po~uvstvuvav morni~avata bliskost na no}ta... i ko na filmsko platno, brzo mi proletaa niza {ematski prikazi, nekakvi si konstrukcii od to~ki, sferi... a vo nea ~ove~ko telo... Se vidov sebesi odeven vo nekoe staro koùvi{te kako pi{uvam ne{to... se podnavednav da vidam {to e toa, i po~naa da se redat stih po stih... ispi{ani na nekoja

Vidi ^etivo za Drvoto na @ivotot

CVETNIOT PAT

stara poòltena koùrina... vo pe{teri{te nekoe temno... so nekoe staro pismo... eve vaka...: ... A nulata otvora ~elust, ni{ti! I pod nea bezdna, i nad nea bezdna! Strela raspnata ko na krst...Tegne konecot, tegne rakata! Ne e bitno koj }e popu{ti... strelata ide kon celta! Sred ovoj ìv pesok gradi {to saka{ - Tone! Zamini Makedon~e! Potiskaj zrno do bliskono stewe! Ne si zrno ami biser bel! Tamu nek porasne dvorec za kralot od biseri beli! Kon karpite bra}o! Izgradi dom na cvrsto tlo... i vrati se po druga niza na oseka... a }e ima i sledni... Ne tlej tuka sred mekiov pesok! Tuka nema dom sega..! Vo tebe se krie blaèniot... ti go ima{ klu~ot od kutijata! Ti go otvora{ darot! Tebe te mestat za krunata... kako zborot vrz ìvotot! Tvojot zbor }e oìvi! Tvojot zdiv }e dopre do se~ii u{i! Ti }e go zasen~a{ so zlatno sonce svetot... i duri ima o~i }e vidat koj si! Niz tebe treba da mine lut ogan! @iva sila na Edniot! Niz tebe Kralot }e se pokrene da sedne na Tronot! Toj mal mig, bra}a... toj mal mig e va{! Otvorete se! Svesen sum deka ~ekoram po tenok mraz... no lebdeweto mu go prepu{tam na onoj koj sozdava... go priznavam samo Edniot...

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

onoj koj ja poznava Vistinata i ni ja otkriva so sekoj zdiv s¡ pove}e!!! Itajte deca... grabajte kavalot! Crtajte yidovi! Ispejte himni! Svetot se poklonuva... ide Kralot! Majka se budi... udira silno damari! Kr{i kruta kora... lice zakoraveno... meurot puka... se ra|a nova zemja! Se ra|a i nov ~ovek!!! Kutijata i sè drugo is~eznuvaat! Pogledot pokira sè... beskrajot e ramen... ko sve` zdiv na ~isto more... neboto i vetrot... jasni kako rosa... i zvukot opiva i vodi... te~at du{ite ko noti... semirot pee visoko... dlaboko ti{ini! Brzo letaat du{i ko itri grlici po novi skali... nova muzika... novi ritmi... Du{ata gori a telo ne peplosuva... i ~adot is~eznal! Zemjata se razbudila ili rodila! Zemjata se otarasila od zemjata i stanala Du{a7!!! ...

Potoa sî is~ezna vo belina...

Vidi ^etivo za Smaragdnata Tabli~ka

CVETNIOT PAT

OGAN 24.7.2005, nedela Tivko ko da iznurkav od dlaboka voda, po~uvstvuvav kako me mami nekoja ~udna svetlina, s¡ pougore kon mirnata povr{ina. N¡ razbudi zapuren vozduh vo {atorot, ko da se iznadi{al te{ki soni{ta i toj, ta ne uspeal da se kurtuli od niv, èlen za u{te. Eden kup zapoteni ali{ta i potrebata da se oplakne lice, da se napravi kafe i da se krene. Stanavme, s¡ u{te tromi, so iskriven lik i prepolna du{a so is~ekuvawa. Spolaj im na vla`nite maram~iwa, si se izmivme, ta i grlo isplaknavme so nekoe si urugvajsko pepsi-kafe Bibita, {to u{te na po~etokot go kupivme na benziska pumpa, nebare ne{to novo }e probame. Te{ko mu na Balkanot so ovie globalni promeni! Se dogovorivme so Karlo, eden da mesti {ator, drugiot da stokmi po edno kafe, dodeka @ika si rabote{e na novata masa, leèrno gladej}i go staroto drvo, duri toa si dobiva{e mazen lik. Si pomisliv, kolku nemirot znae {to da napravi od ~oveka srede ova more ti{ini! Dodeka si go pivuckavme kafenceto i si se tokmevme za pro{etka do opservatorijata, uìvaj}i ja utrinskata sveìna vo is~ekuvawe ~udo, od kaj patot se pojavi vozilo so skopska registracija. Izlegoa nekolkumina, eden povozrasen de~ko i dve devojki so ~udni grimasi na liceto, ni prijdoa nekako somni~avo, skopski; n¡ pra{aa otse~no i pribrano kako se stignuva do monolitot (ko da sme im bugarski fa{isti); nebare okolu nego dupka - zavzem dlabok. Prostete mi za ironijava, no vo ova malo dom~e na{e, grevota e da se gledame {pionski, znaej}i oti krvta ne ni e mnogu daleka - n¡ deli sal po nekoe selo ili reka, dve. Im rekovme da po~ekaat tuka so nas, pa }e n¡ odnese @ika site zaedno, no, pustite, tesni du{i~ki, tamu }e n¡ ~ekale. Nie

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

si dopivme kafenceto, @ika go zagrea troa xipot, i op, tup, po zemjenoto pat~e, se najdovme gore. Dupka iskopana, tri so ~etiri metri, i jasno definirani elementi: pe~ka, pod, yid... ostatoci od nekakva stara naselba. Nad nea ve}e po~nuva{e toj - Kosmodromot. @ika se pretstavi vo svoe svetlo, po~na so objasnuvawa. Ni kaà za iskopuvawata {to se vr{at na lokacijata, ni gi pokaà elementite i ni ponudi da kreneme po edna pateka ugore do karpite. Jas ostanav odzadi, sakav da snimam nekolku kadri od prekrasnite pejzaì {to se otkrivaa ko samovili sred {umski izvori, sekade kade {to dopira{e pogledot. Gore po patekata se tegne{e povorkata od turisti i avanturisti. Krenav po niv. Turata krena; @ika ni gi pokaà ni{anite, tie za sonceto i tie za mese~inata. Go sedna Karlo na tronot dolu vo sredi{teto na objektot, pod edni strmni karpi{ta, a nam ni pokaà kako od ni{anite to~no se gleda samo tronot. Snimiv sekakvi formi po karpite, u{te nesvesen za otkritieto {to nยก be{e o~ekuvalo to~no vo opredelen mig! Ah, tie mig~iwa - portali nebesni - samo koj im ja znae tajnata! Dodeka snimav od kaj ni{anite, primetiv vdlabnatini vo kamewata, ko da ne{to stoelo tuka, niz koe podobro se fokusirala svetlinata. I po~naa pra{awata: od kade doa|al zrakot? kade se prenaso~uval? {to koristele za toa? zo{to? Ne{to vo mene zatreperi...ko yvone` na kristal... Lu|evo posedoa u{te malku i si zaminaa. @ika so niv. Jas i Karlo re{ivme da ostaneme u{te troa. Karlo zamina tamu nekade na poslednite karpi, koi izgledaa svieni ko vo

CVETNIOT PAT

spirala, i si gi izveduva{e ve`bite na pette Tibe}ani, piej}i go siot toj magi~en svet, koj silno ostava{e hemiski pe~at po nervnite ni }elii~ki i grade{e nekoi novi mreì, nov identitet, {to sยก pove}e li~e{e na ~udovi{no otkrovenie za samite nas. Ko da sme stapnale na mestoto od kade site du{i se vseluvaat vo fetusot, pred da se rodat na ovoj svet. Ko da tuka nยก podgotvuvale za patekata koja treba da se izodi niz ova ~etirislojno biotelo, za da se pronajde onaa misla, onaa nervna mreà, koja najsilno zra~i i koja dopira do tajnite na kosmosot. Zatoa i go narekovme ova mesto Kosmodrom. Po~nav da primetuvam triagolnici vdlabnati vo karpite vo dolìna na celiot objekt. Trknav da mu kaàm na Karlo, a toj na{ol od nekade tri prekrasni lilavi cvet~iwa i si se nakitil so niv, ko da go presretnale nekade samovili, ta go ma|epsale, so qubov opile. Prethodno ~itavme vo Dnevnikot na eden vol{ebnik deka postoele tri vida axii, Romei koi odele do Rim da go posetat grobot na sv. Petar i kako simbol za prepoznavawe nosele tri krsta, dodeka pak Palmari bile tie koi odele do grobot na Isus i nosele tri palmini gran~iwa kako simbol, a treti bile onie koi odele do grobot na sv. Jakov vo [panija i nosele tri {kolki za prepoznavawe. Karlo sosem nesvesno go najde na{iot znak, na{iot simbol. Trite lilavi cveta se pojavija. Cvetniot Pat ve}e ja zaokruì svojata svetost. Se pojavi! Znaevme deka po~na. No kade nยก vodi... do kade li odi... {to li }e najdeme... kakov li cvet ~uden... ili korov nekoj bluden...? Mu kaàv na Karlo za triagolnicite. Gi ima{e nasekade. Nekakvi `lebovi za stolbovi, si pomisliv, i ko vo bajka brzo, itro, po~naa da se me{aat sliki, soni{ta i fantazii, redej}i kam~e po kam~e od mozaikot. Po~naa da mi se ocrtuvaat prostorii, odvoeni so jasno izdletani stolbovi, so vlezni porti i korita, sega ve}e ispolneti

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

so nanosi zemja, a sigurno nekoga{ni ~e{mi ili nekakvi si fontan~iwa polni so voda... pa krugovi, izrezbani po karpite, kako nekakvi `lebovi za pogolemi konstrukcii... pa to~ki, izdlabeni po karpite... `rtvenik, na najvisokoto mesto od celiot objekt, od kade {to jasno se gledaat liniite, koi, nekoga{ simetri~ni, sega grubo ja navestuvaa sovr{enosta koja nekoga{nite graditeli ja otslikale na ova tlo; na vrvot ima{e izdlabeno triagolno ogni{te, ne{to kako svetilnik vo forma na triagolnik, i ko od vedro nebo mi padna na um da naslikam nekakvi si simboli, vkrsteni triagolnici i to~ki, pa si zedov edno gran~e i ja isplukav taa moja suluda grafi~ka ideja (vidi slika dolu) tokmu vrz rovkata zemja srede triagolnata konstrukcija, i zaminav ponataka, premnogu vozbuden za da baram racionalno objasnuvawe za ovoj moj naludni~av poteg... `rtvenikot, ograden so delkani kamewa, vo forma na triagolnik

Ponataka mi se vide stra`arnica, nekakva prostorija, za{titena od site strani, a so procepi niz koi jasno se gleda{e celata dolina... pa sedi{nica, ko mesto za nekakov si sovet od mudreci, so tronovi sovr{eno isklesani, so mazni potpira~ki i zglavje, a pred nego poplo~eno predvorje... pa se pojavija i kanali izdlabeni vo karpite so to~no opredelena simetrija... Duri mi se redea mislite ko momi na oro, umov mi se prikle{ti za taa magi~na slika i

CVETNIOT PAT

po~na samiot da gi otkriva tajnite vtisnati po tie `ivi karpi{ta, ne popu{taj}i pred razumot. Ve}e gi vidov pette to~ki, koi demnea kako skr{en 'rbet vo osnovata na celiot objekt. Izvadiv liste hartija i po~nav da go skiciram mestoto8, da gi baram simetriite, liniite, da go vra}am vremeto nanazad, pred da se izlizga zemji{teto, pred da go rastresat zemjotresi tloto, toga{ koga ovoj objekt slu`el nekomu za ne{to. No za {to? Mi se stori ko pra{aweto da odekna niz celiot kosmos...

Stra`arnica

Tron

@rtvenik

Porta

Toga{ od zad vleznite karpi se pojavija trojca ma`i, ko od nebo padnati, i znaev deka ovaa slu~ajnost e tokmu onakva kakva {to samo kosmosot mo`e da spoi. Navidum samo tri figuri go presekoa toa moe lutawe niz kosmodromskite hodnici na potsvesta, no bea toa bez-

Vidi ^etivo za Drvoto na @ivotot

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

broj likovi, sleani vo tie tri prikazi, koi {epotea so sekoj mal podvig do svesta; s¡ po~ujni i po~ujni stanuvaa odgovorite... Poetot vo mene {epna: Vol{ebnikot... I be{e toa vol{ebnik, navistina. Od Skopje, ko {to ni se pretstavi podocna. Go sledea dve ~uvar~iwa, dve ~udi~iwa od lu|e, bistrookiot so al~na grimasa na likot dur se tegave{e vo nasmevka, i me~okot gor{ta~ki so tapa nasmevka i ist takov humor (no lokalec, go proìveal detstvoto na karpive). Se iska~ija site trojca do `rtvenikot, i dodeka ~udi~iwata se gnezdea i ezdea po nas, vol{ebnikot go ostavi èzolot (stap za planinarewe) na zemja, gi krena racete ko vo molitva kon Alah i go otpozdravi staroto monolitsko ~udovi{te na svojstven na~in. Nie, s¡ u{te zavendani vo potraga po smisla srede taa gramada kamewe, sosem nesvesno se dovle~kavme povtorno do najvisokata to~ka, kaj `rtvenikot, ili svetili{teto, ko da n¡ vle~e{e nekoe vselensko ra~i{te kon edna sudbinska sredba, odamna re~ena da se slu~i; koga tamu so racete krenati, toj: "Ova e najsvetlata to~ka, znaete?" - ni re~e. I mi potekoa zborojte, kako da bev povtorno u~eni~e na {kolo, ta odgovaram na tabla za nekoja odamna postavena zada~a, za koja jas so godini sum baral re{enie, a ete, tokmu sega nenadejno mi teknalo! Mu rekov deka se ~ini ko da bilo `rtvenik mestoto, ili svetili{te, oti e najvisoko postaveno pa drì logika. Po~naa da te~at iskri me|u nas. ôvekot umee{e da gleda vistini. Pogledot mu be{e prodoren i silen. Me zagleda, onaka nakoso, so fakirski pogled: "Dobar, predobar... ete takov si ti... i samo da otkriva{ novi ne{ta!° - mi re~e. Na Karlo mu se obrati za nekoi raboti. Mu kaà da ne se pla{i da go odi svojot pat. Mnogu da ne mu ja misli tuku da se pu{ti kako riba vo voda.

CVETNIOT PAT

Muabetot ni pote~e ko bistra reka, mu kaàv za triagolnicite dol` Kosmodromot, mi ja pokaà najmo}nata to~ka nad triagolnikot kaj `rtvenikot. Ka~i se tuka da vidi{ ne{to! - mi re~e so silna vedrina vo glasot. Se ka~iv, gi ra{iriv racete i mornici mi minaa. Gi zatvoriv o~ite i okolu mene se vijnaa silni misli, zatreperi vozduhot so sila iskonska i me ponese ~uvstvo ko div nekoj vetar ugore, ~inev oti edram nad celiot toj magi~en raj. Migot potraja ve~nost, ta i pokraj toa {to naokolu edvaj pirka{e tivko vetre, mene mi se stori bura vekovna {to se {mugna vo mislive i najde pat do nekoi pe{teri tam dolu v temnata mi potsvest od kade krena sterna podzemna za voskres i voznesenie na ova tro{no telo so silata na duhot vozbuden... ]e spoulavev od mo}nite koncepti {to mi go opsednaa umot - sยก se ra{trka vo spirali i fraktali. Di{ev dlaboko. Mi tekna na neobi~niot simbol {to go is~krabav pred malku, tokmu na toa mesto kaj `rtvenikot (vidi slika gore). Ko da mi gi pro~ita mislite, vol{ebnikot go pogledna simbolot i gi ra{iri racete... Go slu{nav, od vnatre, kako me sovetuva da go izbri{am, so glas iskonski dlaboko vo du{ava. Go poslu{av. Me|u nas stivna edna mo}na bura. Se poglednavme i znaevme kako nยก dovel patot tuka. Ne znaevme kade nยก vodi, no znaevme deka ova e toa - edna sudbinska sredba kakva {to samo tajnite moàt da spojat. E, toga{ po~na da mi gi pokaùva likovite po karpite, a gi ima{e mnogu: èna so dete, lav, ìvotni razni, lu|e vo sekakvi pozi... nasmeani, ta`ni... so racete pokaùvaa nekade... raskaùvaa nekoja nema tajna za~nata duri i pred da se rodi ~ovekot... Koga edna{ }e i ja na~ne{ tajnata na nekoja karpa taa }e ti go kaè svojot lik, da znae{! - mi pro{epoti ko da saka{e da me uveri oti na prav pat sme.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Mene mi se kale{e slika od sonot {to go soniv ve~erta, tu od karpite tu od simbolite... Se redea kam~iwata i se kite{e mozaikot... Mu ja pokaàv skiciranata mapa... pogledna naokolu i se soglasi: "Ba{ taka... dobro si videl" - mi re~e so odmerena va`nost vo iskazot. Po karpite ve}e se gledaa site tie likovi, sÂĄ be{e klesano vo kamen, pa izabeno od vremeto i nevremeto. No, nitu eden kamen ne be{e slu~aen. Tuka navistina imalo vodoteci, {to kako fontani grgala voda nadolu po skalestite terasi. Imalo stolbovi na koi stoele kristali9. Celoto li~e{e kako preslikuvawe na nekoe soyvezdie od Mle~niot Pat od istok kon zapad, taka {to na sekoe mesto so kristal mu odgovarala po edna yvezda na neboto. Za vreme na letnata ili zimskata ramnodenica, zavisno od ni{anite, se proektiral tenok zrak na svetlina od sonceto, {to se reflektiral niz mreà od kristali, to~no postaveni vrz stolbovite za da formiraat simetri~na mreà koja }e go dviì svetlosniot zrak za da sozdade takov vid opti~ki efekt {to pravelo da izgleda kako celiot Kosmodrom da bolsnuval ko nebesna ubavica... Sonot mi stana kristalno jasen... Sjaele yvezdite na neboto... sjaele kristalite na karpite... se peele spokojni pesni... se krevale obredno do `rtvenikot kade eden zrak go pali ognot... gori vrvot... molitvi se redat... peat himni usni nerodeni... ognot gori cela godina sÂĄ do denojte na "mrtviteÂ°, koga se gasel za da se do~eka sledniot mig na povtorno palewe na "`rtvataÂ°... a so toa i povtorno ra|awe na duhot... Vo vnatre{nite krugovi, kade {to stoele tvorcite na Kosmodromot u{te od postaro vreme, se doìvuvale kosmi~ki patuvawa, razmena na iskustva i komunikacii so drugi bitija, se primale poraki od glasnicite za pla-

Vidi ^etivo za Kristalite

CVETNIOT PAT

not kosmi~ki... se gradel patot za sÂ˘ u{te nerodeniot ~ovek... I jas i vol{ebnikot se soglasivme deka Makedonija e ~udesno tlo, dar na bogovite, magi~na i duhovna u{te od pred Hrista. Ja bele`al Gospod kako edna od najmo}nite dvanaeset to~ki na planetava, duri i vo potesniot krug na prvite tri, so Himalaite i ju`noamerikanskite Andi10. Me zagleda dlaboko i mi re~e da postam i da se molam vo petocite ako sakam da se trgnam od lo{i vlijanija. Mu rekov deka i drugi mi go rekle toa, deka znam {to treba da napravam za da se trgnam od temnite, kako {to gi nare~e toj, za da im ja zatvoram portata. - Imam u{te troa rabota od taa strana...! - mu promrmoriv. Go zaneme iskazov moj i toga{, sosem nesetno mi se pokloni, a jas znaev oti me pozna... Za vozvrat, mu podariv tri knigi od Karpa @iva. Se pozdravivme so trojcata i tie zaminaa. Jas i Karlo otidovme do kampot, se pozdravivme so @ika, i ve}e spremni za slednata mo}na vozdi{ka na ovaa ~udesno tlo, krenavme vo potraga po novi vidici... Povtorno \ole ni stana na{eto dom~e. Toplo i {areno kakvo {to si go napravivme. Karlo go i{ara so niza linii, go preslika celiot pejza`, i vo siot toj mete` na to~ki, krivi i pravi poleka se ocrtuva{e na{iot pat. \ole ni be{e i hram~e, so ikonata na Bogorodica nad retrovizorot, da ne ~uva od sekakvi ~udesii, pa gi nacrtavme i

Vidi ^etivo za Majanskiot Kalendar

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

trite cvet~iwa koi ni stanaa simbol na patot. Sami po sebe se javija znacite, simbolite, a so toa i axilakot. Znaevme deka sme trgnati da go najdeme Cvetot nad site cvetovi, no ne znaevme {to bi moèl toj da bide... êkavme sam da ni se ojavi sonot... Znaevme deka }e bide taka! Odevme bavno, relaksirano. Okolu nas sekoja boja trepere{e so svoj sjaj. Se redea sliki ko ikoni, duri pejzaòt postepeno se menuva{e od pusti karpi{ta vo beskrajni temni gori sposlani dol` nekoja diva, neskrotliva reka. Jas ne go ostavav Karlo na mira, go tormozev so e'n kup kritiki, sยก so cel da mu ja potsredam hemijata vnatre malku, niz mislite, of kours. :) Mu rekov deka duhoven navigator ne e zada~a za premnogu da se opu{ti ~ovek, posebno koga patot se menuva tolku brzo i nepredvidlivo. Se{to moè da izleze, sekakov znak, a nie da ne go primetime! :) Ili moèbi jas bev premnogu napnat oti znaev deka go barame Cvetot. - Takvi sme si ponekoga{. Se tegavime za da odrìme balans na rabotite. Po pat naletavme na male~ko èlki~e. Znak! Pak se zategavivme, dali ova zna~i deka treba da pobrzame oti sme bavni, ili pak u{te da zabavime. I prethodnata ve~er koga ni se pojavija zaja~iwa na patot ja imavme istata dilema. Si rekovme da si go sledime instinktot a ne razumot. A toj vele{e da zabavime malku. Si go izvozivme patot kraj nekoi strojni karpi{ta, koi nยก zagledaa ko nakonteni ~uvari nekade od vrv ridje, spremni da ni se vturat vo surat ako se obideme da gi voznemirime. Gi podyirnav oddaleku preku kamera i zaminavme ponataka. Patot nยก dovede do nekakva si ~e{ma kraj patot, na samo nekolku kilometri od Stracin. I bidej}i nemavme kasnato ni{to od izutrinata, a i ni se dopadna mestoto, re{ivme da napravime ru~e~e pauza vo bav~i~kata {to izgleda{e kako fino mesto za pladnevna po~inka. Bav~ata be{e na terasi, so ~adori postaveni kraj piknik-masite, na zeleno trevni~e, ta senki~e,

CVETNIOT PAT

pa i turbofolk~e vo zadnina, {to mene mi be{e super alfa-osnova za pi{uvawe memoari, a na Karlo za trewirawe nervi, ta si kasnavme, si po~inavme, zakrepnavme od divinata, i pred da trgneme povtorno na pat, mu ostaviv crte` na mom~eto {to ne posluì, mu plativme za ru~ekot i mu ja trgnavme za nakaj Karpin manastir. Takov ni be{e dogovorot, da go posetime mestoto kade na Majka Zenovija pred mnogu godini Ăą se pojavila Bogorodica vo vizija. Ni kaàa deka sme go odminale i deka trebalo da se vratime nazad nekolku kilometri. Eden dedo so xuxesto nose i sini, makedonski o~i ni kaà deka patot do manastir~eto bil zatrupan od nanosi, a poradi toa {to ve}e be{e pominalo pet ~asot, re{ivme da go ostavime Karpin manastir za nekoj drug axilak i trgnavme ponataka sledej}i gi znacite kon slednata cel. Na samo nekolku kilometri ottamu naidovme na golem bilbord so naznaka "Kuklica- Skamenetite svadbari, 8 kmÂ°. Sosema bevme zaboravile na ovoj lokalitet. So trite cvet~iwa napred, cvetarite se upatija kon slednoto nivno upori{te! Pominavme niz selo ]etenovo, po nekoj grub selski pat, no prooden, kraj reka, sÂĄ do portite na lokalitetot, koj na na{e golemo iznenaduvawe be{e mnogu fino ureden, ograden i is~isten. Se gleda{e deka taze go sredile. Na mestoto ima rasfrlano mnogu kameni formi, kako prirodno izvajani figuri koi li~at na lu|e, kako da se svatovi koi gi skamenila nekoja drevna kletva. Se zbil pesokot nad niv so godini, gi pokril i skamenil tie kletite, koi kojznae komu du{a pogre{ile ta nekoj se ozlobil da gi vaka zacrni. No kako mine vremeto, do`dovi ja mijat pesokta, taka {to moèbi eden den i }e gi vidime site tie svatovi, kako ìvi izleguvaat od pod pesokta, ta }e zapeat i zaigraat povtorno pred celosno da is~eznat vo prav. A }e is~eznat! Ako mestoto ne se za{titi, brgu }e ni gi snema svadbarite!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Ubavo mesto, no moèvme da mu ja po~ustvuvame zapurata. Ko da demne{e nekoja prokletija vrz nas. Naedna{ mi tekna na seto na{e prokletstvo makedonsko, od pamtiveka visnato, niz gatawa i magii zareknato, nedore~eno, neizle~eno. Ve{terki, baja~ki, nare~nici i ma|epsnici. Mnogu kletvi prokolnati, temni misli ko kopja nabieni po staroto tlo. Ne }e ni e na arno takvata nafaka! I dodeka si peev jas taka po na{inski, dodeka si gi plaknev mislive so ~udni soni{ta, a Karlo mu ja fati po vrvicata, od kaj vlezot se pojavija tri ~udni formi, eden po eden ko senki. Bea toa lu|e. Da, dvajca momci i edna devojka. U{te edna li slu~ajna sredba na krajot od svetot!?! - si pomisliv. De~kite se pozdravija so Karlo, jas snimav so kamerata naokolu. Imav vreme da gi vidam koi se, {to se. Izgledaa kul! Edniot od niv - palavo deti{te so budalesta {apka, drugiot - mohikanec so kojotski stav i dolga diva kosa, a devojkata - so {iroka usta i ve{terska nasmevka... Ne{to vo mene mi vele{e da ne im raskaùvam ni{to za na{iov pat na ovie ~udi~iwa. Sepak na vakov axilak, kako {to e ovoj na{iov, sekakvi soobrazenija znaat da se prika~at do patnikot, nekoi da go naso~at, drugi pak da go ottrgnat od patot. Ne{to vo mene vele{e deka ovie se od vtorite. Ne oti de~kite bea lo{i, no nivnata potsvest ima{e otvoreno premnogu porti do sekakvi si ~inodejanija niz koi moèv da po~ustvuvam kako te~at senki i {epotewa na sekakvi ne~estivi... Moèbi }e zvu~am naludni~avo, no ne sakav Cvetot da go kompromitiram vo ovaa faza. Ne moàm da objasnam kolku kompleksno funkcionira ~ovekovata potsvest, i kakvi sยก seni{ta moàt da se prikradat i da zemat oblik koristej}i ja nebre`nosta ~ove~ka. Se setiv oti nekade imav ~ueno deka duri op{time eden so drug niz nas minuvaat niza likovi. Bogovi i demoni se borat za nivniot poln izraz vo ovoj svet preku

CVETNIOT PAT

na{eto delo. Ovie vtorive, bidej}i ne moàt direktno, na vakviot na~in crpat informacii za planot bo`ji, taka {to ako im se dozvoli da dojdat do odredena svest koja vo momentot se manifestira niz nas, toga{ toa e ednakvo na kosmi~ka sabotaà. A jas ne sakav da go sabotiram Cvetot. Go ~uvstvuvav kako dar kosmi~ki, kako poseben koncept koj vnimatelno treba da se primi, i da se o~uva vo tajnost, barem duri ne se razotkrie vo celost. I pokraj toa {to znaev deka propu{tam bitna informacija, sepak dlaboko vo sebe re{iv da go nabedam Karlo da se trgneme od lu|evo. Prijdov do kaj niv. Karlo ve}e se zamuabetil ne{to. De~kite me poznaa. Sme patuvale zaedno od Belgrad samo pred nekolku dena. I ve}e znaev deka znakot e lo{, oti se setiv na neprijatna slu~ka so niv vo avtobusot. Na granica nยก simnaa nekolkumina od avtobusot i ne pretresuvaa. Me|u niv bea i budalestiot i ve{terkata. Toga{ ne znaev {to mi be{e odbivno kaj niv, sega ve}e znaev. Niz niv te~ea seni{ta, i nekako znaev deka }e gi sretnam pak. Ete, gi sretnav i toa ba{ tuka na prokolnato mesto. Znaci, znaci! A koga ni kaàa za ~udnoto semejstvo koe ìvee vo blizina na lokalitetot, koi seloto gi prokolnalo i izoliralo nastrana, a tie bile da porazgovaraat so niv, ve}e so sigurnost znaev deka treba da se trgneme. Mu dadov na Karlo znak da mi pomogne so snimaweto, i se iska~ivme na viso~inka. Mi be{e mnogu drago koga doznav deka i Karlo go imal istoto ~uvstvo za niv. De~kite sakaa da kampuvame ba{ tuka na lokalitetot, i bea vidno raspoloèni za druèwe. Mnogu bea suvi, a nie pak so~ni - }e ne iscicaa, si rekovme eden na drug. Po~ekavme da si ja donesat opremata od avtomobilot, pa slegovme nadolu, im rekovme deka sepak odlu~ivme da si odime na druga lokacija pokraj rekata, gi pozdravivme i mu ja fativme magla. I ubavo napravivme {to si otidovme. Im dadovme dovolno za cela godina. Im kaàvme mnogu raboti za toa {to, kade, koj sme... Najdovme edno samovilsko mesto,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

opkoleno so ve{tersko trwe i tamu si go postavivme {atorot. Izgleda{e kako da sme im go fatile mestoto na nekoi ve{terki. Celata oblast ree{e na kletvi, magii, ve{terski ~inki... a nie ba{ tuka zapalivme ogan. Ni se otvori vtoriot element, na sosema paganski na~in, onaka kako {to i `ivee narodot na ova tlo. Ova be{e prv pat na patov na{ da zapalime ogan~e. I be{e toa umereno no bistro ogan~e, ta se zasvirevme i zapeavme, na kaval pisnavme, zlo rasteravme, gi veselevme duhojte nasobrani da ja slu{nat skaznata za edna kletva stara, drevna kolku ova tlo... Docna ve~erta sosem umorni si legnavme da si po~inime... Be{e toa golem den...

CVETNIOT PAT

Sonot za Paganskiot ogan... Ve~erta soniv son... jas i Karlo sednati okolu ogin~eto si svirime, si peeme, koga naedna{ od tamu nekade ni prio|aat tri figuri: edna devojka oble~ena vo crno, i u{te dvajca momci natnati so stari partali... prestanav da sviram na kavalot... ama od ognot ne moèv da im gi vidam likovite... a tie nekako ko da nÂĄ gledaat ko da se krijat od nas... jas potstanav i im doviknav da dojdat da ne se pla{at... a tie po~naa da se smeat... i poleka ni prijdoja... gi zagledav poubavo i gi vidov ve{terkata, kojotot i ludiot... mi se smeeja... me ismevaa... a jas nekako razgolen... ko da nemam ni{to na sebe pred niv... tie mi se smeat i gi pokaùvaat zabite... a ognot sĂ¨ poj}e boboti... i likovite im se me{aat so senkite... i ve}e ne gi gledam... likovite im se menuvaat vo senki i se vle~at ligavo okolu mene... a jas nekako sam srede temna korija... samo ognot tancuva pred mene... naedna{ stivna... pred mene ve}e namesto trite lika gledam tri lamji... zinale i ustite im frlaat ogan pravo kon mene... od o~ite im prskaat molwi... i letaat sliki nekakvi, brzo, sekavi~no nakaj mene... vo slikite gledam lu|e... èni nekoi... vo krug zastanati... babi grbavi... kam~iwa {araat... kletvi frlaat... kolnat... prekolnuvaat... naedna{ idat svadbari... nevesta i mladoènec i svatovi... okolu niv se kreva bura... po~nuvaat da letaat kamewa... lu|e vreskaat... zemja boboti... gromovi tresat drum... i naedna{ sÂĄ se smiruva... vetrot stivnuva... patot se ~isti i na nego kamewa strojni... eden do drug ko svatovi naredeni... ko na svadba da kinisale... im se dobliìv... i posakav da gi dopram za da vidam dali navistina se tuka... podadov raka i naedna{ ko da se pomesti ne{to... se ispla{iv... po~na da se mati sonot... te~ev ko vo reka... naedna{ ko da se pojavi ezero pred mene... a jas na karpite sednat kako na Kaneo... mu go slu{am {epotot zamaen zad branovite... tivok mlaz trepetliv... nekoja ne~ujna frekvencija mi ja tope{e du{i~kata so taga... niz mozokov mi krckaja celi nervni

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

mreì - ko da se sprema{e bura... ezeroto me branuva{e spokojno melanholi~no... i po~na... ...od levata strana od nikade se pojavi ognen stolb obvien okolu samiot sebe vo brzo spiralno dvièwe... o~ive zatvoreni... si velam neka se razviva sonov... naedna{ po voljava mi, ko da mi ja poslu{a du{ava, se razdvoi na dva ogneni stolba... od prostorot pome|u dvata stolba po~na da se pojavuva forma... se otvori edno golemo Oko... me pogledna studeno predizvikuva~ki... trepna spokojno i potona niz tenok procep vo nekoj tenok dvodimenzionalen sloj na nekoja od moite nervni kletki nekade vo levata hemisfera nad hipotalamusot... v{muka sĂ¨ {to mu se najde pome|u dvata ogneni stolba so nego vo ambisot od tenka ni{ka tuneli{te... dolgo do najtemniot ponor... od drugata strana po~uvstvuvav temnina {to grize so stud i mrtvilo... i vo nego On... Glasnikot!!! ...gi drèv ognovite nastrana i se {mugnav niz temniot tunel... mislata ostra ko sabja se~e niz toj potsvesen sub-prostor... ~uvstvoto na prisutnost vo drug svet... morni~av ponor do koj porta se otvora od na{iot um... nekade vo temnite hodnici na potsvesta... hemiski imprintirana informacija vrz nekoja }elija koja na dopir od elektri~en polne` se otvora so samo edna misla... ili zbor... koj e tajna golema... i samo du{ata go znae... Zborot... ...~uvstvuvav deka mi se pribliùva ne{to prostrano i razvieno... ne{to {to v{mukuva energija niz mnogu pipki i se dviì brzo i vo site nasoki istovremeno... ne{to kako oktopod vo okean... me ì`na so pipkata i ko po instinkt jas gi izvadiv zmejovite (moite Poi) i po~nav da gi vrtam... poto~no po~naa sami da se vrtat a jas gi sledev... okolu mene se sozdade sfera od sina fluidna svetlina koja trepere{e na pritisokot od toj temen svet odzadi... ko temninata da saka{e da ja progolta malata sina sfera... a jas gi dvièv Poite so di{ewe... sfe-

CVETNIOT PAT

rata di{e{e niz mene i znaev deka so zdivot i ~istata namera bi moèl da ja pro{iram sferata do beskraj... za mene toa se ~ine{e lesno kako samoto di{ewe... toga{ se slu~i ne{to magi~no... edna od negovite pipki lizna po sferata... od temniot ponor se slu{na dlabok pridu{en dale~en krik i pisok istovremeno {to trepere{e so podzemen ekot... samo pred mig me dopre a ve}e be{e tolku daleku {to edvaj go slu{av... znaev deka sum vo negoviot svet i znaev deka go bolam... znae{e i on... nekako bevme povrzani... jas vo negoviot svet a ~udoto od demon preku mene vo mojot... toga{ se po~uvstvuvav mo}en i imav nagon da ja pro{iram sferata do beskrajot i da ja ispolnam so qubov... toa sigurno bi go uni{tilo... bi mu go osvetlil celiot temen prostor... no koj sum jas da remetam takov mir... toa bi imalo seriozni posledici nekade vo kosmosot... ili vo mene... se smiriv... odlu~iv da bidam prijatel... mu se obrativ so glasot na du{ata moja... "pokaìmi se...° ognenite stolbovi bea zad mene i od moeto telo se prave{e senka do ponorot kade {to plove{e on... i toga{ zatreperi so glas podzemen... "ne moàm... premnogu svetlina...° se potkrenav... senkata se zgolemi... zakrcka ponorot... "pojavi mi se so lik ~ove~ki° - mu rekov skoro na glas... "nikoga{ ne sum bil ~ovek...° trepere{e niz porive mi sekoj zvuk, sekoj glas... "toga{ kakov i da e pokaì mi go likot...!° i toga{ od senkata izvien lukavo me prostrela likot... i potona so silen krik... znaev... bez zbor po~na da te~e vo mene qubov i mu gi vidov o~ite... gledaa pravo vo moite... me|u nas tunel... o~i vo o~i... go po~uvstvuvav niz 'rbetot se spoija o~ite... negovite bolni od svetlinata... moite nasolzeni... gi otvoriv o~ite i niz mene gleda{e on... siot svet... boite... pticite... ezeroto... po~naa da se zatemnuvaat i da stanuvaat ladni... go ~uvstvuvav kolku be{e zadovolen... do taga... boite izgubija svetlina ko da nekoj gi namalil parametrite... znaev deka e vo mene i se sviva kako zmija so milionite mu pipki niz porive, no... go ostaviv da zdivne... i vozdivna a vo mene od nikade izleze {epotlivo ko yvone` angelski... om mane padme om... mantra zaboravena a voskresnata... po~nav da ja povtoruvam sekoj pat s¡ poìvo... go ~uvstvuvav kako se

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

odmotuva i me skokotka po 'rbetov... ne se protive{e... jas mantrav sĂ¨ pobrzo... i toga{ koga bev najkr{liv se svrte kon mene i cicaj}i mi od svesta bara{e da mu kaàm ne{to... da pobaram ne{to... ~eka{e mig za da mu dadam ne{to za da se zaka~i... "}e te povikam koga }e mi treba{!" - mu rekov... mi go {epna imeto... Balzebub... grabnatiot11... i se vijna ko vetre celiot stesnet i iskriven i deformiran... pipkite po nego... i is~ezna vo prostorot spiralen zad portata {to e hemiski imprintirana na edna tajna }elija vo subkorteksnata zona na desnata hemisfera... mu go slu{nav i glasot... ne samo podzemniot ami i ~ove~kiot... se osvestiv i go zedov kavalot... i svirev... celiot kosmos pi{te{e od besot i qubovta mi... Se razbudiv ko vo bunilo so tatne` vo glavata... Mnogu bev èden... Go pobarav {i{eto... se napiv voda i pak si legnav... ... povtorno soniv son... sega ve}e lu|e nasobrani na gumni{te... pijat voda od kladenec i peat pesni adetni... nekoi oble~eni vo maski... so rogovi i krzna nametnati vrz niv... se vie oro... zurli tre{tat babotat tapani... lu|eto pravat obredi... okolu niv nasobrani senki i pijat od nivnata svetlina... tamu nekade zad lu|eto go vidov likot na seni{teto {to go soniv pred malku... se sme{ka{e i ko da mi pokaùva{e nekade... poglednav na taa strana i vidov cvet... golem kolku ~ove~ka glava... Potoa sĂŽ is~ezna vo belina...

Vidi @iva Istorija na Kosmosot, delot za Arhidemonite...

CVETNIOT PAT

VOZDUH 25.7.2005, ponedelnik Povtorno nî razbudi zapurno vozdu~i{te. Se setiv deka no}ta sonuvav ~udni soni{ta, ta duri mi se ~ini i se razbudiv, no s¡ mi be{e ko vo bunilo. Ko da se nasobrale site kletvi ve{terski pod zglavnikot mi i ottamu ko da fu~ele i rikale te{ki zdivovi ta se natiskale vo {ator~eto ni, duri i toa ne ispuka i gi ispluka. Gi isplukavme nie site gor~ini {to ni se nasobrale pod jazikot. Nadvor se slu{aa kloporci. Nekoe stado minuva{e i ~i~e nekoe, skoro da ni se vturna v postela. Nekoga{ kravar~e polno edrina, sega brlivo ~i~ence. Otkako n¡ ispra{a koi sme {to sme, ni raskaà kako tuka gi pasel kravite od seloto, i dodeka se trudevme, onaka s¢ u{te nerasoneti, od brblaweto mu da izvle~eme smisol, poleka si go spakuvavme {ator~eto, se zaplaknavme so troa zastoena vodi~ka i bevme spremni da zamineme. No}ta ni be{e polna i so~na, gi ispivme site senki i vo svetlina gi pretvorivme, taka {to ni treba{e sve` tutun vo grlata. Zavitkavme po edno ~okoladno cigar~e (tutun Dram vo ~okoladni rizli) i spremni za pat go razgledavme mestoto u{te edna{. Sega ve}e na dnevna svetlina, mestoto ja pokaà svojata vistinska slika. Sme kampuvale na gumni{te od trwe i suva zemja, kade nikoj ne bi postavil ni ~erga, vedna{ zad selskiot atar i vistinsko e ~udo kako ne n¡ napadnal nekoj volk ili me~ka nekoja, mislej}i deka sme ovci zaskitani nadvor od trloto (od reata ne moè{e da se napravi razlika). :) Se slu{na zvuk na avtomobil i od kaj zemjeniot pat se krena prav. Znaevme oti se trojcata divi likovi od prethodniot den. Kojotot, budalestiot i devojkata so ve{terski zdiv. Vo pravo bevme! Se poglednavme so Karlo i samo posakavme da n¡ odminat. No kaj biduva bez grepka da

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

mine vakva sredba koga na ist pat sme se na{le, a nitu im se pridruìvme, nitu pak poistavivme. Znaev oti ovaa sredba ne ja skroila sudbinata ami na{ata slabost, a poradi toa {to ja nasetivme opasnosta i gi izbegnavme posledicite, slabosta si go bara svoeto do kraj i }e najde male~ko dup~e kaj {to }e se {mugne i }e iznudi u{te ne{to. De~kite go zaprea avtomobilot i izlegoa. N¡ odmerija povtorno od glava do peti du{kaj}i ni po soni{tata koi ni se zalepile ko suva pot vrz koàta nebare }e xapnat po ne{to i tie od ona {to ostanalo. Ve{terkata ni pobara tutun. Ü dadovme! N¡ ispra{aa za toa kako ni minala no}ta i n¡ podu{kaa u{te malku, nasetuvaj}i po ne{to, no ne znaej}i {to, oti dlaboko gi bevme skrile onie vozdi{ki koi ja {eptea tajnata. Se ~ine{e oti se zadovolija so malkuto, n¡ otpozdravija i zaminaa. Vreme be{e i nie da mu ja fatime magla od ova pusto mesto na kletvi i ko~inki. Po~ekavme u{te malku da se sti{aat potsvesnite vetri{ta, se dopakuvavme i go javnavme \ole niz pravta i trweto udolu po novi nekoi pati{ta. Zemji{tevo na{e suvo, tajni {to ~uva bezimeni, znae kako da ti go otvori patot da bi stignal i do ladovina i do ~udo. Pie Makedonija od na{ite soni{ta i gi isplukuva ko karpi da {tr~at, o~i da bodat na patnici namernici i da raskaùvaat za bremeto koe visnalo na grbot na starava ni majka. Minavme pokraj ledini nekoi za{umeni, karpi nasekade. Strojna vojska milom ustroena da spokoj krepat vekoven. Patot nî vode{e nataka kon utrobata zemna, ona vè{teno tlo od kade se ra|aat novi svetovi, otkako }e gi isturi zemjava stradna na videlina. Makedonija vrie od vulkanski karpi, na niv {arani ni{anite na sekoe vreme. Lu|eto tuka yvezdi ~atele, karpi pisale, Boga molele i pat kroele. Patot, toj mle~niot, vis visotum poslan, za no}na pro{etka go zemale, a go odele i slepci i svetci. Ostavale tragi po steweto mudri nekoi glavi, znaej}i deka tamu nekade, na

CVETNIOT PAT

nekoj sviok {to zemjava }e go vrti okolu Sl'nceno staro, }e se rodat o~i koi }e vidat svetlina zad tie karpi, ~ij {to sjaj }e prodre do se~ija du{a za da bi slepite progledale i videle den. Misti~en den }e e toj, koga }e progovorat karpite i }e go raskaàt svoeto ìtie. Kratovo, prekrasen zadreman prizrak sotvoren od prastari do ponovi vremiwa, legnat na starine vulkanski karpi ko dete povieno vo stari {umski peleni. Vozduhot ni se stori mnogu zdrav, ko da di{at {umite ~istini direktno vo drobovite ni. Me potseti na detstvoto, ona vreme koga ulicite gi rieja troa pomalku avtomobili otkolku denes, koga deca tr~kaa po sokacite, igraa zdru`ni igri, xagorea i ne gi ostavaa starite da si po~inat popladnevno. Denes ulicite smenija lik. Sega xagorot go pravat pazarxii so kombiwa, rijat mnogu poj}e avtomobili, deca se krijat po temni internet kafuliwa, ili doma pred kompjuter, i nekako du{ata ni se skri od videlinata, trgnavme vo lov po senkite. E, Kratovo u{te nekako dreme srede taa idila na nekoga{noto vreme, za~maeno po sokacite mu i po licata na tamo{nite ìteli. A tie, poj}e stari otkolku mladi, naredeni po klupite ko momci sred selo pred oro da zavijat, samo {to vremeto im zapealo druga pesna, nekoja tu|a, nerazbirliva, ta gi ostavila zbuneti i pozinati, da gi prexvakuvaat dnevnite vesti po vesnicite i da se ~udat na ~udnite im patnici namernici, ko {to im se ~inevme nie. Otkako so \ole svrtevme dva kruga okolu centarot, pa se iznaparkiravme, tu ovde - tu onde, si sednavme na kafe da se skrasime vo civilizacija troa. Kitka {arena ova na{e Kratovo. Pred o~i mi se rasposla gletka ko od stara nekoja makedonska TV-drama od vremeto na socijalizmot. Gradot na mostiwata, gi ima mnogu, kameni, drebni, koi blagonaklonosta na vremeto gi ustroila da bidat bedem na ìvotot vo Kratovo, ta niz niv da te~at reki od lu|e od eden kraj do

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

drug, da bi vireela trgovijata, pesnite, tradicijata i ìvotot. Ku}i~kite tro{ni, kakvi nema ve}e vo Makedonija i vo niv ìvee narod. Otkako se najadovme, napivme vo prekrasniot ambient od kafuliwa i restoran~iwa vo centarot na gradot, ja zedovme kamerata i trgnavme ugore po sokacite da snimime panorama na Kratovo. Mir i krevka snaga ima gradot, a sepak sila burna vo pejzaìte mu praiskonski. Po krivulestata pateka ugore naidovme na berberski salon - mislev deka vo na{ive TV-drami se pravele maketi za sceni so stara berbernica. Tuka majstorot u{te {traka i bri~i. Vakvite vremeski dupki le~at du{a - tuka doprelo vremeto - pa da, na krajot od krai{tata ova e Yingolend!!! Im se poznava{e na izrazite na lu|eto nekoj kultski zavet na negovorewe za nekoi ne{ta. Im se me{aat svetci so bonovi, a sepak krotkata im du{a izlaga na videlina. Rigorozna i kvaziprogresivna ili so~na mladina. Lica nakiteni so nadeì i razo~aruvawa, no sepak silni, bojni, poletni. Bilijard klub vo sosema nesvesno odbrana gotska gradba - makedonskata gotika e ne{to pome|u grobnica i ~orbaxiska ku}a so prokletie vreàno na yidovite. Soka~iwa naniàni kako |erdan monistra. êkorevme bavno, spokojno ugore po niv. Ironijata malku na delo, oti kutri sme si {to ne znaeme kolku sme ubavi takvi kakvi {to nĂŽ ostavilo vremeto, duhom prosti, v du{a azno da nosime, a nie budalite tr~ame po onoj Zapad, kade i sonceto umira, so nade` oti za nas tamu }e izgree: Videle lu|evo i tuka Skopje, ta znaat "kako trebaÂ° vo minimarketite, po zapadwa~ki! Odej}i ugore po starite sokaci, pred nas se isper~i crkvi~e. Ubavo, kitno, edro i spremno ko nevesta pred maèwe. Od portata mu visat grozdovi, i senka, ladovina nudat na vernikot umoren. Vlegovme vo dvor~eto. ûdesna

CVETNIOT PAT

ma|ija. Crkvite na{i znaat kako od najmaloto da napravat grandiozna gletka. Vnatre vo tremot, dva lika £ gi ~uvaa portite, od levo i od desno. Poglednavme po freskite, od dvete strani na vleznata porta stoeja naslikani Arhangelite Gavril i Mihail. Razgledavme okolu po starite freskopisi. Zabeleàvme deka na dve od niv gnezdo splotile lastovi~ki. Ednoto be{e prika~eno na freska koja go pokaùva{e Isus kako blagoslovuva, a gnezdoto mu be{e to~no na rakata so koja blagoslovuva{e, a drugoto na edna druga freska od sv. Jovan Krstitel izgradeno na gradite mu, to~no kaj {to se nao|a srceto. Prostete mu na mojot poetski nos, no tuka ne{to mi mirisa{e na ma|ija. Se redea simbolite ko lebedi na mirna voda, a nam du{ite ni peeja radosno. Sosema nesvesno, jas i Karlo si gi najdovme svoite mesta pred toj vonzemen oltar na svetcite ni ~uvari! Jas sednav od desnata strana, pred mene Gavril, a Karlo od levata, pred nego Mihail! Naedna{, se pojavija lastovi~kite! Imam ~ueno deka pticite ~esto im sluàt na svetcite kako o~i, niz koi n¡ gledaat i ~uvaat, ili kako glasnici preku koi taen poj £ ispra}aat na du{ata, i samo taa go razbira. Lastovi~iwata sletaa na okvirot od portata, od dvete strani, edno od stranata na Arhangel Gavril, drugoto od taa na Mihail. Ni zatreperi du{ata. - Gledaj go ova! - mu go svrtiv pogledot na Karlo. - Svetcite! - me pogledna Karlo i vedna{ se razbravme. Imavme ~uvstvo deka arhangelite n¡ sledat, ta duri i za{tituvaat. Nekako ni rie{e po venite nivnata tivka pesna na upokoj i smirenie po ~udo. S¡ setiv na ve~erta na Kosmodrom, koga na nebo od yvezdite se iscrta lik na angel, a mene neosetno mi se izvlekoja od zdivot par glasovi koi mi go kaàa imeto negovo. Sega bev siguren deka

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Gavril i Mihail nยก bea vodele po cvetniot ni pat, celo vreme. I tuka bea, vidni za nas, vo sjajot na o~iwata od lastovi~kite, duri nemo stoeja i nยก gledaa od portata, sekoj od svojata strana. Prekrasno e ~uvstvoto da bide{ voden od sila nebesna. U{te pove}e koga taa sila ti e od krvta rodna sotvorena, mila na duhot, a u{te pomila na o~ite; koga ludiot um si nao|a po~in vo rodnoto mu pole od me~ti i soni{ta koi sovr{eno se prepletuvaat so javeto, tokmu takvo ko {to e: skr{eno, tro{no, makedonsko. Nam ni se prepletoja soni{tata so na{eto jave, a du{ata rede{e poj. Umot, kolku i da zalutal po divi nekoi poljani, knigi is~itani od svetoj nekoj prazni, tuka samo da posaka, vedna{ nao|a spokoj, oti tuka soni{tata gi ima vreàno na celoto tlo. Mi se ~ini kako Makedonija da gi vreùva vrz sebe site soni{ta na ~ovekot i gi ~uva da demneat i ~ekaat da pominat onie o~i, za koi tie reànki }e stanat sila dvigatel, so koja }e se ojavi toj son. Tuka bea o~ite, tuka i znacite! Sonot, poglej, stanuva jave! Im ostavivme tro{ki od lebot na lastovi~kite, nad svetcite ~uvari. Gi razgledavme freskite - ~udni prikazni redel freskopisecot na{, ta vo o~aj ili so nade` deka }e go kazni predavnikot, slikal po yidovite svoja skrb, lik od negoviot ìvot, nebare dur go ima na freskata, }e gori vo pekolot. (Na edna od freskite kade {to bea nacrtani onie koi }e odat vo pekolot poradi svoite grevovi, vo delot kade {to bea nacrtani predavnicite ima{e eden lik {to vidno se razlikuva{e od drugite. Dodeka drugite bea oble~eni vo drevni nosii tipi~ni za likovite od freskite po crkvite, eden lik be{e naslikan vo kostum so kravata i musta}i, sigurno nekoj lokalen predavnik na narodot svoj, kogo lu|eto sakale na toj na~in da go kaznat.) Otkako si po~inavme vo crkvi~eto, trgnavme ugore po sokakot. Ne presretnaa dve babi~ki. Im raskaàvme troa

CVETNIOT PAT

za nas, a tie ne blagoslovija, ni pu{tija ~e{me voda ladna, studena, i ne ispratija kon Radin most. Vaska Ilieva pee kako trojca bra}a most gradele, a toj sekoja ve~er se ru{el. Se dogovorile bra}ata, ~ija nevesta }e im donese pojadok utredenta, ìva da ja soyidaat, za da stoi mostot. Se setile dvajcata postari bra}a i sredno}ta trknale do nevestite svoi da im kaàt za planot. Sal najmladiot od vistinska qubov i kon bra}ata i kon nevestata ostanal na zborot. Rano izutrina do{la Rada, najmladata, od srce solza pu{tila i ìvot dala za deloto na maòt nejzin... Kratovska saga za ~istata naivna qubov i `rtvata {to taa sekoga{ ja dava. Ah, tie stari planini, karpi, pe{teri, krateri, vo koi ìveat zmejovi, samovili, duhovi sveti nezemski! Makedonijo otkrij si gi ranite! Neka te~e krv i med! Tu gorko i soleno tu blago da ni ide! Da bi ja poznale vistinata takva ko {to e! Kratovo go ostavivme zad sebe. Si vlegovme vo \ole na{ i si gi iznaprikaàvme viziite koi tuka ni se otvorija. Znaevme deka sledniot manastir {to treba da se poseti be{e Sv. Gavril Lesnovski. Imeto ni yvone{e vo mislite. Odime kaj Gavrila, da go primime darot. Trgnavme kon Lesnovo. Lastovi~kite idea so nas. Kade i da doprevme da zememe du{a ili da pogledneme nekoj pejza`, od nikade tuku }e se pojavea dve lastovi~ki. Ej, Petro! - mi dovikna Karlo od zad edna grmu{ka. - Gledaj, lastovi~iwata. Idat po nas! Sinhronizacija, a? Svetcite nÂ˘ sledat, taman e! mu doviknav, zagledan vo pticite nebare }e gugnat ne{to va`no. :) Znaevme deka {tom sinhronizaciite se slu~uvaat, tie se znak deka si na pravoto mesto vo ìvotot, tokmu tamu

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

kade {to treba da bide{, da bi ja ostvaril sopstvenata li~na legenda. Barem takva uka ni dava{e Vol{ebnikot. A nie veruvavme! Po pat naletavme na karpesto crkvi~e, Sv. Ilija. Ima{e freski iscrtano po karpite, i mali pe{terski }elii vo karpinite vdlabnatini. Vlegov vo edno od niv i ko da ja po~uvstvuvav sekoja vozdi{ka koja se {mugnala po sa|osanite od sve}i yidovi. Isposnici, monasi, pustinici, koi ìvotot go posvetile na dru`ba so ediniot im Bog, vo niv. Nadvor, peperutkite go tancuvaa nivniot quboven tanc, sre}ni {to se na{le i {to se imaat tokmu toj den. Mu raskaàv na Karlo deka nekoj od u~enicite mi ima edna{ re~eno deka nekoi peperutki ìveat samo eden den. Za toa kratko vreme tie imaat mnogu te{ka zada~a. Tie treba da go pronajdat vistinskiot partner, preku tancot, oti samo taka moè da raspoznaat od koj vid se, i otkako }e si ja najdat srodnata du{i~ka, se oploduvaat, snesuvaat potomstvo, i umiraat. Kolku golem den im be{e ovoj na na{ite peperutki. I da se stvori{, da si ja pronajde{ qubovta na svojot ìvot, da ostavi{ potomstvo, koe nikoga{ nema da go vidi{, i da po~ine{, da te snema. - Sigurno peperutkite celosno go ìveat svoeto vreme i ne tro{at zaludno nitu eden mig! - mi odgovori Karlo so izraz {to zra~e{e Carpe Diem - zgrap~i go denot. - Zatoa i se tolku prekrasni! - mu {epnav zagledan vo svetiot im tanc. Razvrzavme muabet za migot, toj magi~en portal do bezvremenosta. Koga lu|eto bi imale samo eden den od svojot ìvot, dali bi bile posre}ni ili ne. Dali bi se sakale pove}e, zatoa {to }e nema vreme za gubewe. Koga bi go ìveele sekoj mig vistinski i celosno, ona tuka i sega koi se edinstvenata vistina koja minuva niz nas postojano i na

CVETNIOT PAT

toj na~in nÂĄ gradi i sozdava, koga bi vnimavale na sekoj proces {to vo nas se odviva i pravilno bi go naso~ile, namesto da ìveeme zaglaveni vo minatoto ili upla{eni od idninata, dali bi ja spoznale silata na otkrovenieto, koe }e ne zaslepi so svojata vistina do toj stepen da staneme svesni kolku navistina i nam ni e kratko vremeto, iako ne ni izgleda taka, ta da go iskoristime sekoj mig do negovata su{tina, oti samo toga{ se otvora knigata na ìvotot i ni go pokaùva patot. Verojatno koga bi bile svesni za toa, bi ìveele kako peperutkite, bi letale od cvet na cvet, piej}i od nektarot vselenski sotvoren vo ovaa priroda, tancuvaj}i go tancot na qubovta duri ne si najdeme srodna du{a da bi go spodelile ona troa vreme, tancuvaj}i zaedno. Nie sme mnogu posre}ni od peperutkite. Nam ni e dadeno barem da si go vidime potomstvoto i da se griìme za nego. Da se spodelime i so slednata generacija i da posegneme povisoko, zaedno kon neboto, da bi se upokoile ve~no vo toj nemenliv mig, {to za nas golem Son e; da bi go primile neboto za na{e jave i narekle Dom. Ottamu trgnavme po patot, sledej}i ja tu mapata tu srcata ni, ve}e razvioreni po misti~nite hodnici na potsvesta niz ova suvo tlo od divi {umi i karpi{ta. Po pat naidovme na mrtvo lastovi~e, leè{e sposlano na patot ko da {totuku pu{tilo du{a. Si pomislivme deka e nekoj znak. Mol~i, be{e porakata, oti }e ti go skinam vratot ko na vrap~e! Karlo mi re~e deka sigurno }e naletame na nekoj stvor, pred kogo treba da pazime {to zboruvame. Nikoga{ ne se znae kakvi sÂĄ pati{ta se krijat zad pogledot ~ovekov i koj sÂĄ minuva niz niv, duri ti se smee v lice i ti kaùva fini zborovi. Nie site si imame senka, no kaj nekoi taa se razvlekla dur do ponorot. Moèbi mala gre{ka, nekoe nesvesno senki{te vo nas }e iznajde na~in kako od na{ata sla-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

bost da napravi kosmi~ko fijasko, i da ni ja predade tajnata vo pogre{ni race. Znaevme deka Cvetot e golem dar i deka po nego }e posegnat sekakvi sili. Ne znaevme {to e taa sila {to go vodi i sozdava niz nas, no znaevme deka e sila i deka nยก vodi. Kade, ako ne kon Rajskata gradina! Cvetot nad site cvetovi tamu e zasaden, i ete, se ~ine{e re{il da se ojavi tuka, sred na{evo malo dom~e. Bevme vozbudeni od tekot. Se ~uvstvuvavme ko da sme dvajca kosmi~ki talka~i koi ja odbrale ovaa prikazna da bide nivnata li~na legenda; axilakot na{ da ni bide {kolo za toa kako da se sostavi mentalna ma{ina, ~udo nekoe zaveteno vo tajni spisi i napisi po karpite, {to }e ja ojavi zorata na noviot den. A, bevme toa nie, poradi toa {to treba{e da go dobijat lu|eto i ottamu da po~ne korenot. Lu|eto, koi svojata senka so Cvetot }e ja preobrazat vo svetlina, dokolku se `elni. A }e bidat `elni dokolku ja sledat Bo`jata volja vo sebe, onoj glas koj najdobro znae {to saka du{ata. Cvetniot pat sยก pove}e stanuva{e nau~en proekt, i pokraj toa {to be{e duhovno pate{estvie. Za nas toa be{e: kako na sistematski na~in da se sotvori duhoven proizvod koj }e raboti spored Bo`ja volja, niz nas, male~kite jaglerodni edinki, (zemaj}i vo predvid deka, na kvantno nivo, nie sme samo kosmi~ka pra{ina preobrazena vo jaglerodni soedinenija preku cel eden evolutiven proces od milioni eoni), koi postoime kako proizvod na celata kosmi~ka evolucija, a za koi siot kosmos i postoi; za nie da bideme tie blagosloveni ~eda, ~ija zada~a }e bide da go nosat Cvetot nad site cvetovi vo srcata, i ottamu da go odat Cvetniot pat do srceto na svetlinata. Znaevme deka podvigot e golem, no bevme spremni da go odime so otvoreni srca. Ne znaevme {to e Cvetot, no znaevme deka nยก vodi, a nie mu veruvavme. Treba da se bide vnimatelen - toa be{e porakata - da se nabquduva budno vrz sekoja misla, sekoj znak po patot,

CVETNIOT PAT

sekoe malo treperewe na vetrot. Samo svesnosta ima sila da ja prepoznae li~nata legenda i da n¡ dovede do nea. Nam ni ostanuva samo da go odime patot i da ja ìveeme nea legendata! Taka i bi. Patot n¡ donese do Probi{tip - gradot lavirint. Site uli~ki bea isti i site vodea vo ist pravec, nagore pa desno! Koga doprevme nekoi od minuva~ite da ni objasnat kako da stigneme do Lesnovo, po malku lutawe so pogledot po planinite, site ni go kaùvaa istoto: "Aaa, Lesnovo li!? Treba da se vratite nazad, no moè i ottuka, nagore pa desno po uli~kata.° I koga nie }e napravevme taka, s¢ u{te zbuneti od geometrijata na ova tro{no na{e grat~e, }e doprevme nekogo da ni objasni a toj istoto, nagore pa desno. Izlegovme nad mesnosta i po selskiot pat se upativme kon seloto. Po pat minavme niz selo Dobrevo, i kolku mili lica zateknavme. Navistina im prili~i imeto na lu|evo, sal dobrina blika od niv. Slednoto selo be{e ìv muzej. Stari tro{ni kameni ku}i, najmalku ~etiristotini godini stari. Se parkiravme i re{ivme malku da podu{kame naokolu. N¡ presretna edna babi~ka stara so svetlina vo o~ite. Si be{e sednala na bav~e so vnu~eto - i dvajcata ~ista krv. Si pomuabetivme so niv, gi raspra{avme za seloto, koe ve}e na upokoj e oti site mladi si zaminuvaat, koj vo Skopje, koj vo okolnite gradovi; {koloto im e sal so duzina de~iwa i tie naskoro }e si zaminat po drugi u~ili{ta {irum mesnosta, a seloto }e ~mae zaspano srede gramadata planiwe, }e vle~e tajni zaboraveni od iskona i }e ~eka nekoj da se seti kolkavo mu e aznoto {to go krie nedopreno. Snimivme reporta`no nekolku sceni od selskata idila i patot ponataka. Minuvaj}i taka niz korijata, naletavme na na{iot vrag, eden selski ludak so izopa~en lik, koj so izgledot ne prenese vo sredniot vek, i gospodarot mu prestoren vo

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

~uvar na rudnik so demonski o~i i stra{en bobot vo mislite. Se ~ine{e deka e pritap ~ovek, no samo na izgled. Zad toa za~maeno surat~e se krie{e na{iot vrag. Mi se stori kako od nego da vreskaa duhovi. Nยก zapre da nยก ispra{a koi sme, {to sme i od nas pobara da sme go za~ekale da zavr{i so izviduvaweto do krivinata, ta da sme go prefrlele do rudnikot, a toj toga{ }e ne raspra{al za sยก. Se poglednavme so Karlo. Si spomnavme za mrtvata lastovi~ka i znaevme deka tuka e megdanot. [tom ~uvarot se oddale~i nie go javnavme \ole i trk udolu po patot, kraj rudnikot i nagore kon Lesnovo. Mu izbegavme na vragot, ne mu ni dadovme mo`nost da nยก podu{ka a kamoli da mu raska`eme na kakov pat sme, ta kamo li megdan da terame. Stignavme do edni karpi na koi mi se stori deka demnat angeli ~uvari. Gi krstivme Angelski karpi. Dvete lastovi~ki bea so nas, na pravo mesto bevme. Go parkiravme \ole na edna {iro~inka i se zaletavme sekoj po svojata karpa. Ima{e tri ko od nebo padnati karpi{ta ~ii vrvovi ko nekoj da gi isklesal po svoja mera, sovr{ena za da se sedne i da se nabquduva vrz dolinata. Angelski karpi - Lesnovo

Petros Karlo

Lesnovo

CVETNIOT PAT

Ednata karpa be{e kako lotos, roza vo cut, so vrvot sovr{eno sklesan da primi ~ovek sednat vo lotos-pozicija. Jas se zatr~av kon nea sednav i sovr{eno se sleav so karpata. Karlo sedna na drugata koja be{e isklesana kako sedi{nica so potpira~ za glavata i so likot svrten kon dolinata od kade {to dojdovme. Na tretata, koja be{e podolu nikoj ne sedna. Toga{ ne ni pomislivme deka i tuka imalo gleda~. Site tri karpi se ~inea ko da se del od celiot toj sistem na karpi, a celata mesnost kade {to be{e sposlano i seloto be{e nekako magi~no sleana vo nekoja ~udna forma koja sÂ˘ u{te ne mi izleguva{e pred o~i. -

Tuka le`i golema tajna! - mu {epnav na Karlo.

Zagledavme po ridovite, celoto mesto be{e polno so pe{teri. Im se gledaa vlezovite zatskrieni zad karpite. Pred nas se izdiga{e edna golema karpa koja nalikuva{e na èna so dete vo racete. Pokraj nea se izviva{e patot dur do seloto, a toa poslano srede ridojte mirno si go dreme denot. Po karpite se gledaa krugovi, isklesani vo sovr{ena kru`na forma, nekoi izdadeni napred, kako da se `lebovi na nekoj vselenski brod, a drugi pak vklesani vo karpite. Nekoi se ~inea dostapni za ~ove~ka raka, drugi pak bea mnogu visoko na karpite do koi ne dopira{e nitu pat~e nitu karpi~ka za da bi se iska~il nekoj i bezbedno isklesal kamen. ûdni bea ovie gletki i vedna{ po~naa da se redat sliki vo mislive: tuka mora da ìvee zmej, ili nekoj kristal se ~uva skrien vo utrobata na ova ~udovi{te; lu|e ìveele tuka, ima i kosmodrom, celoto mesto li~i na karpa ìva na koja ko da i fali eden del; toj del se ~ine{e prozra~en ko od nebeska svetlina sotvoren, koj se simnuva od gore i se na`lebuva na krugovite i toga{ karpata oìvuva. Seloto Lesnovo e kitka planinska, sredeno, a drevno, so borovo {umi~e, klupi i ogni{te za kamperi, i parking!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Vlegovme vo manastirot, rajska gradina. Pred portite ~e{ma i dve ku~iwa ~uvari. Vnatre od levo novite konaci gradeni vo duhot na Bigorski. Od desno rabotilnica, selska, stolarska, na istok crkvata, a do nea stara ~e{ma i {estotini godini stara crnica, visnata i obesena na potpira~i, ko baba na bastun. Tuka pred mnogu godini, kako {to ni raskaà monahot, nekoj si turski pa{a sednat ba{ na toa ~e{mi~e, pod istata taa crnica, re{il da go posru{i manastirot no {tom rekol, ne dorekol - se paraliziral na ednata strana. Na son mu se javil svetec i mu rekol da ne go ru{i manastirot, ako si go saka nazad zdravjeto. Ottoga{ manastirot bil za{titen so turska tapija, direktno od sultanot. Ne pre~eka poslu{no mona{~e, so ~atma ve|i i nesigurna stava. Mu trepere{e glasot koga naizust ja raskaùva{e istorijata na manastirot. Ni kaà i za pe{terite. Ednata e pod patot vedna{ do karpata na Sv. Bogorodica, koja li~i na èna koja vo ednata raka drì dete, a vo drugata kniga i mu ~ita. Se poglednavme so Karlo, i znaevme deka tuka navistina se krie tajna golema. Otec Ilarion ne be{e tamu. Koga go pra{avme monahot za krugovite po karpite, ni raskaà deka toa bile vodeni~arski krugovi i deka mesnosta bila poznata po toa. Ni se stori malku neseriozna turisti~kava verzija na prikaznata za krugovite. Sepak toa {to vidovme po karpite ne bea vodeni~arski belezi. Koj bi moèl da se pentari po neproodnite karpi{ta na viso~ina od ~etiri-pet metri za da klesa kamen koj celo vreme visi nakaj nego, so rizik da go poklopi otkako }e se otkine, koga bi moèl istiot kamen da go isklesa od karpite pokraj patot. Kolku takvi vodeni~ari }e da bea bile i kolku strmno }e da bea klesale. Ni se ~ine{e malku ~udnikavo. Ja ostaviv kamerata na polnewe vo konakot i zaminavme gore nad selo na karpi, da gledame kako zao|a

CVETNIOT PAT

sonceto, kaval da svirime, poj da vrtime i da mu se raduvame na ìvotot. Bea toa najprekrasnite boi {to ova makedonsko nebo znae da gi razlee po nebesata na{i. Pred stemnuvawe se vrativme vo seloto, namestivme dom~e vo borovata {umi~ka, a jas trknav niz {umi~kata da naberam suvi granki za da zapalime ogan~e. Ugore pod ~estakot, duri gi vle~ev grankite, zad mene me zagledaa o~i stra{ni kako od |avolot da bea. Ja vperiv bateriskata lampa vo ~udovi{teto i toa za'rà. Tolku mnogu se vosplamti vo mene ognot zmejski, da se zbodnav po nego so seta sila i ìvotinski nagon, mu za'ràv i jas po vol~ji jazik, a kutroto ìvotin~e se prepla{i, si ja sobra opa{kata i pobegna ugore korijata. Se simnav do kampot i mu ja raskaàv na Karlo slu~kata so ku~eto. Prethodno Vol{ebnikot ni raskaùva{e za ku~eto-demon so koe se soo~i glavniot lik od deloto. ]e da be{e ova mojot demon! No zbri{a {tom vide so kakvo sotvorenie si ima rabota. Slatko si se nasmeavme na slu~kata i sednavme da zapalime ogan~e. Vetrot se be{e razigral so nas, ta otkako ne nama~i so paleweto na ognot, se udomi vo pazuvite na ridjeto i ni ja rasplamti qubovta kosmi~ka. Zapalivme ogan~e i go gledavme no}noto nebo kaj se kiti nad nas. Mese~inata ni gi ogrea licata so srebren sjaj, a ognot so bakaren. Nekade od drugata strana se slu{a{e lae` na selski ku~iwa. Se naslu{na topot na kowski kopita i po eden mig niz seloto se str~aa nekolku strojni pastuvi. Bea ko zdivena vojska, a gi gonea ku~iwa. Ti{inata be{e gusta. Vetrot ne gale{e, znaevme deka ni se otvori tretiot element vozduhot. Di{evme dlaboko iskonski, ko {to di{e{e nad nas planinata. Svirevme na kavalot i pojot na{ dur do ve~nosta te~e{e. Vo nas sjae{e bezbojna misla: kolku e prekrasen ovoj svet i site negovi golemi tajni! Si legnavme spokojno pod ova na{e nebo. Be{e toa dolg den!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Sonot za Sonceto i Krstot Ve~erta soniv son... bev sednat nekade na nekoi angelski karpi {to treperea kako da se napraveni od providna sina fluidna materija... okolu mene se redea yvezdi i se vrtea vo vitel... od sredinata po~na ne{to da sveti... ne{to mnogu sjajno i svetlo... kako iljada sonca vo edna to~ka... i nasrede i napreku dva sjajni zraka kako krst i okolu niv milion zraci vo prekrasni nijansi na zlatna i bela svetlina i edna klu~alka na srede... mi dojde ~udno {to srede vakva gletka naedna{ mi se vide klu~alka srede seta taa svetlina... temna kako najcrnata no}... i vedna{ {tom pomisliv da yirnam {to ima vnatre se {mugnav ko tenko vlakno niz nea... i duri se svesnav od vrtoglavoto krivulkawe niz klu~alkata zdogledav kako od nebo sleguva svetlina vo forma na nebesno jato od iljada gulabi pravo dolu do edna jama temna i sletuva nad zglavnikot na edna èna temnolika... so ma{ko dete v race... gi vidov nare~nicite kako mu narekuvaat... i vidov edni tu|i o~i kako lakomo yirkaat odzadi... i vidov mnogu svetli bitija kako go galat ne`noto lice... na deteto mu sjae{e yvezda na ~eloto razleana vo {esnaeset zraci... i se otvori pat pred deteto i toa stana i trgna nakaj {irta... pokraj nego tr~ka{e crn kow... i glej naedna{ se najdov srede pe{tera nekoja zemna i na eden kamen postaveno teloto na deteto... sega ve}e ma`... mrtvo... odokolu {araat nekakvi senki po temnite yidini... gori plamen od faklite... na glavata mu kruna od lavjo krzno... i eden neobi~en kristal... sjaen i prozra~en... teloto za mig se ~ine{e kako da e ìvo... smireno no spokojno ko da znae {to mu se slu~uva... od kristalot ~as minuvaa strui nekakvi ~as te~e{e nekakva svetlina ~udna... do teloto starec so bela brada i pla~e... vo race drì pismo ispi{ano na òlta hartija... ...naedna{ pak sum na angelskite karpi i sega gledam kako pe{terata stoi skriena vo podno`jeto na ~etiri

CVETNIOT PAT

rida postavena to~no na srede ko na krst... od nikade se pojavi monah... me pogledna i mi dade ne{to vo rakata... vidov deka se nekakvi zapisi ispi{ani na stara hartija i gi stutkav vo ne{to {to go imav do mene... monahot me odmina i zamina vo edna druga pe{tera na vrvot od eden od ridovite otsprotiva mene... tamu po~na da se moli... vo toj mig od nikade se pojavija lu|e i po~naa da klesaat krugovi od kameweto po urnek na drugi nekoi povisoko postaveni krugovi... gi stavija kameweto vnatre vo pe{terata i gi zatrupaa site ~etiri vleza od vnatre i is~eznaa vo pe{terite... toga{ srede ridojte se pojavi crkva... prekrasno malo karpi~e iscrtano so sonce na krst po yidojte... i se setiv na deteto i majka mu... naedna{ od nikade se pojavi oblak pra{ina i sleta od neboto a od nego izleze povorka dolga iljadnici lu|e... doa|aa od nekade daleku i nosea azno nekakvo... gi predvode{e kowanica i edna ko~ija pokriena so zlaten vel... koga se dobliìja vidov deka vo nea leì teloto na deteto... pokrieno seto vo zlato i svila... pomina pokraj mene i se upati kon crkvi~eto... od crkvi~eto izleze eden zrak i vo nego crven kristal golem kolku ~ove~ka glava... od nego izleze zmej i kako senka me preleta... povorkata is~ezna i jas se najdov sam vo pe{terata so deteto... ìvo... ne moè{e da me vidi no me ~uvstvuva{e..."koj si ti?째 - me pra{a... ne mu odgovoriv... znaev deka }e go ispla{am ako mu kaàm {to bilo... i toga{ ko da se otvori neboto po~na da topoti tolku silno da mislev deka }e mi prsne glavata... Se razbudiv i poglednav niz mreì~kata od {ator~eto. Nadvor se be{e razduvalo nekoe vetre divo i mirisa{e na sve` bor. Poglednav nagore i ja vidov mese~inata kako polni lik zad grankite. Se setiv na eden mig od detstvoto, {to mnogu me uspokoi i povtorno zaspav. Povtorno soniv son... sega ve}e jas sednat na karpite vo raceve dràm staro pismo i bukvite ~as is~eznuvaat,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

~as sosema jasno se pojavuvaat... se zagledav vo niv i po~naa da se ispi{uvaat nebare nekoja nevidliva raka vo toj mig gi zapi{uva{e vrz poòltenata hartija: Drag Joane12, Znam deka ova pismo te zatekna nespremen, no ne i iznenaden, {tom ve}e ti go napi{av poslednoto vo koe ti ja opi{av ~udnata slu~ka vo vrska so zakopot na Aleksandar. Izgleda{e kako peso~nata oluja da gi v{mukala site lu|e od povorkata zaedno so teloto na Carot. Vo po~etokot ne znaev kako da si go objasnam seto toa. Duri ne znam zo{to tebe, drag moj poluvarvarinu, ti ja raskaùvam seta ovaa rabota. Moèbi kako iskrena ispoved pred prijatel so koj zaedno gi patuvavme i osvojuvavme predelite i na Ovoj i na Drugiot svet, ili poradi èlbata Tajnata da ne ja zemam sal so mene vo grobot. A, te molam ne srdi mi se, no, delumno i poradi toa {to znam deka i pokraj toa {to }e bidam iskreno drzok, da te zadolàm tajnata da ja za~uva{ vo golemata Vistina, koja }e ja opee{ i usno predade{ na ~uvawe do idnite predci i nivnite pokolenija, znam i deka ova pismo }e go uni{ti{ i siot {um na senilniov starec, {to mu se matka po mislite na samrak, }e go pu{ti{ po vetrot da ÂŁ go otpee svoeto na {umata, a jas }e znam. Podocna, lu|eto ja prebaraa seta oblast vo okolinata na Vavilon, a od povorkata ili kov~egot nitu trag. Jas dolgo razmisluvav za seto toa i skoro da se 12

Motiv prezemen od Druidot od Sindidun na Vladislav Bajac, delo koe sovr{eno go objasnuva spojot na keltskata i makedonskata kultura vo periodot me|u 4-ot i 3-ot vek pr.n.e.

CVETNIOT PAT

izbezumiv. Mi se stori deka Aleksandar direktno be{e vme{an vo seto toa. Bev siguren deka toa se negovite magovi i gata~i koi uspeale, po negova naredba, od negoviot zakop da napravat nastan {to }e stane najgolema svetska misterija za site vremiwa. Na toj na~in mladiot gospodar saka{e da mu se oddolì na svetot. Posle nekolku dena jas ve}e stignav vo Pela, sĂŽ u{te so nejasna pretstava za toa {to vsu{nost se slu~i vo Vavilon. Ve}e ni Makedonija, nitu Elada, se toa {to bea. Sega ve}e ostanuva samo da se doìvee propasta na toj golem son, {to Aleksandar mu go podari na svetot, na jave. A, koj znae, moèbi eden den nekoj tamu vo dale~nata idnina }e ja otkrie tajnata i od nea }e izgradi dvorec od vistini koj }e go vrati seto ona {to e zemeno, vo izobilie za sekoj koj saka da go spodeli sonot. Ti pi{av deka nikoj ìv ne se vrati od povorkata. Nikoj drug osven Kalan, Indiecot! Onoj mol~aliviot {to ima{e zaveteno molk pred sekoj drug osven pred Aleksandar, i koj znae so {to sĂŽ go true{e gospodarot, a ovoj mu veruva{e. E istiot toj Kalan, se pojavi vo Pela, vo mojot dom, a vo racete nose{e eden golem crven kamen. Golem kolku ~ove~ka glava. Mi go ostavi i mi re~e deka gospodarot sakal kamenot da bide sokrien vo nekoja pe{tera nekade vo rodnata mu zemja. Mestoto da bilo beleàno so Sonce na Krst. Go ispratil Kalan do mene za da jas go odnesam do takva pe{tera. Ponataka ve}e ne saka{e ni{to da kaè. Nie site bevme za~udeni i prestra{eni. Jas dlaboko vo sebe krcnav, kako stara porta, a vo mene se otvori eden drug strav, u{te pogolem od ~udoto koe ni se slu~i. Jas znam za edno takvo mesto srede edni karpi od koi izleguvaat nekolku vleza vo pozdemna pe{tera. Se se}avam deka edna{ koga go posetiv toa mesto sednav da si

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

po~inam na edni karpi, a koga se zagledav kon okolnite rit~iwa, vidov kako konusnite formi gradat sovr{en krst koj se se~e srede dolina vo forma na sovr{en krug. Sonceto be{e na zenitot a srede dolinata se nasobralo malo ezerce, ta vo nego sovr{eno se odrazuvaa zracite i sozdadoa tolku sovr{eni formi {to mene prosto mi se stori i deka na glas rekov: glej, ~udo - Sonce na Krst! Ottoga{ voop{to ne ni pomisliv na ovaa metafora, a kamoli da ja povrzuvam so mestoto, koga i da sum govorel za nego so Aleksandar. Bev za~uden od izjavata na Kalan koga mi re~e deka jas sum trebal da go odnesam crveniot kamen do takvo mesto i da go sokrijam vo pe{tera. Koj bi mo`el da znae za toa mesto na toj na~in? Drag moj druide, ti gi pi{uvam ovie posledni zborovi so cel ne da ja izneveram tajnata koja mi se slu~uva, tuku da ja spodelam so onoj koj najdobro ja ~uva. Znam i deka tvojata vernost kon patot {to za nas go otvori gospodarot nema da dozvoli ovaa tajna da bide skvernavena. Ova e verojatno i na{iot posleden razgovor iako jas tvojot odgovor nikoga{ nema da go dobijam, no go znam. A toa me pravi sre}en. Se raduvam i {to, ete, sudbinata ne spoila na takov na~in, kakov {to vremeto retko dozvoluva, vo edna prikazna koja mnogu zna~i, a nikoj drug ne ja znae. Neka bide toga{ ovaa prikazna, samo na{a tajna... Ve~no tvoj, Aristotel

Potoa sĂŽ is~ezna vo belina...

CVETNIOT PAT

ZEMJA 26.7.2005, vtornik Me razbudi neèn zrak svetlina, ({atorot ni be{e svrten so vlezot na izgrejsonce) i xagorewe na mnogu lastovi~ki. Ko da se bea zbrale tokmu pred {ator~eto ni, ta se raspeale nebare sme zadocnile i denot }e ni minel zaludno. A be{e ubav den! Sino nebo bistro ko kladenec, a sonceto ve}e krenalo sukni od boi utrinski i zacaruvalo vrz nego. Vreme be{e - ve}e! Nadvor se bea nasobrale iljada lastovi~iwa i duri mi du{a plaknea so pojot, me obli radost detska, onakva kakva {to decata imaat koga }e se razbudat tokmu na onoj den koga ne{to va`no se slu~uva, koi tie tolku mnogu go ~ekale i sonuvale. Go razbudiv Karlo za da gi vidi lastovi~kite. Karlo na{ transovski i pokraj zr~kite {to mu gi pravam mu nema ramen za navigacija. Bez nego nema{e nikoga{ da gi najdam trite cveta, znacite po pat nema{e da mi bidat jasni, mapata na Kosmodrom i red drugi signali. Samo Karlo na{, a koj drug, bi moèl da navigira so cvetniot ni pat. :) Karlo gi vide lastovi~kite, me pogledna ko da sum go izvlekol od sred konferencija za pe~at, kade toj edvaj se doturkal do glavnite akteri i tuku jas mu se javuvam so nekoj si: izlezi nadvor mnogu e va`no! - muabet, a toa samo lastovi~ki. Si se vovle~e nazad vo kutiv~eto ni {atorsko i povtorno se upati kon utrinskite astralni tekovi nad Lesnovo. Jas se stokmiv, ne moèv a da ne gi gledam ~udi~iwata kako mu peat na denot. Trknav do konacite, monasite bea na slu`ba. Manastirot, ko star dedo na livada, se son~a{e na utrinskite zraci. Si ja zedov kamerata i trk po lastovi~kite - gi gledav kako se jatat po ìcite i se setiv pak na eden moj detski son.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Kako male~ok se se}avam na eden son kako jas se iska~uvam po visoko drvo, nekakov vi{en bor, sยก duri ne se izmoram i toga{ nao|am edna te{ka granka, vdlabnata kako leglo i si legnuvam duri pred mene se kreva polniot lik na mese~inata. Ja gledam jas nea, me gleda i taa mene. Niz toj nem dijalog mene o~ite te{ki ko olovo mi klapnuvaat i jas zaspivam. Sino}a duri stoevme kraj ognot ja vidov mese~inata kako me yirka od zad borovite gran~iwa i se setiv na sonot. Ve~erta se namesti setingot a utrinava i filingot. Po~uvstvuvav kako sonot da go ispolni svojot krug. Sยก be{e na mesto, jas se iska~iv na grankata, likot od nebesa me pogledna, go poglednav i jas nego i sega moèv da si po~inam. Tr~av palavo po ridot, gi snimav lastovi~kite i im se raduvav na sekoja pesna {to ja vioreja. Bev ko dete male~ko razigrano na pazuvite na svojata majka, duri okolu nego leta peperutka. Koga slegov do manastirot, kalu|erite sยก u{te bea na slu`ba. Gi po~ekav nadvor oti sakav da se vidam so otec Ilarion. Me posluìja so sveà limonada. Se napiv. Po kratko vreme se pojavi otec Ilarion. êlik ~ovek, bo`ji rabotnik so iskrena namera zad pogledot i topol muabet. No neostar, nekako okceto ne mi gi primeti àr~iwata vo o~ite mu. Mi raskaùva{e za graditelskite raboti okolu noviot ènski manastir na koj rabote{e i toj. Mu prenesov pozdrav od Majka Zenovija i mu podariv Karpa @iva za manastirot. Se zablagodariv i potajno zaminav. Karlo go razbudila ve}e è{tinata, sonceto be{e se izdignalo visoko nad horizontot i àre{e pravo vo {atorot, a toj sposlan na klupi~ka pod ladna borova senki~ka. Pojaduvavme skromno, se napivme kafe, se stokmivme i na pladne se upativme do Angelskite karpi. Po pat go pobaravme vlezot vo pe{terata pod karpata na sv. Bogorodica, onoj za koj ni zboruva{e monahot. Druga edna pe{tera se gleda{e na vrvot od rit~eto {to se izdiga{e od seloto kon

CVETNIOT PAT

severozapad. Kar{i nas na padinata se nayira{e drug vlez vo pe{tera. Site se ~inea zatrupani. Monahot ni spomna deka pe{terite bile koristeni od monasi vo minatoto, i deka nosat imiwa na svetci. Taa na vrvot se vikala sv. Ilija, ovaa tuka pod patot sv. Bogorodica, tretata bila kaj angelskite karpi, a za ~etvrtata ne znae{e da ni kaè. Makedonskoto letno sonce tepa{e po tepe, a nie dvajcata svetlosni voini13, cvetari, kavalxii, kamerxii, talkaxii, zakotveni po patot kon misterioznite karpi. Baravme senka da zdivneme od è{tinata. Slegovme pod karpite vo edno odaj~e od ogromni kameni blokovi, ko da padnale ve~erta od nebo, pocrneti, sa|osani, a na srede papratovo gradin~e i sedi{nica od kamen. Se ~ine{e mestoto go posetuvaat vilinki, nekoi misteriozni no}ni gosti, za da bi si prikaàle za doìvuvawata im potajni. ûdno kako ~ovek sekoga{ i sekade go nao|a svoeto mesto da sedne. Sednav to~no na kamenot vilinski i pi{uvav dolgo, a Karlo go ~ita{e Dnevnikot na eden Vol{ebnik na glas. Celiot pat taa kniga ni be{e ko ogledalo vo koe si gi prepoznavavme na{ite talkawa, i veruvajte sยก si najde svoe mesto. Normalno, stanuva zbor za dve razli~ni prikazni, no eden mnogu sli~en tek. Na zaminuvawe, sepak nedovolno ubedeni vo prikaznata za vodeni~arskite kamewa, go poglednavme vlezot vo pe{terata. Vlez! Celiot be{e zatrupan so kamewa, no ne od nadvor natrupani eden vrz drug, tuku od vnatre na vlezot, vnimatelno naredeni eden do drug. Me|u kamewata ima{e i vodeni~arski!? Ni se stori ko da nekoj svesno go zatrupal vlezot vo pe{terata, a sigurno toa go napravil i so drugite tri. Toga{ ako nekoj gi zatrupal vlezovite vo pe{terite, kako {to ni spomna i monahot, a toa go napravil od vnatre, od kade li izlegol? Sigurno imalo u{te eden petti vlez vo pe{terata {to si-

Vidi ^etivo za Svetlosnite Voini

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

gurno se protega pod celata mesnost. [to li se krielo tuka, i zo{to da bide zatrupano? A pettiot vlez? Sigurno e nekade vo manastirot, a ova go napravile monasite za da si gi za{titat spisite od pqa~kosuvawa, ili koj znae {to drugo. Izlegovme nagore do Angelskite karpi. Interesno e koga site razvojni spirali na fraktalot se soedinuvaat vo samo edna to~ka. Vo toj mig kaj nas se spoija site par~iwa od toj den i mi se vide slednovo. Gi poglednav sedi{nicite na Angelskite karpi. Tri bea! Edna kako cvet na koja sednav jas, drugata kako sedi{nica na koja sedna Karlo, a tretata {to be{e podolu, ima{e sovr{eno isklesana sedi{nica vo koja dokolku ~ovek se namesti dobro, }e sedne vo polo`ba na makedonskiot buda, so tabanite blago svieni eden kon drug, nozete blago ra{ireni, a grbot blago opu{ten. Toa be{e pozicijata na tretiot gleda~, znaja~ot, toj {to go ~uva aznoto, {to jas i Karlo go narekovme makedonskiot buda14. Se po~uvstvuvav po~esten {to ja imam taa mo`nost da sednam na ovoj tron. Petros Karlo

Lesnovo

? Angelskite karpi na vlezot od Lesnovo, na koi mo`at da se vidat trite sedi{nici na gleda~ite

Vidi ^etivo za Drvoto na @ivotot

CVETNIOT PAT

A ottamu pogledot mi se upati nakaj seloto i se vide slednoto: naedna{ pred mene se pojavi slika na trite rida koi sega bea jasno iscrtani na horizontot.

Karpa Bogorodica

Lesnovo

Pogled na seloto Lesnovo so manastirot Sv. Gavril Lesnovski gledano od Angelskite karpi

So ovie karpi na koi sedevme, trite rida iscrtuvaa sovr{en krst, a seloto le`e{e to~no na sredinata od krstot. Na vrvot od sredniot rid se nao|a{e pe{terata na sv. Ilija, od ridot od levata strana, kade {to be{e karpata na Bogorodica, drugata pe{tera, od desno u{te edna i nie nad ~etvrtata, so pettata nekade pod manastirot. Mi tekna na simbolot {to go nacrtav na `rtvenikot kaj Kosmodromot.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Sv.Ilija Sv.Gavril

Lesnovo

? Karpa Bogorodica `rtvenikot na Kokino

Angelski karpi

Na simbolot se gledaat trite vrva so sonceto koe zao|a zad centarot, a pette to~ki se pette vleza vo pe{terata, so toa {to pettiot - potcrtaniot e toj pod crkvata. ûdo! Glej, ~udo! Simbolot se ojavi, tuka tajna leì golema! Mu go pokaàv na Karlo crteòt od simbolot. Ve}e be{e sosem jasno sยก. Bevme za~udeni i voodu{eveni. Kolku li prekrasen e ovoj svet i kakvi li ne tajni krie {to doprva treba da se otkrijat. Peeja srcata na{i so poj iskonski, bezvremen. Pred o~ite ni se ojavi ~udo! A nie ko deca v~udovideni, koga nekoj }e im pokaè magi~na igra~ka, ne znaevme kako da reagirame, zbuneti, a voshiteni treperevme pred darot. Simbolot naedna{ si dobi svoja trodimenzionalna slika. Toj vsu{nost pretstavuval patokaz, no i mapa za skrieno nekoe bogatstvo, no ne azno zemno ko {to umot znae da nยก laè, tuku vonzemno, duhovno, nevidlivo za o~ite, sal za du{ata. Se pra{uvav kakva e taa su{tina na ne{tata {to na vakov na~in si poigruva so na{ite zbuneti mozo~iwa. Koj e toj sistem na povrzanost na nastanite {to nao|a pat da bide del od na{eto sekojdnevie na na~in {to celosno }e ni bide jasen i sfatliv, a sepak neobjasniv. Kakvi poraki nosat ovie nastani i od koj svet se tie.

CVETNIOT PAT

Se setiv na primerot {to edna{ go kaùvav za razlikata pome|u dimenziite i kako se proektiraat me|usebno edna vo druga. Na primer, zamislete deka sme kvatrati, triagolnici ili nekoi drugi formi koi ìveat vo dvodimenzionalen svet, {to zna~i bi bile formi splesnati na nekoja ramnina, so svesnost samo za poimite napred-nazad-levo-desno, a sebe si bi se percepirale kako linii so razli~ni dolìni. Moèbi bi go poznavale i poimot plo{tina, no ne bi imale svesnost za poimite gore-dolu, a nitu bi bile vo mo`nost da si gi doìveeme duri ni sopstvenite formi (za toa e potrebna proekcija od gore). Koga nekoj trodimenzionalen objekt, da re~eme eden obi~en {kolski moliv, bi ja probil ramninata i bi vlegol vo na{iot dvodimenzionalen svet, pred nas od nikade prvin }e se pojavi to~ka koja }e stanuva sÂĄ podolga, duri ne stane linija. Za nas toa }e bide ~udo zatoa {to od nikade }e se pojavi nov objekt, {to sepak e proekcija na trodimezionalen objekt na na{eto dvodimenzionalno pole. Zna~i nie sepak nema da bideme svesni deka toa e trodimezionalen objekt, ili stvar od "drugÂ° svet. Za nas seto toa }e bide enigma. E, dokolku pri probivot na molivot, nekoe od kvadrat~iwata, formite so koi slikovito se poistovetivme, se isfrli od ramninata i izleta nagore vo trodimenzionalniot svet, toga{ toa kvadrat~e }e bide prestra{eno i za~udeno, a istovremeno i voshiteno od novata percepcija. Naedna{ toa kvadrat~e }e si go vidi sopstveniot svet od gore, poim {to ne postoi vo negovata ramnina, i ottamu }e moè da gi vidi site formi koi dolu se percepiraat kako linii. Toga{ toj }e stane svesen deka ima plo{tina i deka i drugite ne se linii tuku dvodimenzionalni formi so to~no opredeleni dimenzii. Za ostanatite kvadrat~iwa na ramninata, zaminuvaweto na ova na{e avanturisti~ko kvadrat~e }e bide misterija. Vo nivnata percepcija nivnoto prijatel~e misteriozno }e is~ezne od linija vo to~ka i puf - vo ni{to. Tie nema da znaat kade oti{lo na{eto avanturisti~ko kvadrat~e zatoa {to

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

ne se svesni deka ima gore. E, sega da pretpostavime deka posle misti~noto iskustvo na{iot avanturist - kvadrat }e si padne dolu na svojata ramnina lesno kako perduv~e. Povtorno ~udo! Pred o~ite na drugite kvadrat~iwa naedna{ od nikade }e se pojavi prvin to~ka, pa linija i op nivnoto prijatel~e. Tie celite voshiteni i zbuneti }e go pra{aat kaj bilo. A toa }e im odgovori deka bilo tamu gore - tie nema da znaat {to e toa gore i }e go ismevaat ili }e se pla{at od nego. Toa pak nema da moè da im objasni {to videlo zatoa {to vo nivniot jazik sÂ˘ u{te nema zborovi za ne{tata {to toa gi iskusilo kako svoja vistina. Si pomisliv kakvo bi bilo na{eto iskustvo koga od ovaa treta dimenzija, po pat na ~udo, bi se isfrlile vo ~etvrtata ili nekoja povisoka. Koi poimi bi gi iskusile za koi tuka nema zbor. Kakvi li sliki bi se proektirale vrz ova na{e trodimenzionalno pole dokolku nÂĄ probie ~etiridimenzionalen "molivÂ°. Vo ovaa nasoka simbolot i negovoto poistovetuvawe so Lesnovskite rit~iwa be{e siguren pokazatel za eden takov probiv. No, kutrite nie avanturisti! Kako li sega da go opi{eme, doìveeme, razjasnime i prexvakame seto ova. Prekrasen e ovoj svet i èden sum za u{te. Na ~udata im nema kraj. Karpite toga{ oìveaja i mi pokaàa lik. Mi tekna na migot koga mu go pokaàv znakot na vol{ebnikot, ~ovekot koj go sretnavme na Kokino, a toj po~na da mi pokaùva likovi po karpite. Glasot mi veli {tom }e se otklu~i tajnata {to ja krijat, karpite }e pokaàt lik i }e oìveat. Nekoga{ ova mesto bilo mo}no svetili{te. Sonot povtorno se pokaà vo pravo. Karpite bile zamok-kosmodrom. Ozgora sletuval nekoj oblak svetlinski, se na`lebuval na krugovite, se spojuvale niz magija, i od brakot nivni se gradel zamok od svetlosni zraci, {to vo srceto kriel tajna golema, azno svetsko najbarano. Nebesen, prozra~en, svetlosen i bistar ko voda, ko kristal bil zamokot! A dolu, nekade vo utrobata na pe{terite ~mae nekoj crven kristal i

CVETNIOT PAT

vo nego spie zmej! Se setiv na prikaznata za pogrebot na Aleksandar Velikiot. Otsekoga{ mi bilo ~udno {to takov velikan, koj po~inal vo mirnovremenski uslovi, a ne vo bitka, i koj bil pogreban so site po~esti (navodno nekade vo blizinata na Vavilon) - da ne mu se znae grobnoto mesto!? Nekade imam pro~itano deka teloto negovo bilo doneseno vo Makedonija i sokrieno vo nekoja pe{tera, dodeka pak pogrebot vo Vavilon mu bil mamka za divite traga~i po aznoto mu. Aristotel, negoviot u~itel gri`livo go sokril negovoto telo i go prenel vo Makedonija, kade monasite gi zgriìle negovite mo{ti kako najgolema svetiwa. Toa mesto se ~uvalo za najgolema tajna vo carstvoto. Se setiv i na utopijata na Aleksandar da go obedini celiot svet i da go vrati vo rajskata gradina, nekade na Istok. Sigurno vo toa vreme imale drugi legendi, ko {to nam sega nivnoto vreme ni e legenda. Sigurno Aleksandar, vozvi{uvaj}i ja svesnosta za svetot vo koj ìvee, pou~uvan od najdobrite u~iteli na toa vreme, bil svesen za nedosti`nite kategorii kako {to se prostorot i vremeto, posakal da napravi vremenski skok i da vleze vo istorijata. Negovoto vozvi{eno delo go gradel od site ideali na svoeto vreme. Vo toa vreme mo`no e da mu vlijaela i legendata za eliksirot na mladosta i kamenot na mudrosta, ta da re{il carot na{ da gi pronajde. Zatoa i se dal na pohod. Edna legenda za nego veli deka toj i negoviot rodnina, koj se rodil nekolku ~asa pred Aleksandar, imale zaedni~ka sudbina. Prviot {to }e se rodel }e go prona{ol izvorot na ìvotot, a vtoriot {to }e pojavi lik na ovoj svet }e bide vladetel so nego. Nare~nicite gi slu{nala majka mu na careviot rodnina i pobrzala da go rodi. Taka i bi, veli legendata! Se najdov srede krstosnica na iljadnici {epotewa niz vremeto. Ko da site {to minale i {to }e minat kraj ovie karpi da ostavile beleg, po eden {um vo puknatinite da luta bezvremeno i bezprostorno. A mene niz mislive mi te~ea sliki.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Vo mislite go vidov Aleksandar kako leì so kruna na ~elo i nekoja treska go navjasala. Ne bil dostoen za krunata, kamenot {to go nosel na ~elo bil od sila golema sotvoren i mnogu mo}en za carot na{ zemski. Aleksandar be{e prviot {to ja pokaà ubavinata na ~ove~kiot lik, koga bi razmisluval kako bog. Toj be{e prviot {to za nas go otvori sredniot pat. Niz nego ~ove{tvoto go postigna tifaret15 i pred sebe si otvori pat kon idealot ~ove~ki. Carot na{ vozvi{en be{e se obidel da stigne do tie viso~ini, do kaj {to vo toa vreme nemalo pat. Toj posegnal po krunata! Onaa najvisoko postavena na drvoto na ìvotot, za koja ne postoel dovolno razvioren vitel od informacii, nitu pak postoel most za da se premosti neznaeweto i da se otvori patot kon neboto. Sigurno prikaznata za evolucijata na svesta16 nekako go stignala i na{iot car, ta posakal za site nas toa da go stori on. Moèbi vo toa vreme mitot za Atlantida bil sÂ˘ u{te sve`, kako {to bilo za Maite, a krunata so kamenot na mudrosta - nivno nasledstvo kaj nekoi narodi daleku na Istok za koi toj ~ul, {to bilo dovolno da go pokrene negoviot son kon beskrajot. No poradi nemaweto dovolno energija da go napravi toj podvig, nitu informacii, toj duri i da go na{ol kamenot na mudrosta, bi bil zaglaven vo negovite odbranbeni energetski tekovi so koi go programirale prvi~nite sopstvenici, {to za toga{niot nabquduva~ bi nalikuvalo kako nekoja ~udna bolest da go opfatila, em ìv em mrtov da e! Vo toj slu~aj celiot negov dimenzionalen probiv, dokolku ne ja probie membranata pome|u dimenziite, }e ja odbie seta energija na toj podvig dolu kon po~etokot na patuvaweto, nazad vo zemjata od koja do{ol vozvi{eniot, vo cikli~ni povtoruvawa na toa iskustvo na neuspeh za probiv kon povisokite svetovi, sÂĄ

15 16

Vidi ^etivo za Drvoto na @ivotot Vidi ^etivo za Majanskiot Kalendar

CVETNIOT PAT

duri ne se sozdadat uslovite da se izgradi most od znaewe koe }e gi povrze site dvanaeset ni{ki na na{ata DNK17, }e izgradi most od svetlina pravo do izvorot i }e ja dostigne celta. Dotoga{, s¡ ona {to se narekuva makedonsko }e go nosi jaremot i bremeto na ovoj podvig niz vremiwa i nevremiwa, duri ne se ojavi sonot na carot na{ vozvi{en. Odnadvor toa na narodot na{ mu izgledalo kako prokletstvo. A go imalo i }e go ima kaj nas vo dovolna mera niz vremiwata! ]e go ima duri ne se rodi ~ovek koj }e posaka da go dovr{i deloto na carot na{ vozvi{en, da go sobere siot vitel vo sebe i od nego da izgradi pat. E, toga{ sredniot pat }e se otvori za site onie so ~isto srce, èlni da ja ponesat krunata na ìvotot, pred da mu bide vra~ena na Carot Na{ Vselenski, koga }e dojde pri nas, da n¡ blagoslovi i da n¡ pou~i kako da uìvame vo blagodatta na ìvotot i negovite darovi. Vo toj mig na{ata prikazna }e bide ispolneta, a prokletstvoto trgnato. Toj mig bra}a, toj mal mig e na{ - osvestete se! Me osvesti vetre nekoe milno, kako da me pogali angel. Dovolno mi se "vide°, - mu rekov na Karlo, - drugoto }e mi se kaè na son. Zaminavme... na karpite dojde eden mlad par, de~ko i devojka, sednaa na Lotusovata karpa - kolku prekrasna gletka! Nie poleka se dovle~kavme do kampot, se spakuvavme i trgnavme po krivulestiot selski pat, pokraj karpata na Bogorodica, nadvor od ovaa prekrasna magija, kon nekoi novi vidici, novi tajni neotkrieni, novi vol{epstva nevkuseni. Denot be{e zemja. Prethodno ve}e ni se javija trite drugi elementi, vodata, ognot i vozduhot. Prviot

Vidi ^etivo za Svetlosnite Voini

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

den ni zavrna do`de, vtoriot zapalivme ogan za prv pat, tretiot duva{e tivko vetre i nie di{evme dlaboko iskonski, a denes nî ispe~e soncevo, n¡ isu{i ko {to ja su{i kr{nava ni zemja, ni gi izme{a soni{tata so javeto i ne ostavi taka da drememe sogoleni pred edinstvenata vistina na migot. A toj - migot, nebare go otkupil vremeto, ta se razvlekol ko ~orbaxija na {irok sokak laksan-laksan, {to pokroce, tromo, neosetno da bi go videle site i vo nego ja poznale vistinata, duri vo nas pi{tea odeci od vremiwata {to gi voznemirivme, se {irea ko krugovi okolu kamen frlen vo mirna voda i ne ni davaa da zdivneme. Patuvavme bez prestan niz zemjata ni suva, ispe~ena Makedonija, i se pe~evme i nie so nea. @ivite £ rani po tloto, skrieni zad pe{terski i manastirski porti, ostaveni da pulat nemo po koriite i da ~ekaat da dojde migot da gi ojavi, vo krvta ni re`ea vistini. N¡ boli taa nas, ja bolime i nie nea. Niz vekojve taka si zadavame rani i krugot nikoga{ ne zapira. I ne bi ja bolele nie tolku mnogu da ne bevme slepi pri o~i {ir otvoreni, niz vekojve na tu|inci da ja davame, da ja delime i par~ime, od likata £ da begame, da ja poganime i skvernavime. N¡ ~uvale nas pesnite ov~arski, slepata stara majka koja poj redela i platno tkaela, red belo, red crno i red crveno18 da kiti {ara drevna bogomdana, ne {titele prostite po duh i Bogu mili lu|e krevki, rajata ni nasu{na, n¡ bodrel i kavalot {tom }e pisnel srede {uma, a vinoto rujno krv ni toplelo koga }e nai{le studenite no}i. I duri vamu slepiot ne progledal, zemjava redela rani po tloto i kamen pisala, tajni ~uvala, za ~edata svoi "duhom prosti# i bezimeni da bi go spoznale otkrovenieto vre`ano vrz nejzina skrb {tom }e dojde migot. A toj otsekoga{ i bil tuka! O~i

Tradicionalnite boi na Makedonija (vidi ^etivo za Drvoto na @ivotot, delot za Atlantida)...

CVETNIOT PAT

otvoreni i site tajni }e oìveat i }e go pokaàt patot. Onoj vistinskiot koj vodi do srceto na svetot, a niz nego do izvorot na qubovta {to go hrani srceto na ovoj svet, koj patem e i na{ Dom. Patot nÂĄ vode{e kon Berovo, sme ~ule deka ima mnogu ubavo ezero, a i ubav manastir so zvu~no ime, Sv. Arhangel Mihail. Mnogu me raduva {to na{ive pomale~ki grat~iwa sÂ˘ u{te mirisaat na lektirite za decata od ulicata. Stignavme do ezeroto - prekrasen vidikovec, civilizirano mestence, restoran~e po merak so pogled na zelenite vodi, po nekoe babi~e i dedence ili semejstvo na pro{etka niz {umi~kata i nie dur du{a pozemame vo ladovinata. Otkako si ru~avme ~orbaxiski, pobaravme mesto za kampuvawe i tamu nekade pokraj boroviot ~estak, srede ne~ie {umarsko gumno, nie si go postavivme {ator~eto i se stokmivme za u{te edna no} pod na{evo nebo pijano. Zemjata be{e topla, ja ispeklo denta sonceno. Zapalivme ogan~e i nabrgu si legnavme. Bevme umorni ko argati po ètva!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Sonot za Mese~inata i Slovoto... Sonuvav kako se nao|am vo temna {uma i pred mene stolbovi od drvja... po~nav da se iska~uvam nagore po ednoto... vidov deka e bor... ozgora mi ide{e nekakva svetlina, ama tolku mnogu se iska~uvav {to se izmoriv i ve}e koga prestanav da ja gledam svetlinata, pred mene se pojavi polniot lik na mese~inata... jas bev ka~en na visoka granka i pred mene izgreva{e mese~inata... bev spremen da ja slu{nam prikaznata i se raduvav {to pred nas be{e celata no}... Mese~inata nekako mi se nasmevna... se zagledav vo nea i potonav po nekoi hodnici na mojata potsvest... nekakvi me|udimenzionalni holodeci... se {mugnav niz taa svetla topka na neboto pravo vo eden drug svet... i naedna{ ko da se najdov vo dvorec... so gradina i stolbovi od kamen... so lu|e razxagorani a oble~eni vo prefineti svileni tkaenini so likovi na svetci po rakavite... kraj fontanata se igraat dve de~iwa... me zagledaa... se nasmevnaa i mi go pokaàa dvorecot niz igra... mi ja pokaàa i crkvata... govorea i slavjanski i nekako ~udno... toga{ mi izbega slikata i povtorno se vrativ na borovata granka a pred mene polniot lik na mese~inata... povtorno zedov dlabok zdiv i se nurnav vo svetlinata... temna prostorija... mirisa na sve}i... crkvi~ka nekakva... vleguva nekoj... dvajca se... oble~eni vo nametki, a nadvor ladno... edniot otvora kniga i brzo zapi{uva nekoi kriènki... drugiot so fakelot mu sveti... spored likot i dvajcata se mladi lu|e... "Konstantine, a {to }e ni e pismovo, ta nie ne znaeme ni {to zna~i...째 "Znam jas, brate... ova e edno staro pismo na koe me nau~i Eftim Zeleniot, ako se se}ava{ dodeka odevme na pro{etki niz gorata, toj go nau~il od negoviot u~itel a toj od negoviot i taka do po~etokot, stara e ovaa uka, ovie znaci se od nebesa pismo, a nam... rodot raspnat... bezimen i bezglagolen, za leb nasu{en i za Zborot bo`ji èden... brate tuka ni e svetlinata, tuka ni e patot...째 me za~udi {to moèv da gi razberam iako

CVETNIOT PAT

zboruvaa na ~uden dijalekt... "No Konstantine, pa ti samiot vele{e oti od trojazi~nicite nema spas... tie ve}e si go poslale patot...° toga{ drugiot pogledna nagore kon edno male~ko prozor~e od koe te~e{e ~udna svetlina i re~e: "A, {to e so drugite pati{ta, so ukata na rodot na{, so toa azno koe na svetot kr{ mu go podarivme a nam ni imeto ni rodot ne ni se znae...° "Tie, brate, }e ìveat ve~no vo na{ite legendi...° "E, spolajmu na Boga }e poìveat dolgo, oti tuka i sega jas Konstantin Filosofot pred sebe krevam pismo staro od dedovci skrb i niz sebe svetlinata ja pu{tam da go osvetli patot na mojot rod...° od srceto po~na da mu izleguva svetlina i da ja ispolnuva celata crkva... vedna{ po nego i od drugiot po~na da te~e silna svetlina i dvata zraka se spoija vo eden i se svija ko zmii eden okolu drug... "No, kako li }e pravime brate...° "Svetlinata neka nî vodi...° toga{ po~nav da ja gubam slikata... ve}e ne gi gledav nitu gi slu{av... povtorno pred mene polniot lik na mese~inata ne`no me miluva{e a jas ma|epsaní piev od soni{tata... potonav kako teòk bran pod dlabokite vodi... se vidov sebesi po razxagoranite ulici... polno lu|e so stoka i prehranbeni produkti... i naedna{ pred mene se pokaà scena na lu|e zbrani vo krug a vo sredinata eden silen junak megdan tera{e so lav... se pribliìv i vo tolpata gi vidov dvata lika od crkvi~eto... i tie ja gledaa borbata... vo pozadinata se izdiga{e rasko{na crkva i golema voda pozadi nea... po kratko vreme zavr{i borbata i dvajcata mu prijdoja na junakot... lavot leè{e sposlan i umoren no ne povreden... sednaa pod edno drvo i po~naa da razgovaraat... im se pribliìv... "Ne pla{i se Vasilie, tebe carot }e te primi i }e se izraduva {to vakov ~ovek ìvee vo carstvoto negovo. Ta neli i tebe ko carot na{ Golemiot te vikaat...° "[tom e taka da ve poslu{am, pa vie sepak u~eni lu|e ste i od rodot moj ste, zo{to ne bi vi veruval...° site stanaa i zaminaa nakaj crkvata... vo sledniot mig crkvata se pojavi pred mene... vo nea lu|e oble~eni vo beli nametki so krstovi... prekrasni gradini fontani i pauni i od nekade

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

se pojavi kralot so mnogu pridru`ba... sednaa na terasata... dvajcata bra}a zastanaa od dvete strani na carot i otkako po~na junakot na{ da se pokaùva koj e i {to pred carot bra}ata po~naa so racete da pravat ne{to od {to po~na da izvira svetlina tolku gusta {to ne moè{e ni{to da se vidi... i nikoj toa ne go gleda{e osven jas... koga stivna svetlinata bra}ata sega ve}e bea sednati od stranata na dvajcata carevi... junakot na{ pokraj carot sednal i so nego vladee i se gosti... slikata povtorno mi se zamati... mese~inata i ponataka mi go gale{e likot so tajni molitvi... a jas slu{av... Olimp... naedna{ se najdov sebesi vo temna prostorija osvetlena samo so edna sve}a... pred mene na stara hartija ispi{ano pismo... "Drag prijatele, prenesi mu na knezot deka rabotata e zavr{ena i Slovoto e gotovo, a nie }e bideme spremni za misijata otkako }e ne zapoveda carot...° naedna{ pismoto mi is~ezna a pred mene se pojavija dvajcata bra}a so u{te nekolku drugi so niv... site nosea nametki... "Klimente, ova Slovo {to tuka vi go pokaàv e od stara uka, postara i od vremeto... do nas dojde preku Zeleniot ~ovek, komu vremeto mu ja ostavilo na ~uvawe za sega da se razbudat starite vetri{ta vo na{iot duh i donesat bura na temninata... neka Slovoto nî povede na pat kon Svetlinata...° edniot od crnoriscite se pokloni i go primi slovoto: "U~itele, jas samo }e go ~uvam dodeka ne se smirat demonite i lo{ite o~i, ta koga }e sozree denot }e go pu{time Slovoto da te~e i da obeli lika na rodot na{ nasu{en...° "ûvaj go Klimente kako o~ite... oti jas i brat mi na golem pat sme krenale a moèbi i nema da se vratime... ~uvaj go i posej go toga{ koga denot }e uzree, a uka ti dadov kako da go poznae{ migot...° sonot mi se zamagli i jas povtorno go vidov beliot lik na mese~inata... sega ve}e znaev deka sledi sledno slatko skazni~e koe }e mi se {mugne vo potsvesta i }e mi ja do{epna prikaznata... taka i bi... pred mene se pojavi golema sala... visok svod... crkva... golem sobir na

CVETNIOT PAT

lu|e... vo sredinata bra}ata... govorat a od niv te~e reka od svetlina... pred niv ko na tron sednat ~ovek vo bela nametka so krstovi crveni i so crveno kap~e na glavata... tie zboruvaat a od srceto im te~e reka svetlina i site senki umiraat... se dobliìv poblisku oti vnimanieto mi go privle~e medaljonot {to go ima{e na sebe Konstantin... be{e toa srebrena srma so likot na Arhangel Mihail... od likot mu izvira{e sina svetlina i go polne{e celiot prostor... dvajcata bra}a trepkaa srede tancot od svetlini a okolu niv po~naa da letaat i angeli... od èzloto na Konstantin po~na da izleguva crvena svetlina od eden od kameweto so koi go be{e ukrasil... a isto taka zasvetea i kameweto po negovata ode`da... toga{ na niv se nafrlija ko vrani na sokol edni temni likovi... po~naa da go kudat... klevetat... a dodeka govorea od niv te~ea zmii temni... crni nekoi zli duhovi koi pieja od svetlinata {to te~e{e od bra}ata... edniot od bra}ata se pokloni i im prore~e: "Ve gledam vaka zgnileni od pohota i zloba i srceto me boli. Po mene anatemi frlate, me srdite i klevetite oti Slovoto jas sum go izumil i krivo go u~am rodot svoj za edinata ni vistina. Bra}a, pravo }e vi kaàm, Slovoto nitu od mene, nitu od vas poteklo, ami od Gospod Bog, koj vo po~etokot niz Zborot svetov na{ go sozdal. Vie velite deka slovoto bo`je treba da se propoveda samo na trite jazici, na koi Pilat ja ispi{al porakata na krstot. Ta zarem ~ovek kako Pilat da bide toj koj }e gi drì portite na Slovoto zaklu~eni za narodot bo`ji. Ne vrne li do`d od Boga ednakvo za site? A sonceto ne gree li isto taka za site? Zarem ne di{ime vozduh site ednakvo? Pa, toga{, kako ne se sramite da priznaete samo tri jazika, a za site drugi narodi sakate da bidat slepi i gluvi?...째 toga{ dopre... navedna ~elo i gi zagleda crnoriscite... od o~ite mu bie{e silen zrak svetlina... "I kako {to rekol pre~estiviot David: Seta zemja neka ti se pokloni i neka ti pee tebe i neka pee na tvoeto ime, Sevi{en!...째 crnoriscite se stresoa od glasot mu... "Te{ko vam, knièvnici i farisei, licemeri, {to im go zatvorate na

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

lu|eto carstvoto nebesno, oti vie ne vleguvate i ne pu{tate da vlezat tie {to sakaat!°... nadvor po~naa grmotevici i site nasobrani se stresoa od govorot na ovoj ~ovek a toj se prekrsti i go umiri glasot: "Spolaj mu na Boga, oti me daril podobro od site vas da gi poznavam jazicite. No vo crkva sakam pet zbora da kaàm od svojot um, za i drugi da pou~am, odo{to iljada zborovi na razni jazici...° naedna{ se pojavi angel nad bra}ata... svetol kako den... bra}ata go vidoa i mu se poklonija... i toga{ stana edniot od niv i re~e: "Od sega ne sum mu sluga na carot, nitu na koj i da e drug na zemjava, tuku samo na Sedrìtelot Bog. Ne bev i bev i sum ve~no. Amin...° i povtorno seta slika mi is~ezna vo belilo... pred mene jasniot lik na mese~inata a jas stutkan srede borovite jasli... poglednav nadolu i vidov manastir... a nad nego likot na Arhangel Mihail... se po~uvstvuvav mnogu spokojno... i od mene po~na da te~e molitva: Gospodi, Boè moj, ti {to si gi sotvoril site angelski redovi i bestelesni sili, a neboto si go raspnal i zemjata si ja osnoval i ovie ne{ta si gi donel od nebitieto vo bitie; koj sekoga{ gi poslu{uva{ tie {to ja ispolnuvaat tvojata volja, i {to se pla{at od tebe i gi ~uvaat tvoite zapovedi! Poslu{aj ja mojava molitva i daruvaj go tvoeto verno stado za koe si me postavil mene, nevreden i nedostoen rab tvoj. Izbavi gi site od sekakva bezbo`na i paganska zloba, od kakov i da e mnoguzboren i hulen ereti~ki jazik, koj kaùva hula protiv tebe! Pogubi ja trijazi~nata eres i podigni ja crkvata svoja mnoèj}i ja, i soberi gi site vo eden duh, i napravi od niv primerni lu|e koi mislat edinstveno za vistinskata vera tvoja i za vistinskoto ispovedanie, i vdahni vo srcata nivni Zbor od tvojata uka, za{to taa e tvojot dar... Potoa sî is~ezna vo belina...

CVETNIOT PAT

QUBOV 27.7.2005, sreda Me razbudi jade` po celoto telo. Nekoe no}no gostin~e se nakrmilo na mene. Teloto mi be{e polno so jade` - hemija, {to i da mu be{e krajnata cel. Stanav, si nasukav tutun, se oblekov, nadvor be{e se zarumenilo, prvi mugri. Izlegov od {ator~eto i mornici me polazija. Ko da mina nekoe senki{te niz mene i se {mugna niz ~estakot, a toa samo zaduva vetre. Ili ne!? Pro{etav okolu {ator~eto. Mi mirasa{e na slast. Ko drvjata da vodea qubov so vetrot strasno, divja~ki, a jas sum im se isper~il da gi voznemiruvam. Vo toj mig me prostrela vetre edno i me ponese kon igrata. Vo mene vleguva{e sila nekoja vonzemna i me skokotka{e po damarite. Jas kipev libido. Te~ea sokovi po butinite duri ozgora me gleda{e srebreniot lik na mese~inata. Vo du{ava rikna sterna. Zbrevtan no smiren si se vrativ vo {ator~eto i zadremav u{te troa vo senkata na ranite mugri. Se re{iv da mu napravam na Karlo fino budewe, sepak denot denes be{e qubov. Taka barem se ~ine{e po patot. Napraviv kafence, smotav tutun i go razbudiv Karlo so nasmevka {to vika: ajde, denes e qubov! Karlo normalno ne mo`e{e da odolee i vedna{ stana. I glej ~udo: \ole ne saka da zapali! Nekako bidej}i be{e udolnica uspeav da go zapalam so rizik da odleta vo ezero ako mu skr{nat ko~nicite. Go ostaviv \ole da si brbori, a jas zaminav da napravam nekoe kadro, dodeka Karlo go pakuva{e {ator~eto. Sednavme u{te troa, napravivme kruk~e so muabetot, retrospektiva na prethodnite na{i muabeti, celiot tek na patot, kako vo seto toa ni se vklopi i Vol{ebnikot na Paulo Koeljo, kako se odviva{e sยก onaka ko {to treba{e za da nie go spoznaeme ova {to go spoznavavme, i bez da znaeme {to doprvin nยก ~eka.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Petros, neli e prekrasen ovoj svet? - zabeleà Karlo iskreno od du{a. Znam samo deka postoi edna sila, eden princip koj gi vladee site strukturi od atomski vo kosmi~ki, koj se preslikuva vo site univerzumi koi postojat vo nas, za nas i niz nas, a koi reagiraat na nas preku taa sila koja te~e niz nas. Bez qubov i angelski da govoram, sum bakar {to yve~i... Toa {to nยก dovede do tuka be{e spoznanieto deka site tie strukturi koi nie gi iskusuvame na razli~no nivo, postojat i na drugi nivoa, se preslikuvaat i makro i mikro sยก duri ne se stigne do nultata to~ka, od kade izvira sยก. Tamu e On - Izvorot, Otecot, Logosot, Apsolutot. Od tamu gi vladee dvanaesette principi koi se otslikani vo dvanaesette univerzumi, so po mnogu svetovi vo niv19. Isihijata, ili qubovta bo`ja, ni e dvigatelot. Vo na{ite crkvi, po freskite, taa energija ja pretstavuvaat so pet ogneni krugovi povrzani vo sinxir. Ovaa planeta e ìva. Vo sebe gi sodrì ~etirite elementi koi se vo postojano dvièwe, a preku pettiot element, isihijata ili bo`jata qubov, tie ~etiri staveni vo pogon pravat rajska gradina od ova tlo. Se zamisliv, dali toa moèbi celiot ìv svet e samo eden evolutiven obid na ovaa planeta da se soznae sebe si, da bi svesna ja privlekla kon sebe bo`jata qubov i na toj na~in se vosplotila vo povisoko duhovno bitie. Dali moèbi nie sme toj del od ova ìvo tlo, koe preku sebevoznesuvawe treba da go privle~e bo`jiot pogled kon ovaa mala sina to~ka, smestena nekade tamu blisku do nikade, za da bi se voznela i samata taa kon povisokite sferi. Dali sme moèbi nie odgovorot na nejzinite molitvi? Dali preku

Vidi ^etivo za @ivata Istorija na Kosmosot

CVETNIOT PAT

nas planetata }e uspee da go napravi toj dimenzionalen probiv, toj skok kon ve~nosta? Niz mislive pukaa misli ko molwi... Ako nie sme tie koi treba da go napravat toj podvig, a toj se sostoi samo od edno edinstveno ne{to, qubovta, toga{, {to nยก spre~uva? Se setiv na edna pesna od Bitlsi: All We Need is Love... Na \ole vo me|uvreme mu prestanal motorot da mu raboti i nej}e{e da startuva. Nema{e drugo ~are, moravme da go potturneme prudolu so rizik da odletame vo ezero. Ne vedna{ {tom go potturnavme se zapali, ama koga se zapali maka golema za ugore. Treba{e vo rikverc da go terame \ole na{ {arplaninski so du{ata mu v trkala. Karlo zede eden trupec i go stavi pod trkalata za da ne se lizga. Sekoga{ koga jas }e napravev podvig \ole da go vratam nazad i ugore, Karlo ja pomestuva{e talpata pod trkalata i so negovata ~ista ma{ka sila i mojata ume{nost na rodeo-drajver uspeavme da go izvle~eme \ole od rabot na propasta. Za celo vreme zaboraviv da ka`am deka ja zavivav poznatata pesna od Bitlsi i qubovta ne izvle~e od provalijata, simboli~no ka`ano. Sega ni ostana u{te ovoj golem den. Trgnavme za Berovo. Go pominavme prviot ~uvar sega nยก ~eka{e vtoriot, Arhangel Mihail. Do manastirot, restoran~e: ultraambientalizirano do radikalen modernisti~ki rustikalizam. Vidikovecot du{a ni oladi. Fino ni be{e! Si pojadovme, se stokmivme, napolnivme WC-to so na{e breme, se podzamivme i trgnavme. Ni ostana u{te eden patokaz i da se stigne do krunata, do krajot na na{iot Cveten Pat, i da se najde Cvetot nad site cvetovi. Manastirot na Arhangel Mihail be{e zatvoren. Porta ko od narodnite prikazni. Pra{avme sosedite, istr~a nekoe dete i so star trik ni ja otvori portata. Mislevme deka sme sami vnatre. Od portata se vleguva vo trem, vedna{ pod konacite, i naedna{ e tolku temno {to

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

na ~ovek moè da mu se pristori deka vlegol vo pe{tera, za da vedna{ ponataka, na srede od manastirskiot dvor, sposlano bav~i~e, ta crkvi~e ko od skaznite, so konaci ko kitka naredeni zad drveni ~ardaci, vo zemja gradeno spored turskite propisi, izgraden za ~etirieset dena pod turska usila. Molk - sekoj nareden mig se rede{e ko niza gerdan. Tik-tak! Bavno, spokojno. Vlegovme, otvorivme crkvena kapija i vlegovme vnatre. Temni i vla`ni yidovi, a mene srcevo }e mi izleta od radost nekoja angelska. Nekako sekoga{ vo crkvive na{i ~uvstvuvam radost {to jas ja narekov angelska. Ko da me skokotka ne{to od detstvoto. Ko da mi go pokaàle mestovo pred ra|awe i tolku mnogu mi se dopadnalo {to solzi nerodeni mi potekle. Tesni drveni skalila ugore. Se ka~iv. Fobija od detstvoto koga zaglavuvav vo tesni premini. Se iska~iv gore kaj {to pee horot angelski i ko vrutok zagrgori pesna od grlovo. Blaèn razumjevajaj na ni{~a i uboga, v den qut izbavih jego gospod... Arhangelski! Klu~ot! Nekako se spoija kraj so kraj koi ne veruvam deka bi moèl da gi objasnam pa duri i da zboruvam na intergalakti~ki. Si pripomnav na ovaa pesna oti edno vreme ja peev vo eden takov hor na angelite, koga vremeto za mene be{e diva voda. Ne veruvav deka tuka sum go skril klu~ot za ovoj mig, no vo mene se rodi ona staro dobro ~uvstvo na biduvawe svoj so svoite lu|e nekade tamu na sigurno vo se}avawata. Sega znam zo{to gi sakam moite lu|e, site onie koi mi minale i od koi sum nau~il mnogu. Onie koi bile, koi se i koi }e bidat. Tie mi gi daruvaat klu~evite za onie migovi koga du{ata bara izlez od telovo kon nebesnite {irini. Od srceto mi pote~e molitva za ~ovekot koj mi go dari glasot i me dovede do ovoj klu~. Bez da bidam svesen za toa! Koga bi ja znaele i taa istorija od

CVETNIOT PAT

mojot ìvot verojatno bi ostanale za~udeni na ovaa koincidencija, no Arhangelski i glasot koj mi pote~e na toa balkon~e srede toa malo crkvi~e na Arhangelot Mihail, mi izvlekoa dve solzi glasnici. Arhangelite bea zadovolni, po~uvstvuvav toplina i drevna sigurnost vo du{ata. Kanalot se otvori, ~etirite elementi se naredija, ostana u{te pettiot koj vsu{nost e eterot, ili svetiot duh, ili bo`jata qubov da gi razdviì vo hemija na ìviot izvor vo nas i da ne ponese niz isihija nazad do po~etokot. Liptaa vo mene angeli i svetci, bobote{e siot kosmos od trepetot vo du{ava. Jas znaev deka tokmu ova e ona za koe sum tuka. Izlegov pred crkvi~kata. Jas snimav, a Karlo go bara{e patokazot. Na ~arda~e se pojavi stara nagluva èni~ka - kalu|erka. Sepak ne sme bile sosem sami. Ja pra{av dali moè da snimame vo manastirot. Se soglasi i troa ni raskaùva{e za istorijata na manastirot. Koga sednav da se odmoram od ubavinite, Karlo mi go pokaà znakot. Ne moè{e da bide poo~igledno: pette elementi spoeni vo Cvet - Mihail ni go pokaà zemniot simbol na boèstvenata sila. Magiskata mo} na pentagramot - ~ovekot i negoviot simbol (si pripomnav na ôvekot od Vitruvij na Leonardo da Vin~i pa duri podocna i go nacrtav vo dnevnikot). Na tavanot od tremot pred crkvi~eto go ima{e sledniov simbol iscrtan tokmu vaka. Slika: simbol pentagram od manastir Arhangel Mihail, Berovo

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Be{e frapantno {to ovoj simbol, koj vpro~em planetata Venera go obrazuva na neboto sekoi osum godini, koj e simbol na svetata ènska energija, i za koj denes se kreva bura vekovna, moè{e da se najde i tuka, a se nao|a{e nasekade niz manastirot. Se pomisliv da ne e nekako povrzan manastirot so Bogomilite. Simbolot be{e pretstaven vo razni formi nasekade po tavanot. Seto toa jas fino go dokumentirav so nekolku kadri i mu ja sednavme so Karlo da se podumame, {to li da se pravi sega so seto ova. Pette elementi se ~ine{e sakaa da se vrzat vo krug. A so toa se dobiva najmo}niot simbol na ènskata energija, onaa energija {to so vekovi e potisnuvana od onie na vlast, a koja ete sega re{ila da najde svoj poln izraz i vo ovoj na{ svet, kade {to i najmalite moàt da gi doprat yvezdite. Zna~i patot koj zapo~na so spiralniot tanc na [akti na polnata mese~ina, i so Bogorodi~iniot lik kaj Majka Zenovija, mina niz portite na Gavril i Mihail, i eve pak nยก vrzuva za kultot na ènata izrazen preku likot na Bogorodica tuka kaj nas. Pre~istata majka bo`ja mi se stori re{ila da poìvee tuka malku kaj nas, po na{ive crkvi i manastiri oti najli~na sme ja prikaùvale. A simbolot niz koj ni se vturi be{e pentagramot. E sega za da nie izvle~evme ne{to od toa, treba{e da zamineme na ova na{e talkawe, da bi od kr{ot sklopile slika i prikaz za nastanov cel. Od site ovie kr{ iskustva nam ni se darija pette simboli od Kosmodromot, plus simbolot od `rtvenikot koj podocna doznav deka e mnogu sli~en so simbolot za Svetiot Gral. Koga toj simbol se ojavi vo Lesnovo znaev deka toa {to za na{iot rod bi pretstavuvalo Svet Gral, sigurno se nao|a nekade tamu vo tie pe{teri. Od pette simboli se sotvori krugot a podocna ni dojde i spiralata i site elementi bea na broj. Ostana u{te da se sfati seto toa i {to e mo`no podobro da se objasni. Ete tokmu toa i se slu~uva, se nadevam. Mihail navistina ni go podari zemniot simbol na boèstvenata qubov. ôvekot i negoviot simbol vo zat-

CVETNIOT PAT

voren krug od qubov i magija - ìviot Bog vo nas. Edinstveniot na~in da se ìvee vo ovoj kafez od krv i meso (~etirite elementi vo nas) e da se vladee so pettiot, qubovta. Samo taka vo nas se sozdava potrebnata hemija za sekoj proces da bide smisloven. Zatoa treba postojano da se vodi Dobrata bitka (taka ne u~e{e Dnevnikot na eden vol{ebnik) i postojano da se izbira qubovta. Ova e svet na bezbroj mo`nosti i zamki, a nie imame slobodna voqa, ta ne laè umot i gre{ime, go otfrlame vistinskoto i go prifa}ame la`noto, ili mu se pokoruvame na ona {to postoi, {to e naj~esto la`no. Za sre}a ovaa zemja e od Boga darena i draga i e na majkata bo`ja, ta vladeat so nea site dimenzii, a ottuka vodi pat direktno do Izvorot - samo koj li go znae! Od manastirot trgnavme za Strumica. Ni rekoa deka imalo ma{ki i ènski manastir vo blizina. Samiot pat ve}e n¡ vode{e. Lastovi~kite po nas, prekrasni pejzaì i temna gora...temna mora... Naedna{ od nikade se isper~i gletka! Crkvi~e nekoe, xilit novo, a nedovr{eno, na vrv golota. Zemja suva ispe~ena, drvo senka nikade i toa isper~eno ko maketa, n¡ mami i n¡ dovikuva. Znaev deka tuka nema da najdeme znaci od postaro vreme, no sepak ne{to n¡ povikuva{e da go posetime ova soblazno zdanie. Nadvor pi{tea {turci ili yve~arki, seedno, be{e toa toplo letno pladne pod neboto na Makedonija. Mil~o Man~evski u{ite da si gi izgrize za kadrite {to gi napravivme tuka. Dotr~avme do tremot pred vlezot vo crkvi~kata za da se zasolnime, oti ne izgore sonceto. Duri jas snimav, Karlo re{i da gi izve`ba pette Tibe}ani na plo~nikot pred vleznata porta. Ne{to mi {u{na vo mislive! Celoto mesto mi nalikuva{e ko da go izgradil nekoj za po~in pred Stra{niot Sud. Karlo {totuku be{e zavr{il so ve`bite, stana od pred tremot i ne pomina ni minutka koga se slu~i ne{to {to n¢ ostavi bez zborovi. Tolku be{e magiski

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

migot {to bevme ko hipnotizirani koga od nikade se pojavi edno dolgo zmii{te, se dovle~ka to~no do mestoto kaj {to Karlo prethodno gi ve`ba{e Tibe}anite, dopre, ja podigna glavata, go pogledna Karlo v o~i nebare mu se pokori ili go otpozdravi (ili samo si razmenija sila) i nยก pomina ko kriva reka po suvoto stewe. Se str~av po nea - mi pobegna! Znae{e deka ja brkam. Mornici mi pominaa, posebno poradi faktot {to nepolna minuta pred taa da pomine, Karlo leè{e na mestoto. Karlo po~uvstvuva ostra i dlaboka bolka na rakata. Me boli ko da me kasnalo ne{to - mi do{epna voznemireno. Moèbi i te kasnala zmijava vo nekoja druga dimenzija - mu rekov pove}e na {ega iako i mene damarive mi rikaa od vozbuda. Mi se stori deka zmijata bila nameneta za Karlo, i ugrizot trebal da se slu~i, ama nie nekako po pat na transcedentalni rebus migovi sme go ubrzale na{eto vreme, vo odnos na ona od nadvor, ta sme ja izigrale sudbinata kobna. Dokolku toa e rabotata, toga{ ovaa distorzija koja sega ni se slu~uva }e najde silen izraz nekade vo idninata i }e se pretvori vo bura - efektot na peperutkite. Nikoga{ ne se znae {to sยก nosat kako posledica nekoi mali klu~ni migovi vo ìvotot. Se zapra{avme {to treba da zna~i sevo ova! Mi tekna deka na{eto sledno dom~e moèbi e vo opasnost. Se setiv na sยก ona {to zmijata pretstavuva kako simbol: kaj budistite taa e magiski simbol za ìvotot i reinkarnacijata, koga si go kasnuva opa{ot i pravi krug, i mi tekna kako da si go za{titime dom~eto. Go javnavme \ole i pravo Strumica. Redno be{e malku civilizacija! Vo gradot nยก pre~eka zgodno kafule, ta razladivme du{a. So Karlo se zamuabetivme za toa

CVETNIOT PAT

kolkavi kontrasti vidovme denes, a kojznae {to doprva }e sledi. Otkako se najadovme i napivme, pra{avme za patot, n¡ upatija kon Sv. Bogorodica - manastir vo selo Vequsa (fijaskoto so isku{eni~kata Vase). Stignavme do seloto, s¡ tro{ni ku}i, skoro ciganski, dobitok i makedonsko trwe. Suvo, pra{ina i po nekoj gor{tak zapulen divo vo nas. Surovo i grubo, kakva {to znae da bide zemjava ni stradna. Na krajot od seloto manastirska porta, ama nekako svetnata, ko nova. Pred nea - telefonska govornica. Parkiravme, namestivme kamerata i otvorivme kapixik, staro reze zakrcka. Pred nas ko od nekoj svet sevi{en se otvori gradina rajska, segde bo`ja hubavina... Poletavme, skoro i da zapeavme od voshit. Toa malo zeleno par~e bo`jo ~udo srede ova pustelijava, be{e pove}e od ona {to o~ekuvavme. Ni razladi lika, ni pro~isti du{a i ne primi vnatre. Toplina i qubov, dom nebesen na zemjata! [to s¡ ne pravi qubovta od ovie na{i karpi; gi oìvuva, lik im dava, da govorat so toplinata im od utroba, sade vistini trajni - tajni... Crkvi~eto be{e krunata na celata kitka. Drebno a veli~estveno, so ~eloto visoko nebesa, dur niz lozjeto mu {araat senki po trevnikot. Cve}e nasekade. Ova }e da be{e domot na na{iot Cvet. Tuka vo hramot na majkata bo`ja, otkade i go primivme darot. Edno mome, kalu|erka so ìv ogan vo o~ite, n¡ pre~eka, n¡ pra{a za {to sme dojdeni, nie ñ kaàvme deka sme tuka da go snimame manastirot. Ni kaà da dojdeme izutrinata po 8 ~asot, a taa }e pobara blagoslov od vladikata. Go napu{tivme za mig dobienoto rajsko gradin~e i so taga na dete koe {totuku pominalo slatkarnica i ne probalo ni{to, no so nade` deka utredenta n¡ ~eka nasladuvawe, otidovme da najdeme mesto za kampuvawe oti se bliè{e no}. So \ole trgnavme po edno zemjeno pat~e koe vode{e nekade nad manastirot i stignavme do izvor~e. Be{e fino ograden i duri yidan. Vodata bistra, ledena,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

bogatstvo na ova dej~e-orolej~e, planetava ni na{a. Znaevme deka ova }e bide najubavoto dom~e. Ima{e s¡, site elementi: izvor voda studena; ogin~e si napravivme - pe~ka, ne ogin~e; duvka{e prijatno vetre a tloto be{e toplo i ima{e dve tri male~ki karpuliwa. Se zamivme na izvorot planinski i niz mene ko da zapi{tea site samovili koi od nego voda piele. Nema poubavo ~uvstvo od toa da se oseti ~istata te~na voda, eliksirot na mladosta za ovaa planeta, kako te~e po porite na ova telo. Ko da minuva niz niv i go ~isti od vnatre. Se setiv na slu~kata so zmijata od prethodno i mu kaàv na Karlo deka }e go za{titam na{evo dom~e. Napraviv pet kup~iwa kamewa okolu kampot i na sekoe od niv staviv troa temjan~e. Go zapaliv i svrtev nekolku kruga okolu kampot, da n¡ ~uva od no}ni gosti ne~estivi, a izvorot go zamolivme da gi napoi no}nite gosti, da im ja raskaè na{ata prikazna i da gi zamoli da n¡ odminat. Jas legnav porano, a Karlo ostana da gi drì elementite vo pogon. Ve~erta sme imale i gostin. Karlo go sretnal! Ni pominaa i dve kozi jin-jang. Ednata crna a drugata bela. Crnata n¡ gleda{e, a belata n¡ odmina. Vo na{i predanija |avolot ponekoga{ se javuva vo lik na crno jare. Postoja taka, n¡ pogleda i si zamina zaedno so drugata.

CVETNIOT PAT

Sonot za Isihija Pak soniv son... Odev nekade pokraj reka... Karlo go ostaviv da zapali ogan~e... Ko da slu{av kloporci od nekade i sakav da vidam {to e... i duri odev yvoneòt po~na da stanuva peewe... sยก posilno i pojasno... odev ko ma|epsan... a boite stanuvaa sยก poìvi... glasot ve}e be{e jasen... devojki peeja... duri i mi se stori deka razbiram {to zborat... zatreperi pesnata im vilinska... Srede livada ezerce i sred nego Ostrov~e i sred nego Drvce i sred nego Dom~e i sred nego Ogni{te i sred nego Qubovta a kraj nea Nie... ...poleka se dobliìv do edna livada od kade ide{e pojot... pet devojki vo svila oble~eni... na oro tancuvaat i peat... i kako {to peat taka i kosi pletat so lisje i cvetovi... nad niv jasno zatreperi polna mese~ina... se pra{uvav dal' be{e son ili ne... devojkite bea prekrasni... i koga gi dopletoa kosite se svrtea site kon mese~inata... ja poglednaa... gi soblekoa svilenite im nametki... i so race krenati kon nea po~naa da peat edna po edna ~inki nekakvi... do mene se pojavi kotle so voda i kako {to peeja samovilite taka vo kotleto izleguvaa zborojte... jasno ispi{ani ko na list hartija... Prvata devojka zapea: (înka 1) Makedonski kaval niz ov~arska pesna Pla~at gorite piskaat Orlite

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

se budi zmejot ma}edonski Boi i Senki Sè e Edno! Kako gore taka i dolu! Kako dolu taka i gore! Od solzive istkaj ni{ka ugore do portine zlatni i pokloni se pred Carot vselenski Na ~elo Cvetot Krstot na grb Pred tebe Pat! Pette simboli na kosmodrumot vrzani vo Krug Zdivot boboti vo site pravci Zad yvezdite svetovi Zad svetojte porta zlatna! Mir i qubov vo srcata nivni! Neka bide qubov... neka bide voljata Tvoja Tvor~e nebesen! AMIN Vtorata devojka zapea: (^inka 2) Se redat sloj po sloj Duhot...Mislata...Zborot...Deloto... Svetlinki i Senki Sè e Edno! Neka bide nasmevki po licata nivni Neka treperi qubovta vo srcata nivni Neka poka`e milost deloto nivno... Zad mene senki Pred mene boi Sè e Edno - Sè e Isto!

CVETNIOT PAT

Krugot na{aran ugore se kreva sloj po sloj niz: Deloto Zborot Mislata i Duhot... Sega Sekoga{ i vo Vek vekotum AMIN Tretata devojka zapea: (înka 3) Treperat deset yvezdi na neboto moe Od ozgora Ogan gori do Srcevo a go se~e ist takov na srede Mislata okovi stega prsten po prsten a Du{ava kipi sok nebesen Zatreperi du{a zapej od srce I prsteweto izme{aj vo vitel Okolu tebe Nebo svetlina go krasi sfera sina dur ja polni zdivot tvoj! O~e bidi mi senka vo no}ta {to e, most od srcevo do portite zlatni! ... (na glasnikot) Mislo dovedi go glasnikot mi Balzebub... So silata na zborot Baldiku! I napoj go od tancot vo gradive so Qubov SĂ¨ e Edno SĂ¨ e Isto! AMIN êtvrtata devojka zapea: (înka 4) Od izvorot te~e svetlina vo srcevo kipi boi

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Vo krvta mi boboti zevzemot zad mislive zarieni senkite Krugot na{aran i ispi{an...

Od boite gi vadam senkite ostanuva belo Ni{to Ni{to sum! Ne me ima! I kako takov se topam Vo golemoto Edno od koe izvira i te~e Svetlinata! AMIN Pettata devojka zapea: (înka 5) Yvezdi {epotat kikotat Vo|e bobotat topotat Karpi krckaat mrckaat ôvek gleda mol~i Race krenati visini Rosa po listot nièna Cvet po cvet livada Izvor~e i kaval~e Krugojte i{arani Patot niàn i napi{an

CVETNIOT PAT

Po vetri{ta pu{ten spoulaven Gromot vodilka mu dom oblak temen Na likot zemen... likot zemen... @iv ogan od nebo golta v plamen sĂ¨ Od o~i mu kape solza Kosmosot zatreperi Iskri leta't race preta't Ognot voskres telom vis Krasnopis...Karpopis...

...i koga go izrekoja seto toa vodata vo kotleto se pomati... i sÂĄ is~ezna vo nekoj maten vitel...

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

Izutrinata, stanav pred izgrejsonce. Kone~no go do~ekav bogot SlÄnce pred izgrevawe. Nezgodno vreme e toa duri i za eden bog. :) Mu zapeav so kavalot, mu tancuvav so poite, se bawav vo prvite mu zraci i piev son~evina. Otkako napraviv kafence, go razbudiv Karlo i poleka se spakuvavme. N¡ posetija kravari, obi~ni lu|e, prosta du{a. Blaèni se prostite po duh oti tie }e go vidat Boga. Ni kaàa i za drugite dva izvora koi se nao|aat okolu manastirot. Vedna{ se setiv - isihija! Bogorodica! Izvorite! Bev siguren deka pred manastirot ili imalo ili u{te ima dve ~e{mi li, dva kladenci, koi zaedno so trite izvori pravat pet. Krugot zatvoren! Simbolot nebesen na bo`jata sila. Se setiv deka vsu{nost koga vodata izvira vo kladenec, taa se dviì ugore vo spiralen vitel. Naedna{ ko molwa da me svetna. Znaev deka simbolite treba da se zavrtat vo spirala za da zate~e energijata. Ne moè{e da bide posovr{eno. Rajskata gradina i vo nea Cvetot nad site cvetovi. Bogorodica, [akti, ìviot duh na planetava Zemja. To~no od manastirot do centarot na zemjata ima kanal niz koj te~e qubovta ñ mo}na i gi vrti ~etirite elementi, ja dviì Zemjata so site ìvi ne{ta na nea. Isihijata vo freskoslikarstvoto kaj nas ~esto se pretstavuva so pet ogneni krugovi vrzani vo sinxir. Koga bi gi postavile vo krug se dobiva Cvetot nad site cvetovi. Zarem be{e mo`no! Sevo ova drì! A sepak, neverojatno! Slegovme vo manastirot. Sestra Nauma n¡ pre~eka ko rodeni bra}a. N¡ najade, napoi, n¡ udomi i ni ja otkri tajnata na bogorodi~inata sila: vo migot koga i se javil Arhangel Gavril i ñ kaàl deka treba da go rodi Spasitelot, taa pri slobodna volja, drèj}i ja celata ~ove~ka sudbina vo race, svesna za mo`nosta da bide osudena od svojot rod deka zatrudnela pred da bide svr{ena za Josif, taa sepak odlu~ila da se pokori na Bo`jata volja i da go primi nebesniot dar. Koj znae kaj bi bil svetot denes da ne se rode{e toa ~udo od dete koe mu pokaà na svetot kako da

CVETNIOT PAT

qubi od s¡ srce, kako da pro{teva, a ne o~i da va|a i zabi da kr{i. Pred nego ~ove{tvoto ne go poznava{e ovoj koncept na sebe`rtvuvawe za qubovta kon Boga i bli`niot. Toj ni gi otvori o~ite i po~naa da te~at novi hemiski procesi vo site nas. Toj prv ja zapali svetlinata i ni go pokaà patot. A seto toa ovozmoèno blagodarenie na Cvetot na{ preubav, majkata Bo`ja, qubovta na ovaa planeta. Sestra Nauma u{te ni kaà deka mona{tvoto go po~nala prva Bogorodica so zavet na devstvenost pred za~nuvaweto i u{te deka Makedonija ñ bila mnogu draga. Tokmu taka - pa na krajot na krai{tata ova e bo`ja zemja niz koja te~at kanali {to dopiraat do site bo`ji dimenzii, vistinski zemen kosmodorom. Sestra Nauma n¡ isprati so blagoslov i ~etiri knigi - slovo duhovno na ~istoto ni pravoslavie, koe ve~no e oti od ve~nosta e sotvoreno. Cvetniot pat zavr{i. Cvetarite so luzni zale~eni od duhovniot poj na du{ata, go izodea axilakot novosotvoren do sopstvenoto otkrovenie. Po~na so krstot na igumenija Zenovija, linijata Sonce - Zemja - Mese~ina i [iva-[akti ni go otvori patot, ni gi pokaà tajnite na ova tlo i ni ja podari rozata od sopstvenata ñ gradina. Spolajti Majko Nebesna za silata i upornosta so koi n¡ dari. Qubovta tvoja e ve~na i so nea se dviì siot svet. Dviì ja i vo nas ovaa misti~na mo}, otvori ni gi srcata za sekoj son koj doprva }e se rodi, oti sekoj son e podarok od nebesata, a {to e javeto ako ne na{ son so race naslikan, izgraden, opi{an niz prikazni, izoden vo pat. Sre}en e onoj koj ima pove}e soni{ta otkolku {to javeto moè da uni{ti. So ~etirite elementi dvièni od pettiot, ova tlo oìvuva i botee vo ìvite ni srca, rasne i se menuva dur go

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

vrti svojot krug okolu Sonceno - ogni{te staro. Gi vrtime i nie so nego krugovite i peeme: All we need is Love... Love lifts us up where we belong... The greatest thing youâ&#x20AC;&#x2122;ll ever learn is just to love and be loved in return... I na angelski da govoram, ako qubov nemam sum sal bakar {to yve~i... Ve~na neka e qubovta - Amin!

CVETNIOT PAT

^etivo za Bogomilite ...kratok istorija...

osvrt

edna

tolku

damne{na

Spored nekoi istoriski tolkuvawa zad imeto na pop Bogomil stoi vistinska li~nost koja bila predvodnik na bogomilskoto reformatorsko dvièwe na ovie prostori vo srednovekovieto. Bogomilstvoto do den-denes ostanuva da bide enigma vo nau~nata javnost, najverojatno poradi nemawe dovolno pi{ani svedo{tva za niv, a poradi faktot {to Bogomilite bile tretirani za eretici vo vreme koga crkovnata dogma i sevkupniot duhoven ìvot go diktiral Vselenskiot Sinod na Vizantija (Konstantinopol). Vizantija, ili bo`joto carstvo na zemjata, ne smeela da dozvoli bogomilskoto ereti~ko u~ewe da se pro{iri ili odrì, bidej}i toa bi zna~elo potencijalno raznebituvawe na ve}e vospostavenata crkovna dogma, a so toa i na feudalniot sistem na vladeewe. Bogomilite, pak, svojata vera ja osnovale pod vlijanie na Ermenskata pravoslavna crkva, spored nekoi tolkuvawa. Vo nekoi krugovi se misli deka Ermenskata pravoslavna crkva svoeto u~ewe go zasnovala na eden star rakopis, denes poznat pod nazivot Ku (The Q-Manuscript), koj se smeta za vistinskoto ìtie na Isus spored pribele{kite na negoviot li~en u~itel, a podocna i u~enik, asketot Mani, od [kolata na cinicite. Navodno, Isus na svoja dvanaesetgodi{na vozrast bil zemen od Mani na axilak, sveto pate{estvie, na koe toj gi doznal site tajni na toga{niot svet. Mom~eto Isus brzo napreduvalo, a Mani gi beleèl site negovi uspesi vo svojot dnevnik. I pokraj toa {to Mani (ili Mane) insistiral Isus da go sledi negoviot pat na prezir kon sยก {to e zemsko i da ìvee asketski nadvor od civilizacijata, Isus

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

znael deka go ~eka pogolem pat. Toj sepak re{il da se vrati vo Svetata zemja i da go preobrati svetot kon novata vera, da go pokaè patot. Mani, sega ve}e sledbenik na Isus, prodolìl da go sledi vo negovite pate{estvija i da gi beleì negovite dela. Isus ve}e go po~nal svoeto dvièwe, ~ii sledbenici i dvigateli stanale dvanaesette apostoli na ~elo so sv. Petar. I pokraj toa {to Isus svojata naklonetost pred sĂŽ ja imal kon Marija Magdalena, koja spored nekoi tajni zapisi se smeta za negova sopruga i duhoven partner na zemjata, po voskresenieto na Isus, negovoto dvièwe se raznebituva, delumno pod pritisok na Rimskata Imperija i fariseite na Izrael, a delumno i poradi razli~nosta na stavovite kaj samite sledbenici ranite Hristijani. Vo prvite tri veka po voskresenieto na Isus, Hristijanstvoto se {irelo spontano i divo, sÂ˘ u{te bez jasno opredelena struktura i organizacija i pokraj toa {to bratstvata bile vo postojan kontakt i te`neele da se organiziraat vo duhot na koj gi u~el Isus. No duri i vo prvite godini po voskresenieto na Isus postoele nesoglasuvawa pome|u klu~nite dvigateli na novata vera, sv. Petar (Isusoviot prvenec) i Savle, sega ve}e preobrateniot sv. Pavle, {to dovelo do razvivawe na dve frakcii vo novoto u~ewe, koi podocna se ustoli~uvaat vo dvete crkvi, katoli~kata i pravoslavnata, kako zasebni dogmi. So cel da se nadminat razli~nostite, vo ~etvrtiot vek od na{ata era, se sobrale site praosve{tenici na povik na carot Konstantin, sinot na carica Elena, vo Nikeja za da gi opredelat crkovnite dogmi ili vistini, dodeka temata na diskusija bila: Kolku e Isus bo`ji sin. Navodno, dokolku sve{tenicite mu dokaèle na car Konstantin deka Isus e bogo~ovek, toga{ carot na toga{nata najmo}na imperija na svetot }e go priznael Hristijanstvoto za sveta religija i vera na noviot Rim. Sve{tenicite uspeale da go ubedat carot so toa {to napravile mali izmeni vo originalnite rakopisi i svedo{tva kade {to se gledalo

100

CVETNIOT PAT

deka Isus ne e bogo~ovek, tuku samo ~ovek, gledano od toga{na perspektiva; se utvrdile ~etirite evangelija i se sklopila Svetata kniga, Biblijata. Po~nalo vladenieto na Svetoto carstvo, ili feudalizmot, kakov {to go poznavame denes. Za vreme na seta ovaa drama na zapad, Ermenija bila izolirana od site nastani, i Mani tamu na{ol zasolni{te kade {to osnoval svoja crkva, go pro{iril svoeto u~ewe vrz osnova na zapisite za Isus, i gi predupredil Ermencite za toa {to }e sledi na zapad. Vizantija znaela za posebnosta na ermenskata dogma, i mnogu ~esto Ermencite bile smetani za eretici, {to vo prevod zna~i izbranici, ili onie koi izbrale druga vistina. Istorijata, na primer, beleì fakt deka caricata Teodora ubila nad 100.000 ermenski pavliceni, a podocna i eden drug car raselil nad 200.000 Ermenci, pred sยก vo oblasta na toga{na Trakija. Tie tamu se naselile vo Filipopolis kade {to si ja odrùvale svojata vera i crkva, tajno. Tuka se i po~etocite na Bogomilstvoto, koj podocna svojot podem go doìvuva vo Makedonija, pred sยก za vreme na vladenieto na car Samuil i negovata pobuna protiv Vizantija. Na car Samuil mu trebala poddr{ka od reformistite poradi toa {to za da se napravi revolucija protiv Svetoto carstvo, zna~elo deka se odi protiv Boga. So Bogomilite, Samuil uspeal da gi pridobie narodnite masi vo pobuna ne protiv Boga, tuku protiv toa kako Boga go tolkuvale onie vo Konstantinopol. Bogomilite bile èstoki duhovni borci i se borele protiv univerzalnata dogma na Svetoto carstvo, a so toa protiv ugnetuvaweto {to crkovniot feudalizam go nametnal vrz narodot. Vo nivnata osnova bilo u~eweto za dua-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

101

lizmot, tie veruvale vo u~eweto na Mani, ja poznavale starata mistika, veruvale deka treba da se izodi svetiot axilak {to go narekuvale Agija Hodoporija za da zapo~ne Golemoto Budewe. Simbolot koj gi vodel bil Cvetot nad site cvetovi, zad ~ija opisnost nekoi smetaat deka stoi likot na Bogorodica, ili Marija Magdalena, ili pak ènskiot princip voop{to. I pokraj toa {to ostavile mnogu tragi zad sebe, sepak Bogomilite ne uspevaat da go pronajdat Cvetot nad site cvetovi, nitu da ja izodat svojata Agija Hodoporija, nitu pak da go zapo~nat Golemoto Budewe, barem ne onaka kako {to toa izgledalo vo nivno vreme, niz nivni o~i. Nivniot podvig napravil mnogu za pridviùvawe na zastoeniot feudalizam nanapred kon novi mo`nosti, {to poradi politi~kite zbidnuvawa vo slednite vekovi, ne uspeale da se razvijat vo konkretni epohi vo Vizantija (poradi osvojuvawata na Osmanliite i padot na Vizantija), no zatoa pak uspeale da povlijaat na mnogu lu|e na zapad i da predizvikaat dvièwa koi kako kone~en rezultat gi vospostavile novite protestantski u~ewa. Toj period od zapadnata istorija denes ni e poznat kako Krstonosnite vojni, zad koi stoi u{te pogolema enigma, a kade {to zavr{uva tragata na na{ite Bogomili. Da, Bogomilstvoto e osnovata na ovie frakcii, iako navidum ne izgleda taka. Nivniot potfat sepak zna~e{e ne{to za svetot, a i za mnogu drugi...

102

CVETNIOT PAT

Smaragdnata Tabli~ka na Hermes Istorija na tabli~kata Spored nekoi tolkuva~i, alhemijata e nauka koja dopira do tajnite na ~ovekovata du{a. Vo osnova na alhemiskoto u~ewe stoi ve~nata potraga po eliksirot na mladosta i kamenot na mudrosta, dvata najmo}ni simboli na ovaa psevdonauka. Eliksirot na mladosta, spored alhemi~arskite zapisi se dobiva taka {to se rastvora prav od kamenot na mudrosta vo voda, koja isto kako i Kamenot ima magi~ni svojstva. Mitot i realnosta za alhemijata ne se lesni da se razdvojat. Eden od osnovnite alhemi~arski u~ebnici e Smaragdnata tabli~ka, najverojatno napi{ana vo dreven Egipet, a koja e poraka od Hermes Trismegistos, vo koja e zapi{ano zlatnoto pravilo na site hermeti~arski ve{tini, vklu~uvaj}i ja i alhemijata. Toa glasi: Kako gore, taka i dolu! Duri i Hristos go poznaval ovoj zakon koga vo O~e na{ rekol: Kako {to e na neboto taka neka bide i na zemjata! Tabli~kata najverojatno prv pat se pojavuva na zapad vo izdanijata na psevdoaristotelskiot Sekretum Sekretorum {to vsu{nost bile prevod od Kitab Sir al-Asar, kniga na soveti za kralevite koja bila prevedena na latinski od strana na Johanes Hispalensis vo 1140 godina, kako i od Filip od Tripoli vo 1243 godina. Drugi prevodi na tabli~kata mo`no e da se napraveni vo istiot period od strana na Platon od Tivoli i Hju od Santala, najverojatno od razli~ni izvori. Datiraweto na Kitab Sir al-Asar e nesigurno, iako postoi veruvawe deka e od 800-tite, no ne e sosem jasno koga tabli~kata stanala del od ovoj trud. Poznati istra`uva~i kako {to se Holmijard, Dejvis i Anon smetaat deka Tabli~kata mo`ebi e edna od najstarite alhemiski poraki koja opstanuva do denes. Terminot smaragdna prvpat se sre}ava kaj starite Makedonci, Grci i Egip}ani. Vo srednovekovieto, smaragdnata tabli~ka na gotskite kralevi na [panija, kako i

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

103

Sakro Katino - sad za koj se smeta deka i pripa|al na kralicata [iba, a koj se smeta deka bil upotreben na tajnata ve~era, napraveni se od smaragd i imale zelena providna boja. Prevod na Smaragdnata tabli~ka od Xabir ibn Haijan: Balinas spomenuva gravura na tabli~ka vo racete na Hermes koja veli: 1. Vistina! Sigurno! Nema nikakvo somnenie! 2. Toa {to e gore e od ona {to e dolu, a toa {to e dolu e od ona {to e gore, i taka e sozdadeno ~udoto Edno. 3. Bidej}i site ne{ta se od toa Edno. 4. Negoviot tatko e Sonceto, a majka Mese~inata. 5. Zemjata go nosela vo utroba, a Vetrot go doel, 6. kako Zemja koja }e stane Ogan. 7. Iznesi ja Zemjata od toa {to e suptilno i ~isto, so najgolema mo}. 8. Toa }e se voznese od zemjata do neboto i }e stane vladetel nad sยก {to e i gore i dolu. 9. A jas ve}e vi go objasniv zna~eweto na sevo ova vo dve od ovie moi knigi. Druga arapska verzija (od Germanecot od Ruska, anonimen preveduva~). Tuka se nao|a toa {to sve{tenikot Sagius od Nabulos go izdiktira za da se napi{e na vlezot na Balinas vo tajnata komora. Otkako vlegov vo komorata, kade {to be{e postaven talismanot, pristignav do eden starec koj sede{e na zlaten tron, a vo racete dr`e{e smaragdna tabli~ka. I po~ujte go ova, na siriski, prvi~niot jazik, slednovo be{e napi{ano: 1. Tuka stoi vistinsko objasnenie, za koe ne smee da se ima nikakvo somnevawe. 2. Gornoto od toa dolu, i toa dolu od toa gore rabota na ~udoto na Ednoto.

104

CVETNIOT PAT

3. I site ne{ta se napraveni od ovaa prvi~na supstancija vo eden ~in. Kolku ~udesna e ovaa rabota! Toa Edno e glavniot princip na svetot i negov odrìtel. 4. Negov tatko e Sonceto a majka Mese~inata; 5. Vetrot go nosi vo utroba, a Zemjata go hrani. 6. Tatkoto na talismanite i za{titnik na ~udata 7. îja mo} e sovr{ena, a ~ija svetlina e potvrdena, 8. Odvoj ja zemjata od ognot, za da se izdvoi suptilnoto koe e vgradeno vo gruboto, so grià i posvetenost. 9. Toa toga{ se kreva od zemjata kon neboto, za da ja privle~e svetlinata od viso~inite kon sebe, i toga{ }e se spu{ti na zemjata; na toj na~in vo sebe ja nosi mo}ta na toa gore i toa dolu; 10. Bidej}i svetlinata nad site svetlini e vo nego; taka temninata bega pred nego. 11. Silata nad site sili, koja gi nadminuva site suptilni ne{ta i navleguva vo sยก {to e grubo. 12. Strukturata na mikrokosmosot e vo soglasnost so strukturata na makrokosmosot. 13. I na toj na~in se prenesuva spoznanieto. 14. Kon ova te`nee i Hermes, koj e trislojno obvien so mudrost. 15. A ova e negovata posledna kniga koja toj ja sokri vo ovaa komora. Latinski tekst od dvanaesettiot vek Koga vlegov vo pe{terata, ja primiv tabli~kata Zaradi, koja be{e ispi{ana, od racete na Hermes, kade {to jas gi pro~itav slednive zborovi: 1. Vistina, bez da ve laàm, sigurno vi velam. 2. Ona {to e gore e kako ona {to e dolu, a ona {to e dolu e kako ona {to e gore. Za da se napravi ~udoto na Ednoto.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

105

3. I bidej}i site ne{ta se napraveni so kontemplacija na Ednoto, site ne{ta se rodeni od edna adaptacija. 4. Negoviot tatko e Sonceto, a majka Mese~inata. 5. Vetrot go nosi vo utroba, a zemjata go doi. 6. Toa e tatko na site magii i ~uda (Talesmi) vo svetot. 7. Negovata mo} e celosna. 8. Ako se frli vo zemjata, }e ja odvoi zemjata od ognot, ne`noto od gruboto, 9. So golem trud se voznesuva vo nebesata. Povtorno se vra}a na zemjata, i so sebe ja nosi mo}ta na toa gore i toa dolu. 10. Na toj na~in toa }e se zdobie so slava i izdvoenost od svetot. Seta temnina }e bega od nego. 11. Ova e celata sila nad silite, zatoa {to gi nadminuva site suptilni ne{ta, i minuva niz site cvrsti ne{ta. 12. I vaka be{e svetot sozdaden. 13. Od ova doa|aat prekrasni adaptacii za koi ova e procedurata. 14. Zatoa me vikaat Hermes, zatoa {to imam tri nametki od murdosta na ovoj svet. Od Madam Blavacki 1. Ona {to e dolu e kako ona {to e gore, a ona {to e gore e sli~no kako ona {to e dolu za da se ispolni ~udoto na Ednoto ne{to. 2. Bidej}i site ne{ta nastanaa od me~taewata na Edno bitie, taka i site ne{ta nastanaa od ova Edno so prilagoduvawe. 3. Tatko mu e Sonceto, a majka Mese~inata. 4. Negovata mo} e sovr{ena i e pretvorena vo zemja. 5. Odvoj ja zemjata od ognot, ne`noto od gruboto, so vnimatelno odnesuvawe i so pravilna odluka.

106

CVETNIOT PAT

6. Voznesi se so najgolema ume{nost od zemjata kon neboto, i obedini gi silite na dolnoto so silite na gornoto. 7. Taka }e ja dobie{ svetlinata na celiot svet i seta temnina }e bega od tebe. 8. Ova edno ne{to }e ima pove}e sila od samata sila, zatoa {to }e gi nadmine site prefineti ne{ta i }e moè da navleguva vo cvrstite. 9. So nego se sozdade siot svet. Kineski original (hipoteti~ki) 1. Vistina, vistina, bez mesto za somne`. 2. Poglej, gornoto doa|a od dolnoto, a najdolnoto od najgornoto, navistina sovr{eno e deloto na Tao. 3. Poglej kako site ne{ta od nego nastanaa vo eden ~in. 4. Tatko na nego (eliksirot) e sonceto (Jang), a majka mese~inata (Jin). 5. Vetrot go nosi vo utroba, a zemjata go hrani. 6. Toa e tatko na ~udesni raboti (promeni i transformacii), ~uvar na site misterii, 7. Sovr{en vo svojata mo}, oìvuva~ na svetlinata. 8. Ovoj ogan }e bide isturen vrz zemjata... 9. Odvoj ja zemjata od ognot, finoto od gruboto, so umerena rabota i ume{nost. 10. Toa }e se voznese od zemjata kon neboto (i }e im naredi na svetlinite gore), potoa }e se vrati na zemjata; a vo sebe }e gi ima mo}ta na najgornoto i najdolnoto. 11. Na ovoj na~in koga toa }e ja ima svetlinata nad site svetlini, seta temnina }e bega od nego. 12. So ovaa sila nad silite (eliksirot) }e moè da se nadvladee so sĂŽ {to e suptilno i prefineto, a isto taka da se navleze vo sĂŽ {to e cvrsto. 13. Na ovoj na~in be{e sozdaden i svetot. Na toj na~in }e se postignat veli~estveni dela.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

107

Site ovie prevodi na Smaragdnata tabli~ka prenesuvaat identi~na poraka. ûdoto, za koe tuka stanuva zbor, sme nie lu|eto. Preku Smaragdnata tabli~ka e prikaàna kosmogenezata. Tatko ni e Sonceto, i bez negovata energija ovaa zemja bi bila mrtva, a majka Mese~inata zatoa {to ja dviì vodata vo nas, a so toa i na{ite emocii koi se pati{ta na svesnosta niz ovoj svet. Vetrot nĂŽ ~uva vo utroba, i nie kako nerodeni deca pieme od negoviot zdiv i ìveeme, zemjata ne doi i hrani so bogatstvata nebroeni, a nie sme staveni vo uloga na kreatori zaedno so Apsolutot. No pred da se postigne taa alhemija, potrebno e ~ovekot da porasne, da nau~i kako da se transformira sebesi i kako od grubata priroda so koja{to e daren da sozdade prefineti ne{ta, da izgradi duhoven most nazad do Tvorecot i da ja pobedi temninata. Okako }e ja postigne svojata viso~ina, ~ovekot se vra}a so duhot nazad vo ovoj svet, i kako takov voznesen, }e ja ima vo sebe silata i na gorniot i na dolniot svet, }e bide vo mo`nost da lekuva, isceluva, pravi ~uda... Tokmu toa e i porakata na deloto na Isus Hristos, bogo~ovekot, vozneseniot i pomazaniot. Negovoto ìvotno delo mu sluì na ~ove{tvoto kako ìv dokaz deka alhemijata e vistinska nauka, preku koja moè da se postigne povozvi{ena sostojba na duhot i na toj na~in da se oslobodime od stegite na temninata. Preku qubovta, do krunata na ìvotot!

108

CVETNIOT PAT

êtivo za Simbolite Pred da nastane materijalniot univerzum, Apsolutot, dostignuvaj}i maksimalen vitel na informacii vo odredeni to~ki na kreativnata tenzija, preku nivno svesno povrzuvawe, sozdava arhetipski simboli preku koi go integrira vo materijalen, energetskiot ekvivalent na sekoj individualen aspekt na sopstvoto {to postoi kako univerzalno etabliran identitet vo odredena sfera na (ne)dejstvuvawe na sopstvoto. Na toj na~in preku arhetipskite simboli se ostvaruva soodnos pome|u odredeni to~ki na mo`na integracija vo sistemi i se vospostavuva model za razvoj na sistemite. Toa doveduva do zgolemuvawe na tenzijata so {to se sozdava zvu~na vibracija, preku frikcija so simbolot, {to predizvikuva implozija vo ramkite na etabliranite odnosi pome|u individualnite aspekti na sopstvoto na Apsolutot, so {to se sozdava membrana vo ramkite na koja se razviva prostorot, pak vo sodejstvo so ponatamo{niot razvoj na ekvivalenti vrz osnova na arhetipskite simboli i nivna me|usebna interakcija. So ova se ovozmoùva sozdavawe ~esti~ki so odredena arhetipska vrednost na vibrirawe koi pri dostignuvawe odredena to~ka na tenzija preminuvaat vo novi soodnosi i na toj na~in vospostavuvaat vrednosti koi pretstavuvaat osnovna vrzivna sila na sistemite. Preku ovie soodnosi se gradat relacii pome|u ~esti~kite vrz baza na fizi~kite zakoni (etablirani vrednosti na sistemite), {to doveduva do sozdavawe na prvi~nite atomi na vodorod i helium vo materijalniot univerzum niz reakcija so koja se osloboduva ogromno koli~estvo energija koja go zapo~nuva procesot na evolucija. Arhetipskite simboli na sozdavaweto prodolùvaat da se etabliraat niz sistemite {to se sozdavaat vo procesot na evolucija na materijata, na site nivoa. Na takov na~in tie ovozmoùvaat direkten kontakt na Apsolutot so krajnite to~ki na involucijata, od vnatre, so koi gradat novi vrziv-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

109

ni odnosi i etabliraat novi vrednosti (zakoni) na postojnite sistemi te`neej}i kon evolucija. Na toj na~in se sozdavaat ìvite svetovi vo materijalniot univerzum. Tie evoluiraat sยก dodeka ne ja dostignat svesnosta za arhetipskata vrednost na simbolite koi go odrùvaat sistemot koj gi ograduva. Toga{ po~nuva nov proces na reintegracija vo arhetipskata su{tina na sopstvoto preku negovite individualni aspekti koi se ve}e etablirani vo sistemite na materijata, a me|u koi ve}e postoi vospostaven soodnos vrz baza na arhetipskite simboli, koi pak doveduvaat do transfiguracija na sistemite vo slednata faza na evolucijata. Tuka simbolite igraat golema uloga. Preku niv se vospostavuva kauzalitet pome|u navidum sinhroni~nite realnosti vo prostorot i vremeto. So toa se doa|a do poseofaten pregled vrz tretata dimenzija {to ovozmoùva integrirawe na individualnite aspekti na sopstvoto vo povisokiot hierarhiski red na me|udimenzionalnoto organizirawe na materijata vo slednite razvojni fazi. So toa pojavite koi navidum izgledaat nepovrzani, stanuvaat jasno povrzani niz perspektivata na novite vrednosti vospostaveni so kauzalitet na arhetipsko nivo. Poznavaweto na simbolite i nivnata vrednost e ne{to {to se provlekuva vo site religii, filozofii i nauki. Denes toa e od posebno zna~ewe od pri~ina {to involucijata dostignuva kriti~na to~ka na tenzija, a vitelot od informacii stanuva sยก pogust, posebno so kvantniot skok predizvikan so pojavata na Internetot. Simbolite vo soodnos so namerata moè da pridonesat za postabilno nadograduvawe na postojnite sistemi. So toa se odrùva kontinuitet na sinhronicitetot vo poleto na mo`nosti, a so toa se etablira i nov kauzalitet vo edna nova dimenzija, vo na{iot slu~aj ~etvrtata i pettata.

110

CVETNIOT PAT

...izvadok od Pomo{nikot na vol{ebnikot od Evald Flisar

Ova e [ri Jantra, simboli~en prikaz na tantrata za kosmogenezata. Toa e E=mc2 za tantrata, ilustracija na kosmi~koto pole na mo`nosti vo procesot na sozdavaweto. To~kata vo sredinata se vika bindu i go pretstavuva primarniot impuls, primarnata `elba na su{tinata za manifestacija. Na negovoto osnovno nivo, bindu e jadro na zgusnata energija, seme na kreativniot zvuk i edinstvo na stati~kiot i dinami~kiot aspekt na dvojnosta. Bindu e [iva[akti i gi sodr`i site mo`nosti na postanokot i razvojot. Na prviot stepen na sozdavaweto [akti rasne i zema

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

111

oblik na triagolnik vo vnatre{nosta na to~kata, koj narasnuva vo krug i se pojavuva polarizacija [iva-[akti. Od me|usebnoto vlijanie pome|u stati~kata i dinami~kata energija se sozdavaat dve novi to~ki, koi so prvata go so~inuvaat primarniot triagolnik, prviot {ablon na primarniot impuls vo procesot na sozdavawe. [ablonot e znak na evolucijata i pretstavuva kineti~ki princip na prirodata. Vo to~kata, koja na prviot stepen se narekuva Para Bindu, preovladuva stati~kiot, ma{kiot princip na [iva. Sยก {to postoi e plod na ovie principi, to~ki i triagolnici, plod na qubovniot spoj na [iva i [akti. Zatoa [ri Jantrata e telo na ovie dve vo spoj, geometriski {ablon na svetot kakov {to e. So koncentracija na simboli~kite odnosi pome|u likovite na spojot kon vnatre, moè da se stigne do to~kata vo sredinata, kade {to sekoj moè da se pronajde sebe si. Toa e teòk metod, pogoden eventualno za onie koi postignale petti duhoven stepen i se svesni za ìvata vistina zad sekoj simbol.

...izvadok od Kniga za sopstvoto na d-r. Biljana Per~inkova [iva i [akti Ako [iva e svesta i ma{kiot princip, [akti e energija i go pretstavuva ènskiot princip. Poto~no, [iva i [akti ja pretstavuvaat boèstvenata celovitost, koja{to odbrala da se manifestira kako ma{ki ili ènski vid. Na{eto najdlaboko sopstvo se identifikuva so duhot kako celina i nu`no gi vklu~uva i dvete - i [iva i [akti. [akti vklu~uva vo sebe pet kvaliteti ili mo}i: Taa e: Chita (îta) [akti ili svesnost za Boga; Ananda (Ananda) [akti ili boèstveno blaènstvo;

CVETNIOT PAT

112

Itcha (It~a) [akti ili namera (èlba) za soedinuvawe so Boga; Gnyana (\nana) [akti ili spoznanie na Boga; Kriya (Krija) [akti ili dejstvuvawe (akcija) naso~eno kon Boga. Ovie pet kvaliteti, podredeni spored gorniot redosled, ednovremeno gi pretstavuvaat pette ~ekori kon na{eto potpolno sebeostvaruvawe. Prviot zna~i: Jas sum i postoel otsekoga{. Vo stariot Zavet vo Ishod (3.14) Bog veli, na staroslovenski crkoven jazik: Az Esm Sij; na Hebrejski ova glasi: Ehje A{er Ehje. Ostanatite doa|aat kako svoevidno silno otkritie i imaat univerzalna primena. Delata na golemite umetnici i nau~nici sodràt vo sebe silna [akti. Duri i univerzumot nastanal od Itcha - èlbata ili namerata da se manifestira.

...izvadok od Reiki Healing (Univerzalna Energija) Ra-[iba [to e Ra-[iba? Ra-[iba e mnogu mo}en energetski sistem. Postoi legenda koja veli deka kako kolektivna vibracija na lu|e, nie sme dostignale zadovolitelno nivo na vibrirawe i vitel na informacii, taka {to energijata po~nala da se infiltrira preku pet na{timuvawa. Posledniot pat koga ova bilo postignato e za vreme na egipetskite dinastii koga vibraciite na Gleda~ite kone~no go dostignale ova nivo. Klu~nite igra~i bile spremni, a edinstveniot koj ja imal mo}ta da go prenese ova na lu|eto bil Faraonot. Otkako umrel Faraonot sยก bilo izgubeno.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

113

Ovie dve boèstva se sega tuka i spremni da go aktiviraat ovoj energetski sistem u{te edna{. Ovoj pat }e go dobijat pove}emina i }e bide od pomo{ pri etablirawe na statusot na Voznesenieto. Ovoj pat ne smee da se zloupotrebi! I ne moè da se zloupotrebi bidej}i odgovornosta za nego ne pripa|a samo na eden poedinec, tuku na grupa lu|e so razli~no poteklo. Koga go koristat pove}emina i koga tie }e pokaàt integritet, toga{ }e po~ne da nadoa|a u{te pogolem tek na energija kako nikoga{ prethodno. Ova e prvpat energijata na Ra da se kombinira so energijata na [iba. Seksualnata energija na [iba e kreativna, radosna i izraz na QUBOVTA. @enskiot del na ovoj stolb na Univerzalnata iscelitelna energija, koja vodi direktno do Izvorot. Ra-Izvorot, go pretstavuva Golemoto Centralno Sonce. [iba go pokaùva patot do Ra. Samo preku [iba moème da stigneme do Ra i da go najdeme vistinskiot pat do Doma. Ra-[iba isceluvaweto raboti direktno na âkrite, so toa {to ja menuva strukturata na na{ata DNK i elektromagnetnoto pole. Na toj na~in nยก podu~uva i nยก povrzuva so Qubovta. Qubovta kako ne{to {to ni pomaga da napreduvame na site nivoa. Nie treba da ja zadrìme Energijata i da im dozvolime na vibraciite da nยก izmenat. Da ja zadrìme svetlinata. Da ja pokaème na{ata svetlina na site i da vidime koj }e ja prepoznae Svetlinata.

114

CVETNIOT PAT

CVETOT

SĂŽ {to primam vo svetlina pretvoram... sĂŽ {to davam svetlina e... Neka bide voljata tvoja O~e... Cvetot e energetski sistem koj se sostoi od pove}e simboli. Toa zna~i deka Cvetot sam po sebe ne e energija, tuku raboti kako sredstvo - mehanizam, ~ija funkcija e da gi magnetizira i transformira energetskite vibracii vo dve nasoki, primawe i ispra}awe. Preku ovie osnovni tekovi se aktiviraat i niza drugi potencijali na magnetizirawe i transformirawe na energetskite tekovi. Procesot na magnetizirawe i transformacija na energetskite tekovi od bilo kakov vid (povisoki i poniski vibracii) se odviva celosno avtomatski, bez potreba od na{e svesno u~estvo vo procesot, a po volja na Apsolutot. Sepak nie, kako nosa~i na Cvetot i negovi integratori vo tretata dimenzija, imame dar na slobodna volja da odlu~ime vo koja nasoka }e se odvivaat transformaciite na tie energetski tekovi. Sekako, za da rabotime soglasno so Bo`estveniot kosmi~ki plan, Cvetot treba da se raboti balansirano za da ne se zloupotrebi. Kolkav }e bide delokrugot na namerata da se ispra}a energija kon odreden potencijal ili kanal, tolkava }e bide i mo`nosta da se prima od istiot. Sekoga{ treba da se ima predvid deka kako nosa~i na Cvetot nie sme negovata bindu to~ka i site transformacii }e se odvivaat niz nas i vo nas.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

115

Vo osnovata se nao|a pentagramot i pette simboli na Kosmodromot naredeni vo krug po~nuvaj}i od vrvot na pentagramot so spiralata kako pretstava za Zemjata - Malkut, na desno so mese~eviot srp kako pretstava za kolektivnata svest - Jesod, na dolniot desen krak so sonceto na krst kako pretstava za centralnoto Sonce i ubavinata kako odrùva~ na energijata - Tifaret, pa triagolnikot svrten so vrvot nadolu kako pretstava za preminot preku ambisot niz vitelot na informacii - Daath, i na leviot goren krak dvata koncentri~ni kruga kako simbol za krunata na Voznesenieto - Keter. Od ovie simboli proizleguva spiralno dvièwe kon centarot na pentagramot so {to se obrazuva progresija na pette simboli niz site nivoa na kreacijata. Na toj na~in energetskite tekovi se dviàt od Malkut do Keter1, vo nasoka na evolucijata od nas do Apsolutot. Dokolku sakame energijata da ja dviìme vo nasoka na involucijata, od Apsolutot kon nas, simbolite treba da se naredat vo krug po~nuvaj}i, svrteni na istok, od vrvot - Keter, dvièj}i se nadesno so Daath, Tifaret, Jesod i Malkut. Na toj na~in se dobiva proekcija vo ogledalo na prvata postava na simbolite i se sozdava sostojba na balans pome|u energetskite tekovi koi se koncentriraat vo nas kako bindu to~ka, predizvikuvaj}i transformacija na postojnite sistemi, so koi{to raspolaga cvetot, vo novite odnosi so Apsolutot i so razvojniot "plan" na kreiraweto kako univerzalen proces. Taka se postignuva kreativna tenzija, no voedno i balans, pome|u dvata osnovni aspekti na dualnosta na kreativniot proces, dinami~kiot i stati~kiot. Za da se instalira Cvetot potrebno e da se iscrtaat simbolite od pentagramot (na hartija, ili na zemja) i da se postavat vo krug, so toa {to na vrvot, svrteni kon istok, prvo }e se postavi spiralata (Malkut) dokolku sakame en1

vidi ^etivo za Drvoto na @ivotot

116

CVETNIOT PAT

ergetskite tekovi da se dviàt od nas kon Apsolutot; ili na vrvot }e se postavi prvo krugot, simbolot za Keter, dokolku sakame energetskite tekovi da se dviàt od Apsolutot kon nas. Zastanete vo centarot na krugot so rakata dopiraj}i go simbolot, a so liceto svrteni kon nadvore{nata strana. Toga{, spored prvata postava (od Malkut do Keter), po~nuvaj}i od prviot simbol (Malkut), so usoglaseno di{ewe i dvièwe na teloto kako da ve branuva podvodna struja, zapo~nuvate da vdi{uvate od simbolot, dodeka so teloto i so rakata se krevate do ispravena pozicija. Koga }e se ispravite so rakata pred vas vizuelizirajte pentagram, koj{to e proekcija na postavenite simboli dolu, gledano od taa pozicija, so toa {to pred vas ja vizuelizirate slikata na simbolite postaveni vo krug po sledniot redosled po~nuvaj}i od gore vo nasoka na strelkite na ~asovnikot: spirala, mese~ev srp, sonce na krst, triagolnik i kruna. Pred vas iscrtajte pentagram po~nuvaj}i od dolniot lev krak (triagolnikot), nagore do spiralata, pa nadolu do sonceto na krst, pa do krunata, do mese~eviot srp i nazad do triagolnikot, i ottamu zavr{uvaj}i so spiralno dvièwe na rakata vo nasoka na strelkite na ~asovnikot, kon centarot na pentagramot i istovremeno izdi{uvaj}i go vozduhot vo nasoka na toj potencijal, ili kanal (ispra}awe). So vakvoto aktivirawe na toj centar od Cvetot, energijata se dviì od vas kon toj potencijal, ili kanal. Dokolku sakame energijata da ja naso~ime da se dviì od Apsolutot kon nas (primawe), pokraj proekcijata vo ogledalo (pette simboli postaveni vo krug po~nuvaj}i od Keter, Daath, Tifaret, Jesod i Malkut) spored koja }e se postavat i podignat simbolite so usoglaseno di{ewe i dvièwe na rakata, vizueliziraniot pentagram pred vas treba da se iscrta po~nuvaj}i od simbolot so koj{to rabotime pozicioniran na vrvot, vo ovoj slu~aj Keter (krugot), pa do dolniot desen krak, vo ovoj slu~aj Tifaret (sonceto

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

117

na krst), pa kon gorniot lev krak na pentagramot, Malkut (spiralata), pa gorniot desen, Daath (triagolnikot), nadolu do dolniot lev krak, Jesod (mese~eviot srp) i nazad do vrvot na pentagramot (Keter), zavr{uvaj}i so spiralno dvièwe od posledniot simbol vo nasoka na strelkite od ~asovnikot kon centarot, voedno izdi{uvaj}i go akumuliranoto koli~estvo vozduh. Na ovoj na~in energijata zema tek od Apsolutot kon nas. Istoto treba da se napravi so sekoj simbol poedine~no, dvièj}i se vo nasoka na dvièweto na strelkite od ~asovnikot, na sekoj od kracite na pentagramot dobien so simbolite postaveni na zemja, sekoga{ so liceto svrteni kon nadvore{nosta na krugot. Toa zna~i deka sledniot simbol vo postavata za ispra}awe }e bide Jesod (mese~eviot srp), koj otkako }e se podigne od zemja }e se aktivira po istiot princip kako i prethodniot simbol so toa {to vrvot na ovoj pentagram sega }e go sodrì Jesod kako potencijal ili kanal za magnetizacija i transformacija na energetskite tekovi. Sledniot simbol {to }e se podigne i aktivira e Tifaret (sonceto na krst), so vizuelna proekcija na pentagramot ~ij vrv }e bide Tifaret. Istoto treba da se napravi i so Daath i so Keter. Na ovoj na~in se podigaat pet proekcii na Cvetot so pet osnovni potencijali - kanali koi go aktiviraat magnetizmot na Cvetot i negovite transformaciski kapaciteti za evolutiven razvoj na energetskite tekovi od nas do Apsolutot. Vo slu~aj koga Cvetot go postavuvame za primawe na energetskite tekovi od Apsolutot kon nas, toga{ po Keter, se postavuva Daath, koj otkako }e se podigne, }e se aktivira po istiot princip kako i prethodniot simbol, so toa {to vrvot na ovoj pentagram sega }e go sodrì Daath, kako potencijal ili kanal za magnetizacija i transformacija na energetskite tekovi. Sledniot simbol {to }e se podigne i aktivira e Tifaret, po koj sledi Jesod i na krajot Malkut, sekoga{ iscrtuvaj}i gi pentagramite od vrvot

118

CVETNIOT PAT

nadolu kon desniot krak, zavr{uvaj}i so spiralno dvièwe od posledniot simbol, nadesno, kon centarot na pentagramot. Dokolku vo celiot proces di{eweto i dvièweto se pousoglaseni, energijata }e bide posilna. Cvetot se instalira po sledniot redosled: prvin simbolite gi redime vo krug spored postavata za ispra}awe na energetskite tekovi od nas kon Apsolutot, zna~i od Malkut do Keter. Gi podigame simbolite eden po drug i pri sekoj simbol iscrtuvame pentagram pred nas koj zavr{uva so spiralno dvièwe kon centarot na toj pentagram. Otkako }e zavr{ime so taa postava se redat povtorno simbolite vo krug, od istok, spored postavata za primawe, zna~i od Keter do Malkut. Povtorno se podigaat simbolite eden po drug, so toa {to se iscrtuvaat novi pentagrami po~nuvaj}i od vrvot nadolu, a zavr{uvaj}i so spiralno dvièwe kon centarot. Po podigaweto na simbolite vo dvete postavi, dobro e da se napravi dvièwe, so ra{ireni race, od desno na levo nekolku kruga (tri ili pet), so cel da se pridviì Cvetot vo spiralno dvièwe i na fizi~ko nivo. Otkako }e se instalira Cvetot moè da se koristi na pove}e nivoa, kako na primer fizi~ko, astralno, mentalno i duhovno. Cvetot ima integriran modus za sebeotkrivawe i sebeistraùvawe, taka {to dovolno e da mu se obrnuva vnimanie i toj samiot }e otkriva mo`nosti. Vo osnova se sostoi od pentagramot i spiralata koja preku pentagramot go ostvaruva svojot krug. Pette simboli koi se integrirani vo ovoj dualisti~ki sklop se zasiluva~i pri kanalizirawe na energetskiot tek za vreme na fuzijata. Cvetot moè uspe{no da se koristi za depolarizacija na gama-zra~eweto. Moè da se koristi kako mentalna

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

119

ma{ina za energetsko pro~istuvawe so pomo{ na vizuelizacijata. Otkako mentalno }e se instalira, vo Cvetot moè da se postavi da re~eme planetata Zemja, ili koe bilo drugo ne{to. Cvetot samiot odlu~uva do koj stepen }e raboti na balansirawe na energijata. Cvetot e zasiluva~ i odrùva~ na prvite dva zraka, voljata i qubovta. Moè da se koristi za pro~istuvawe na kristalite, ~akrite i voop{to za celosnata na{a struktura kako bitie. Cvetot raboti na sinhronizacija na sekoja vibracija vo nas so harmoni~nosta od vibraciite okolu nas, sozdavaj}i harmoni~ni odnosi pome|u site frekvencii, a preku toa i so Kosmi~kiot bran na vibracii na povisoko nivo. Cvetot moè da se upotrebuva i vo svetlosna vojna kako mnogu potentno oru`je. Dokolku se instalira na lokacija za koja smetate deka sodrì temnina, gama-zra~ewe ili nekakva anomalija, a bidej}i Cvetot raboti po principot: sĂŽ {to primam vo svetlina pretvoram... sĂŽ {to davam svetlina e, na toj na~in Cvetot ja v{mukuva energijata na taa lokacija i ja transformira vo svetlina. So toa Cvetot pretstavuva virus za gama-zra~eweto predizvikano od aktivnostite na razni bitija vo astralniot plan na planetata Zemja, i e od golema pomo{ za onie koi gi preminale granicite i ve}e rabotat na svetlosni vojni. Na odredeno nivo, Cvetot pomaga vo etablirawe novi odnosi so arhetipskite simboli {to pridonesuva za poefikasno realizirawe na trite brana na Voznesenieto. Ovoj simbol e mehanizam za etablirawe novi kreativni odnosi koi ja dosegaat i osmata dimenzija. Zad ovoj proekt stojat energiite na [iva-[akti, Krion, Metatron, Uriel, Mihael, Gavril i Rafael. Kako i senkata na Balzebub!

CVETNIOT PAT

120

êtivo za Kristalite êtivoto e nameneto za sekoj koj saka da koristi kristalna tehnologija vo sekojdnevnoto ìveewe. No pred da se zapo~ne so rabota na kristalite, potrebno e da se znae {to vsu{nost se tie. Kristalite se sostaveni od atomi na silicium i kislorod, i se medium niz koj moème da go zasiluvame tekot na nekoi vidovi energija. Kvarcot (SiO2) e {iroko rasprostranet na na{ata planeta. Okolu 75% od zemjinata kora e sostavena od kvarcni kristali. Drugite skapoceni kamewa i metali se sre}avaat vo mnogu pomala zastapenost od silicium dioksidot. Kvarcnite kristali se prenositeli na energija od povisokite frekvencii na svetlinata. Ovie frekvencii, se razbira, se mo{ne transformaciski. Edna od pri~inite zo{to kvarcot e tolku efikasen, e tokmu poradi toa {to matricata mu se sostoi od tetrahedroni. Tetrahedronite se sostaveni od ~etiri triagolnici vo pravilna geometriska forma, so toa {to obrazuvaat piramidalna forma (t.e. trostrana piramida na triagolna osnova).

Sl. 1

Sl.1 Ovie pet geometriski formi zaedno so sferata se osnovnata geometrija na sĂŽ {to postoi. Site kristali, a so toa i sĂŽ ona {to sodrì kristali, vo osnova gi sodrì ovie formi. Tetrahedronot e najmalata komponenta na koja moàt da se svedat site ovie formi.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

121

Bezbroj vakvi formi se spakuvani zaedno na mnogu precizen na~in, so cel da se oformi matricata na kristalot. Pri toa tie obrazuvaat re{etki koi mo`at da se svedat na edna od osnovnite geometriski formi, poznati kako Platonski cvrsti tela.

Sl. 2

Sl. 3

Na ovie dve sliki (sl. 1 i 2) se gleda kako kristalite preminuvaat od edna vo druga forma so trunkatirawe (potkastruvawe). Tokmu na toj na~in se dobivaat site atomski strukturi. Duri i najslo`enite molekuli vo osnova gi sodr`at ovie geometrii.

Sl. 4 Razni vidovi kristalni re{etki Kako {to znaeme, piramidite se golemi zasiluva~i na energijata. Kristalite ja vpivaat energijata preku osnovata, ja zasiluvaat preku teloto i ja prenesuvaat nadvor preku krajnite to~ki. Kristalite najdobro rabotaat so belata svetlina, i imaat najgolem kapacitet za frekvencija od site vo kralstvoto na mineralite. Dodeka pak kvarcot e edinstveniot kristal so najgolem domen na spektarot, a koj

122

CVETNIOT PAT

go ima na na{ata planeta. Ne samo {to ja kanalizira belata svetlina, tuku i sekoja druga boja koja postoi. Taka {to }e vidite deka nekoi od energiite {to se kanaliziraat niz kristalot se vsu{nost boi. Za celosno da se razbere vrednosta i primenlivosta na kristalite, potrebno e prvin da se sfati kolku mnogu na{iot svet, vklu~uvaj}i go i ~ove~koto telo, se vo osnova kristalni vo strukturata i supstancijata. Vsu{nost sÂĄ e kristalno na ovaa planeta, a koga kristalite se rezonantni i odeknuvaat na odredena programirana frekvencija, so niv moè da se raboti, da vlijaat na nas i da prenesuvaat mnogu razli~ni vidovi energija. Duri i ~ove~koto telo e vo su{tina kristalno. Najzastapeniot element vo ~ove~koto telo e vodata, koja e forma na te~en kristal. Duri i krvta e edna forma na te~en kristal. Odredeni minerali koi teloto gi sodrì se isto taka kristali po priroda. Vo na{iot mozok, epifiznata i hipofiznata `lezda vo golema mera sodràt kristalni supstancii, kako {to e slu~ajot i so drugite `lezdi vo endoktriniot sistem. Taka {to dokolku bi koristele kvarcni kristali za da rabotime na na{ite tela bi moèle da ja programirame kristalnata priroda na na{ite fizi~ki tela. Kristalite rabotat so koj bilo vid energija, ne samo so energii koi pripa|aat na Svetlinata i bezuslovnata qubov, zatoa e neophodno za sekoj koj raboti so kristali, ili poseduva kristal, da znae kako da go is~isti, deprogramira i povtorno da go programira. Prvin treba da sfatite deka nekoi kristali bile ve}e koristeni u{te dodeka bile v zemja. Za vreme na Atlantida, Lemurija i drugite golemi civilizacii vo materijalniot svet, nie sme rabotele so kristalite, i toa ne samo za Svetlinata, tuku i za drugi modaliteti, koi se odvoile od Svetlinata. Sekoj bi sakal da veruva deka Atlantida pripa|a na veli~estveniot del od ~ove~kata istorija, i deka sekoj eden vo toa vreme bil ili

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

123

sve{tenik ili sve{tenica, sledbenici na Svetlinata, no vsu{nost ne bilo taka. Imalo i mnogu neskladni energii, kako i mnogu zavojuvani frakcii na planetata za vreme na Atlantida. Kako rezultat na ova dojde do raspa|awe na taa civilizacija. Taka {to kristalite ve}e bile koristeni mnogupati vo minatoto, duri i koga bile vo zemjata. Koga }e dojdat vo va{a sopstvenost, tie moàt sÂ˘ u{te da sodràt programi koi im ovozmoùvaat da rabotat so onie energii koi ne se od Svetlinata. Deprogramiraweto go ~isti kristalot i toj prestanuva da bide vo kontakt so drugi energii. Ima razlika pome|u deprogramirawe i pro~istuvawe na kristalite. Programiraweto vtisnuva (imprintira) komanda, ili mislovna forma ili ideja, vo vnatre{nata matrica na kristalot, isto kako {to se stavaat podatoci na hard diskot od va{iot kompjuter. îsteweto samo go pro~istuva kristalot od nasobraniot nepoèlen vid energija. Prvin da vidime kako moè da se deprogramira i pro~isti eden kristal. I pokraj toa {to naj~esto }e slu{nete deka treba da se stavat vo voda so sol, ili morska voda, ova sepak ne e prepora~livo. Solta e kristalna vo strukturata, i golem sobira~ na neskladni energii, ili energii koi se odvoile od Izvorot, ili od Svetlinata. Kristalite ne sakaat sol; solta navleguva vo mikroskopskite procepi na liceto na kristalot i ja v{mukuva vodata vo kristalot. Na toj na~in kristalot dehidrira i po~nuva da napuknuva. Duri i ako solta se deprogramira da ne sodrì nikakvi neskladni energii, sepak kristalot ne saka da bide staven vo sol bidej}i }e dehidrira. Toga{ kako da gi pro~istime i is~istime na{ite kristali? Toa go pravime so jasno opredelena namera. Ve}e znaeme deka mislata e nositel na energija, a namerata e dvigatelot odzadi mislata. Koga vo umot }e si zamislite

124

CVETNIOT PAT

simbol, ili koga }e go obrazuvate so racete, ili koga go povtoruvate imeto na odredeniot simbol, toga{ se povrzuvate, t.e. konektirate so energijata {to stoi zad toj simbol. Moè da se re~e deka simbolot e povrzan so namera. Taka {to }e koristime namera za da gi pro~istime i deprogramirame na{ite kristali. Prvin, go zemame kristalot so osnovata vo na{ata dlanka (obi~no desnata), a vrvot go drìme so levata i formulirame namera vo mislite, a taa namera moè da bide "]e bide{ deprogramiran (ili pro~isten, ili is~isten)째. Koga go reprogramirame kristalot, go koristime istiot metod, iako namerata e malku razli~na. Dokolku ne ste inicirani vo Reiki i ne ste koristele simboli so iscelitelna mo}, bi moèle da se posluìte so Cvetot, na toj na~in {to }e go iscrtate Cvetot tri pati nad kristalot i taka }e go povrzete Cvetot so kristalot. Cvetot se crta taka {to se po~nuva od dolniot lev krak i se dviì rakata kon vrvot na pentagramot, pa nadolu do desniot dolen krak, kon leviot goren krak i desniot goren krak, a na krajot se zavr{uva od istata to~ka na dolniot lev krak (vidi êtivo za simbolite). Toga{ potvrdete deka kristalot e deprogramiran i pro~isten od nesakani energetski vlijanija. Sekoga{ koga }e posakate da go koristite kristalot, re~ete cvet tri pati i izre~ete ja va{ata namera. Vizuelizirajte kako va{ata namera se imprintira vo vnatre{nite }elii na kristalot. Povtorete ja va{ata namera (instrukcija) tri pati. Dokolku ovie nameri se odnesuvaat na vas i imaat za zada~a da ve odrùvaat vo podobra sostojba, t.e. postojano da rabotaat na vas, toga{ poèlno e namerata da se izre~e tripati za podobro da se vtisne vo kristalot. Namerata moè da se vtisne i so pomo{ na tretoto oko, ili preku racete. Vizuelizirajte kako va{ata instrukcija navleguva vo kristalot preku va{ite race, ili kako izleguva od va{eto treto oko. Dobro bi bilo da se obidete za da proverite koj sistem podobro funkcionira na vas.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

125

Koga }e se otstrani prvi~niot program od kristalot, potrebno e povtorno da se programira. Toa se pravi na istiot na~in so namera. Moète da gi programirate kristalite so pove}e programi. Prviot program bi moèlo da bide: "Ti }e raboti{ samo spored Bo`jata volja°, ili "S¡ {to prima{ vo svetlina pretvora{, s¡ {to dava{ svetlina e°, ili "Ti samiot }e se pro~istuva{ od negativni energii°, ili "Ti }e reagira{ na mene i samo na mene°, celo vreme obra}aj}i mu se na kristalot. Za da se za{titi kristalot od negativni energii, dobro bi bilo da mu se stavi klu~. Toa bi moèlo da bide nekoj simbol i da mu se izre~e instrukcija da raboti samo otkako }e se kaè, nacrta ili vizuelizira toj simbol. Dokolku nekoj program ne e ve}e potreben moè da se izbri{e na ist na~in na koj{to se pro~istuva kristalot, so tri pati izre~ena namera: "Ti }e bide{ pro~isten od... toj i toj... program°. Kristal so golemina od tri santimentri moè da poddrùva iljadnici programi istovremeno. Programite moè da se koristat za da vi pomagaat pri odredeni slu~ki, ili da vnesat raznovidna energija vo va{iot ìvot, so cel da ve povrzat so du{ata, Apsolutot i povisokite dimenzii. Dokolku sakate moète da gi programirate da zra~at so iscelitelna energija. No najdobro e da se odrùva rabotata na kristalot vo soobraznost so Bo`jata namera, t.e. volja. Na takov na~in kristalot ve}e }e bide otvoren za iscelitelna energija i }e ja zasiluva. Za da dodadete ili izbri{ete program od kristalot, koristete se so simbol, kako Cvetot na primer, i izre~ete ja naredbata. Simbolot }e ja prenese namerata do jadroto kade {to e imprintirana i }e ja izmeni, zasili ili izbri{e. Otkako kristalot e soodvetno programiran, moème da go koristime na najrazli~ni na~ini. Kristalite se dobri za rabota bidej}i moàt da odrùvaat precizna i posto-

CVETNIOT PAT

126

jana frekvencija. Tokmu zatoa i se koristat vo mobilnata telefonija, vo radiopredavatelite, vo izrabotkata na kvarcni ~asovnici a vo posledno vreme i vo kompjuterskata tehnologija. Kristalite sodràt spiralni matrici, nekoi so nasoka na dvièwe nalevo a nekoi nadesno. Zatoa gi narekuvame desno ili levonaso~ni kristali, ili ma{ki i ènski kristali. Poglednete na koja strana se dviì najmalata povr{ina na kristalot. Dokolku nasokata mu e pravo nagore, toga{ ova ozna~uva deka kristalot moè da se koristi vo koja bilo raka i e neutralen kanalizator na energija. Dokolku liceto mu e naso~eno nalevo ili nadesno, toga{ ili e ènski ili ma{ki kristal, so zna~ewe deka treba da se koristi ili so levata ili so desnata raka. Kristalite najdobro rabotaat so pravilni geometriski formi. Taka {to ubavo bi bilo da iscrtate simboli i da go zajaknete dejstvuvaweto na kristalot so tie simboli. Ovoj na~in e mnogu mo}en i moè da donese brzi rezultati. Kristalite bile koristeni od mnogu civilizicii niz vremeto, i toa ne samo od drevnite. Krunite na kralevite i episkopite vo Vizantija sodrèle najraznovidni skapoceni kamewa. Atlanti|anite nosele dijademi so kristal koj im stoel to~no nad tretoto oko. Egipetskite faraoni imale mo}en kristal koj stoel kako ukras (ili sredstvo za vladeewe) na vrvot od nivniot èzol ili krunata. Vol{ebnicite, kako Merlin od legendite na Kral Artur, imaat svoi stapovi so kristali prika~eni na vrvot. Doa|a vremeto na povtorno koristewe na kristalite so nivnata prvi~na univerzalna namena, da bidat zasiluva~i na na{ite nameri vo soobraznost so Kosmi~kata namera i Bo`jata volja. Taka i }e bide!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

127

@iva Istorija na Kosmosot (prezemeno i adaptirano od tekst na Internet) Vo vremeto na Atlantida, pred okolu 25 000 godini, pred planetata Zemja da stane karantin pod okupacija na temnite sili, eden del od silite na svetlinata se povlekoa pod povr{inata i tamu izgradija civilizacija od mnogu gradovi na svetlinata, me|usebno povrzani so ogromen sistem na tuneli. Vo tie atlantski gradovi, bitijata ìveeja vo postojan razvoj na duhoven plan pod budnoto vodstvo na Kralot na svetot, gospodarot Sanat Kumara. Ova kralstvo na svetlinata e poznato pod imeto Agarta ili [ambala i ne smee da se poistovetuva so [ambala koja egzistira na eteri~nata osnova od vremeto na Lemurija, a koja sluè{e kako duhovno pribeì{te za podzemnata civilizacija. Vo podzemnata Agarta lu|eto ìveeja vo harmonija pome|u duhovnite svetovi i naprednata Atlantska tehnologija koja im sluè{e za nivno dobro. Sekoj od niv ja poznava{e svojata povisoka namera i ja slede{e taka {to ìveeja me|usebno vo najharmoni~en odnos. Sยก do kone~niot potop na Atlantida tie bea za{titeni od napadite na temnite sili, koi isto taka izgradija sopstveni utvrduvawa vo odredeni oblasti od podzemniot svet. Po potopot sยก se promeni. Temnite sili po~naa da ja napa|aat Agarta i kako {to kaùva Tibetanskata sveta kniga Cian (Tsian) ima{e bitki pome|u graditelite i uni{tuva~ite i borbi za prostor. Silite na svetlinata bea prinudeni da napu{tat mnogu od teritoriite koi gi imaa naseleno prethodno. Sistemot od podzemni tuneli ja obikoluva celata planeta. Zapadniot del od mreàta na tuneli zapo~nuva pod pustinata Atakama vo île i se dviì vo nasoka na Tiahuanako-Kuzko-planinata [asta-Golemite Tetoni, pod amerikanskoto kopno i Atlantskiot Okean kon planinata Atlas vo Zapadna Afrika, a potoa pod Ahagar/planinata Tibesti kon

128

CVETNIOT PAT

kone~nata stanica - piramidite vo Giza. Eden zna~aen centar se nao|a{e pod Mato Groso regionot vo Brazil, kade {to Agarta ima{e silni vrski so Atlantskite gradovi na povr{inata. Himalajskata mreà be{e od golemo zna~ewe. Tuka podzemnite civilizacii se razvivaa kako ogledalo na Atlantskata kolonija koja egzistira{e na povr{inata vo oblasta na dene{nata pustina Gobi. Sekako, toga{ ne be{e pustina, be{e suptropski raj. Himalajskata mreà izvira{e pod pustinata Gobi i se pro{iruva{e pod pustinata Takla Makan kon Pamirs, Altai, Karakorum, Baltistan, pod planinata Kunlun i pod âng Tang platoto, kon Himalaite. Po potopot na Atlantida, nekoi grupi na povr{inata ostvarija zna~ajni duhovni i nau~ni dostignuvawa i na toj na~in se povlekoa vo podzemnata Agarta, begaj}i od temnite sili koi do toga{ ve}e ja imaa celata povr{ina od zemjata. Ovie zasiluvawa go zabrzaa tehnolo{kiot i nau~niot razvoj vo Agarta i so obedineti sili gi otpe~atija atlantskite tuneli, gi restavriraja starite atlantski ma{ini i gi pro{irija prvi~nite podzemni prostori vo koi ìveeja. So tie pro{iruvawa tie naj~esto gi sledea tekovite na podzemnite reki kako i podzemnite energetski tekovi. Razvojot na tehnologijata be{e neverojaten. Pokraj starata atlantska tehnologija vrz baza na kristali tie razvivaa kanali za teleportacija kako i tehnologija na slobodna energija. Tie gi povrzaa svoite podzemni gradovi so vozovi koi koristea magneten i hidrodinami~ki pogon (MHD), koj dostignuva{e brzina pogolema od 5000 km/~. Tie stapija vo kontakt so Galakti~kata yvezdena flota koja uspea da spasi nekoi od niv od karantinot Zemja. Dvièweto na otporot na silite na svetlinata, koi imaa svoi yvezdeni bazi na Mese~inata, Mars, asteroidite, satelitite na nadvore{nite planeti, i planetata H celo vreme pra}aa zasiluvawa.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

129

Vo vremeto na drevnite civilizacii, me|u koi Makedonija i Grcija, nekoi kolonisti patuvaa preku Atlantikot do dene{en Brazil i zapadniot breg na SAD, i stapija vo kontakt so Agarta od tamu. Mnogu drevni kulturi koi is~eznaa bez traga (kako {to se Maite) vsu{nost se preselija vo teritorijata na Agarta. Redot na yvezdata be{e mnogu aktiven. Negovata cel be{e isceluvawe na separacijata na planetata Zemja, kako i uspe{no kompletirawe na eksperimentot na dvojnost. Kralevite na Agarta bea lideri na Sovetot na dvanaesetminata i bea fizi~koto sidro za energiite na Sanat Kumara. Nekoi amerikanski pretsedateli, kako i pretsedatelite na nekoi drugi zemji imaa kontakt so kralevite na Agarta za vreme na nivnoto vladeewe. Agarta ~estopati vr{e{e duhovno vlijanie na povr{inata, a osobeno himalajskata mre`a vo regionot na Indija i Tibet. Pred okolu iljada godini, pretstavnici na Agarta vo blizina na Gilgit, vo dene{en Pakistan go ra{irija tantra u~eweto na povr{inata. Vo devetnaesettiot vek tie silno go vlijaeja u~eweto na Helena Petrovna Blavatski koja ostvari fizi~ki kontakt so niv. Na po~etokot od dvaesettiot vek Agarta ima{e pove}e od 20 milioni ~lenovi. Za vreme na Vtorata svetska vojna, zapo~na invazija na temnite sili. Tie sakaa da ja skr{at mo}ta na Agarta. Ordi na voini na temninata se istrkalaa od ogromnite bazi pod Kina, Indonezija, Bliskiot Istok i Afrika, niz tuneli preku Atlantikot kon Meksiko i jugozapadnata strana na SAD, so cel da se ograni~i duhovnoto vlijanie na Agarta vrz zapadnata civilizacija vo podem. Se slu~ija surovi podzemni fizi~ki bitki koi na povr{inata se odrazija preku Prvata i Vtorata svetska vojna. Po pobedata na silite na svetlinata kon krajot na Vtorata svetska vojna, Agarta go naso~i svoeto vnimanie kon duhovno budewe na Zapadot. Silite na temninata se naso~ija kon uni{tuvawe na himalajskata mre`a {to na povr{inata se odrazi so fizi~kata okupacija na Tibet od strana na Kina. Udarot na temnite sili vrz Agarta vo 1999 ja oslabnaa Agarta vo zna-

130

CVETNIOT PAT

~itelna mera, i vo 1999 Agarta skoro i da be{e izbri{ana od nejzinite podzemni ìveali{ta. Zatoa kon krajot na 1999, pristigna golemo zasiluvawe od silite na svetlinata vo forma na borci vo dvièweto na otporot od pojasot na asteroidi i planetata H. Planetata H ima radius od 9000 milji so povr{ina od zamrznat metan koj i dava sina boja. Planetata H orbitira okolu Sonceto vo nakloneta elipsa na oddale~enost od 6 do 7 milijardi milji. Silite na temninata ja dostignaa nivnata maksimalna mo} pome|u 1996 i 2003. Nadvore{niot del od temnite sili se Drakoncite, humanoidni su{testva od yvezdeniot sistem na Alfa Drakonis. Od vremeto na Atlantida tie imaat plan za masovna kontrola vrz ~ove~kata populacija, nare~en Nov svetski poredok. Tie ja koristat svetskata politika za da sozdadat ve{ta~ki konflikti pome|u narodite i zapo~nuvaat vojni za da profitiraat. Nivnite glavni centri na aktivnost se Va{ington, Brisel i Rim. Tie go porobuvaat ~ove{tvoto so programski bio~ipovi koi se vmetnuvaat vo ~ove~koto telo so vakcinacija, kako i so nanoelektronski napravi koi gi naso~uvaat i kontroliraat ~ove~kite misli. Preku nivnite pretstavnici vo crkvata, slobodnata masonerija i okultnite grupi, tie ja kontroliraat ~ove~kata duhovnost i sozdavaat duhovni konflikti. Nivnoto jadro se takanare~enite Iluminati, odbrana grupa koja ima kontrola vrz sistemot na Zemjata. Samo Iluminatite se direktno povrzani so vistinskite gospodari na karantinot Zemja, rasa na su{testva koi bea sozdadeni pred milioni godini od strana na Temnite gospodari od Orion so genetski inènering. Ovie su{testva go popre~uvaat pristapot na vonzemnite civilizacii do Zemjata, so toa {to go ~uvaat ~ove{tvoto kako zalo`nik, zakanuvaj}i se so nuklearna vojna. Tie go ~uvaat vo ropstvo celoto ~ove{tvo u{te od vremeto na Atlantida. Ovaa rasa naj~esto se inkarnira vo humanoidni klonirani tela, iako nivnata vistinska forma e vid razni mutacii na pajaci, buba~ki,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

131

insekti, reptili, crvi i zmii. Edinstvenata nivna motivacija e celosna kontrola vrz celata Kreacija, so toa {to {irat zlo, strav i uàs. Naj~esto tie go kontroliraat ~ove{tvoto so implanti koi sozdavaat anomalija na vremenskite i prostornite crni dupki i na toj na~in ja obezli~uvaat ~ove~kata svesnost do neprepoznatliv stepen, na toj na~in doveduvaj}i gi ~ove~kite emocii i um vo zbuneta sostojba. Implantite se programski kristali koi bea vmetnati vo fizi~kite i energetskite tela na sekoe ~ove~ko su{testvo na Zemjata so silni elektronski napravi. Ovaa rasa na su{testva odrùva naru{ena vreme/prostor struktura so elektromagnetni vremenski/prostorni komori sli~ni na tie koi bea koristeni vo eksperimentot Filadelfija. Efikasno, tie ja unazaduvaat evolucijata na Zemjata so zakani i nasilstvo, koi gi {irat nivnite pretstavnici. Tie se infiltrirani vo site pori na ~ove~koto op{testvo i se prepravaat deka se obi~ni lu|e. Koristej}i nezakonski sredstva, zakani i nasilstvo, tie spre~uvaat sredbi me|u du{i blizna~ki. Vo nivnite tajni podzemni komori tie predizvikaa seksualni traumi na mnogu èni so uàsni siluvawa, na toj na~in blokiraj}i go tekot na seksualnata energija na planetata Zemja. Tie isto taka sozdavaa traumi za da predizvikaat psiholo{ki naru{uvawa, koristej}i gi `rtvite na ovoj proces kako robovi. Vrvot na nivnata mo}, za sre}a pomina, i silite na svetlinata gi pobeduvaat ~ekor po ~ekor. Silite na svetlinata pristignuvaat vo forma na sedumdeset milioni ~lenovi na dvièweto na otporot od planetata H. Tie }e predizvikaat promena na sistemot na planetata Zemja vo bliska idnina. Edna stara aziska legenda veli deka voinite na [ambala }e izlezat na povr{inata i }e gi uni{tat silite na temninata. Dvièweto na otporot ima postignato razviena tehnologija so komori za teleportacija, slobodna energija, klonirawe i biotehnologija vo celost. Tie imaat podzemni gradovi naj~esto pod

132

CVETNIOT PAT

pogolemite gradovi vo Evropa i SAD. Me|usebno se povrzani so vozen sistem na magnetohidrodinami~ki pogon (MHD) koj dostignuva brzina do 15 000 milji na ~as. Nivnata podzemna civilizacija e naslednik na kralstvoto na Agarta, koe be{e skoro celosno uni{teno po napadite na temnite sili pome|u 1996 i 1999. Jadroto na svetlosnite sili se sostoi od pretstavnici na Atlantskata mreà. Ova e grupa od nekolku iljadi individualci so visoka duhovna vibracija koi ja odrùvaat ~istotata na nasledstvoto na Atlantida u{te od vremeto na samata Atlantida. Atlanti|anite imaat podzemni ìveali{ta na odredeni odbrani lokacii pod Himalaite, pod ju`na Kalifornija, i vo nekoi lokacii blizu Tahiti i ezeroto Titikaka. Tie gi inspiriraat razni poedinci kon realizirawe na nivnite ideali za sozdavawe harmoni~no op{testvo {to }e bide poznato pod imeto Nova Atlantida.

Univerzumot be{e sozdaden kako rezultat na dinami~nata tenzija pome|u Apsolutot i negovata kreacija na poleto na mo`nostite. Iako Apsolutot e ve~en, beskone~en i sovr{en vo oblasta na zna~eweto, negovata mo} e ograni~ena so nemawe razvien sistem za setilno percipirawe na mo`nostite bidej}i mo`nostite se negovata sprotivna strana. Mo`nostite postoeja kako potencijalni slu~ajni branovi funkcii, koi se manifestiraa vo multidimenzionalnata membrana od prostor i vreme, so pomo{ na voljata na Apsolutot. Univerzumot be{e sozdaden vnatre vo ovaa membrana. Ovoj Apsolut intervenira vo univerzumot so negovata slobodna volja (trinaesettiot zrak) koj gi pozicionira haoti~nite mo`nosti na univerzumot vo sovr{ena smislovna celina od dvanaeset zraci koi gi pretstavuvaat dvanaesette energetski kvaliteti na univerzumot. Do neodamna, samo sedum od poniskite zraci, koi se dosta razvieni, bea poznati na ovaa planeta. No sega informa-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

133

ciite za drugite pet povisoki zraci se prisutni tuka. Dvanaesette zraci se: Prv zrak: volja Vtor zrak: qubov Tret zrak: kreativna inteligencija êtvrti zrak: harmonija Petti zrak: konkretno znaewe [esti zrak: idealizam Sedmi zrak: manifestacija Osmi zrak: boèstvena ubavina Devetti zrak: genijalnost Desetti zrak: integracija Edinaesetti zrak: vrska pome|u dimenziite Dvanaesetti zrak: apsolutna pozitivnost Prisustvoto na Apsolutot vo univerzumot ja zasiluva pozitivnosta i ja poddrùva evolucijata, dodeka pak prisustvoto na branot na mo`nosti ja zasiluva negativnosta i ja blokira evolucijata. Zatoa negativnosta i stradaweto nikoga{ nemale povisoka namena kako {to veruvaat nekoi lu|e. Samo dobroto moè da donese dobro. Namerata na Apsolutot e da go natopi poleto na mo`nosti so svoeto prisustvo i da ja dovede evolucijata na univerzumot do to~ka kade {to celoto pole na mo`nosti }e se spoi i izme{a so Apsolutot. Apsolutot za ova odbra Lokalna grupa na galaksii kako sektor vo univerzumot kade {to }e se re{ava negativniot bran na mo`nosti vo najgolema mera. Arhidemonite bea angelski bitija koi odbraa da se nurnat vo materijata t.e. poleto na mo`nosti vnatre vo membranata u{te pred milioni godini, so cel da ja transformiraat so sopstvenata svesnost. Tie otidoa predaleku vo ovaa nasoka i so me|usebni implantacii ja izgubija svesnosta i se izgubija vo temninata. Na ovoj na~in se sozdadoa temnite lordovi. Tie zapo~naa da gi napa|aat planetite, da

134

CVETNIOT PAT

implantiraat i porobuvaat populacii i da sozdavaat mutantski rasi so pomo{ na genetski inènering. Voznesenite u~iteli ja ogradija vakvata infekcija na silite na temninata vo prostorot pome|u na{ata galaksija i M31 galaksijata vo Andromeda. Silite na svetlinata gi sobraa svoite yvezdeni floti i zapo~naa da gi osloboduvaat zarazenite oblasti. Zapo~naa vojnite na galaksiite. Silite na svetlinata bea najuspe{ni vo galaksijata Andromeda, a silite na temninata begaa kon na{ata galaksija. Okolu Centralnoto sonce na na{ata galaksija se pojavi napredna civilizacija koja zapo~na so izgradba na Galakti~ka mreà od svetlina. Edna galakti~ka legenda veli deka Galakti~kata mreà naskoro }e bide kompletirana i toga{ celata temnina }e is~ezne od univerzumot. Taka {to temnite sili moraa da pobegnat od oblasta na svetlinata vo centarot na galaksijata vo evoluciski ponerazvieni sredini. Tie odbraa edna planeta na temninata, koja orbitira okolu yvezdata nare~ena Rigel vo soyvezdieto Orion, kade {to se nao|a{e nivnoto glavno upori{te. Centralnata to~ka na temninata be{e edno grabnato i zarobeno angelsko bitie koe be{e deformirano vo ~udovi{te so arhetipska forma vo oblik na kowska potkovica, so pomo{ na mnogu mo}en proces na implantacija. Uspehot na silite na svetlinata be{e toj {to 25 000 godini oblast na temninata be{e ograni~en na odreden sektor vo Galaksijata nare~en Lokalen logos. Ova e galakti~ki sektor so centar vo Plejadite i vo radius od otprilika iljada svetlosni godini. Vnatre vo Lokalniot logos, silite na svetlinata imaa sopstveni centri vo slednive yvezdeni sistemi: Plejadite, Sirius, Hijadite, Betelgis, yvezdenata porta EL AN RA vo pojasot na Orion, Kowoglavata nebula vo Orion, Vega, M27 planetarnata nebula vo Lira, Alfa Kentaura, Epsilon Eridani i Tau Ceti.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

135

Silite na temninata imaa upori{ta vo slednive yvezdeni sistemi: Rigel, Alfa Drakonis, Zeta Retikuli 1, Zeta Retikuli 2, Epsilon Botes, Altair, Kapela i Barnardovata yvezda. Probivot na silite na svetlinata isprovocira mnogu nasilna reakcija kaj silite na temninata i se slu~i bunt kaj razni mutantski rasi {irum galaksijata koi odlu~ija da ja smenat planetata Zemja vo karantin, a populacijata da ja koristat kako zalo`nik za da gi soprat silite na svetlinata. Koga planetata Zemja stana karantin, A{tar go postigna svoeto voznesenie so pomo{ na negovata ìva mandala, i na toj na~in ja otvori portata za proektot za serijata branovi na voznesuvawe, {to }e se slu~i po pobedata na silite na svetlinata na Zemjata. Voznesenieto na A{tar be{e poslednoto delo na silite na svetlinata na Zemjata pred da dojde temninata. Voznesenite u~iteli ja napu{tija Zemjata i Sve{tenicite na Atlantida se povlekoa pod povr{inata. Civilizacijata na podocne`nata Atlantida se raspa|a{e na povr{inata i nikoj ne moè{e da im pobegne na implantaciite koi se slu~uvaa povtorno i povtorno. Svesnosta na lu|eto za nivnata du{a tone{e vo zaborav. Sinata loà na Sirius go sozdade Redot na yvezdata pred 16 000 godini, so cel da go spre~i raspa|aweto na Atlantida i da ja zalekuva podelbata. Ova sepak ne uspea i Atlantida be{e kone~no uni{tena vo juni 9564 pr.n.e. Raspadot prodolì iako boèstvenite egipetski dinastii se obidoa da ja za~uvaat tradicijata na Atlantida. Centralnata galakti~ka civilizacija zna~itelno intervenira{e na Zemjata pred 3500 godini i vlijae{e vrz pojavata na kritskata kultura. Poradi zna~itelniot uspeh na ovoj proekt, podzemnata Agarta i Atlantskata mreà odlu-

136

CVETNIOT PAT

~ija aktivno da interveniraat na povr{inata {to predizvika razvoj na makedonskata kultura (vo svetot poznata pod poimot helenisti~ka). So podvigot na Aleksandar Makedonski svetot ve}e be{e podgotven za otvorawe nov pat kon edinstvo so Apsolutot. Redot na yvezdata ja iskoristi ovaa mo`nost i preku Isus se obide da go razbudi ~ove{toto za mo`nosta na Voznesenie, kako i da ja zgolemi svesnosta za bo`jiot plan za kone~na pobeda vrz silite na temninata. Silite na temninata ostro reagiraa i ispratija zasiluvawe od galaksijata Andromeda. Poradi toa se sru{i Zapadnoto Rimsko Carstvo i nastapija iljada godini temnina vo sredniot vek. Po~na da nabliùva kosmi~kata to~ka na presvrt postavena za 11 avgust 1999 u{te pred 25 000 godini. Okolu 1500-tata, {to pretstavuva eden polumileniumski ciklus pred kosmi~kata to~ka na presvrt, Atlantskata mreà i podzemnata Agarta ja predizvikaa pojavata na renesansata na zapad, {to pak kako reakcija kaj silite na temninata ja ima{e propasta na Vizantija i petvekovnoto tursko ropstvo. Polumileniumskiot ciklus na mo`nosti korespondira so sedumdeset nedeli od godinite od edno staro biblisko proro{tvo. Okolu 1750-tite, {to pretstavuva polovina polumileniumski ciklus pred to~kata na presvrt, zapo~na dobata na prosvetluvaweto (kaj nas izrazeno so dvièweto za prerodba) pod vlijanie na Atlanti|anite i Agartjanite. Ova dvièwe napravi obid da se podobri op{testvenata sostojba na ~ove{tvoto. Naukata zapo~na da se razviva brzo {to predizvika industriska revolucija. Silite na temninata napravija plan za Nov Svetski Poredok kako reakcija na toa.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

137

Edna ~etvrtina od polumileniumskiot ciklus pred to~kata na presvrt, vo 1875, Helena Petrovna Blavacki go osnova Teozofskoto dru{tvo i na toj na~in predizvika duhovno budewe na povr{inata na planetata. Toga{ za Voznesenite u~iteli stana mo`no da vlijaat vrz planetarnata sostojba bidej}i lu|eto stanaa svesni za sopstvenoto postoewe. Vistinskoto ezoteri~no znaewe, dotoga{ skrieno, po~na da se {iri me|u lu|eto. Temnite sili reagiraa so Prvata svetska vojna. Vo 1937, {to pretstavuva edna osmina od polumileniumskiot ciklus pred to~kata na presvrt, silite na temninata sakaa da spre~at nov bran na budewe i ja podgotvija Vtorata svetska vojna. Koga ovaa vojna zavr{i, silite na svetlinata is~istija ogromni sektori od Galaksijata i Galakti~kata konfederacija, zapo~na aktivno da intervenira vo svesnosta na ~ove{tvoto so novi u~ewa i pojavi na NLO-i. Vo 1968 g., {to e edna {esnaesettina od polumileniumskiot ciklus pred to~kata na presvrt, se slu~i duhovno budewe vo oblik na hipi dvièweto i seksualnata revolucija. Ova be{e vrvot na periodot za amerikanskite i ruskite vselenski proekti, koj e najgolem javno postignat uspeh na koi bilo narodi koi dosega ìveele na zemjata vo oblasta na vselenskite istraùvawa. Kako reakcija na temnata strana se slu~i napad na temnite sili od Andromeda vo 1975 g. {to predizvika propast na hipi-dvièweto i re~isi gi uni{ti vselenskite proekti. Drugite posledici od ovoj napad ne bea javno manifestirani, iako bea u{te pobolni. So intervencija na samiot Apsolut na 25 maj 1975 se otvori kosmi~ki premin na Zemjata, koj zapo~na da ja transformira temninata od ovaa planeta. Na 1/32 od polumileniumskiot ciklus pred to~kata na presvrt, kon krajot na 1983, Apsolutot ja otkri vizijata

138

CVETNIOT PAT

za krajot na linearniot prostor/vreme kontinuum na odredeni poedinci i taka ja zasidri vremenskata oska na ve~nosta na ovaa planeta. Na 17 avgust 1987 stotina iljadi poedinci go otvorija preminot za Harmoniskoto pribliùvawe, {to ja zajakna vrskata pome|u Galakti~kata konfederacija i Zemjata. Apsolutot ja postavi planetata Zemja vo centarot na sopstvenoto vnimanie so toa {to otvori dimenzionalen premin koj predizvikuva podigawe na planetarnata svest od tretata kon pettata dimenzija vo periodot pome|u 1987 i 2012. Na 1/64-ina od polumileniumskiot ciklus pred to~kata na presvrt, na 11 januari 1992, mnoèstvo yvezdeni lu|e go otvorija preminot so 11:11. Preku 11 porti so 11:11 Apsolutot }e zasidri povisoki aspekti od prvite edinaeset zraci. Pome|u 1994 i 1996 ima{e vremeski prozorec so mo`nost za prviot bran na Voznesuvawe. Verojatnosta za uspeh be{e 40% i Voznesenite u~iteli napravija sยก {to moè{e da se napravi za da se ovozmoì ova. No inkarniranite yvezdeni bitija na Zemjata odlu~ija so nivnata slobodna volja da ne se voznesat so prviot bran, t.e. klu~ni poedinci prifatija da se vodat spored nepravilnite re{enija taka {to kriti~nata masa ne be{e postignata i nema{e mo`nost da se realizira prviot bran na voznesenie. Celiot proekt se odloì za period po javniot fizi~ki kontakt so vonzemni civilizacii. Ova }e go olesni re{enieto za mnogumina i lesno }e se postigne kriti~nata masa. So cel da se spre~i ~ove{tvoto da navleze vo novata era se slu~i kosmi~ki napad na silite na zloto na 11 januari 1996. Ova be{e najuàsen napad na Zemjata vo poslednite 25 000 godini. Ima{e nuklearna vojna na ezoteri~en i astralen plan {to za sre}a ne se pro{iri kon fizi~kiot, bidej}i ~ove{tvoto ja iskoristi slobodnata volja da re~e NE za nuklearna vojna na fizi~ki plan. Ovoj kosmi~ki udar na silite na zloto skoro celosno ja uni{ti svetlinata na Zemjata. Site ostanati anomalii od celiot univerzum se

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

139

infiltriraa vo Zemjata preku zarazeniot Lokalen logos. Drugite sektori od galaksijata i ostatokot od univerzumot bea celosno oslobodeni od temninata i bea vo faza na kone~no pro~istuvawe. Na 17 maj 1998 to~kata na zimskata ramnodenica na ekliptikata go pomina galakti~kiot ekvator. Ova se slu~uva edna{ vo 25 000 godini, taka {to so ova se nazna~i krajot na prviot i po~etokot na noviot ciklus od 25 000 godini. Na 11 avgust 1999 se slu~i kosmi~kata to~ka na presvrt so pomra~uvaweto na Sonceto vo forma na ~etvrtata porta od 11:11. Toga{ Apsolutot izvr{i transmisija na specijalen klu~ za univerzumot, klu~ koj se nare~e Novo Nebo. Ovoj klu~ e sredstvo {to mu ovozmoùva na univerzumot celosno da se pro~isti od temninata. Na ~etvrtata porta od 11:11 ovoj klu~ celosno go pro~isti celiot univerzum osven Lokalnata grupa na galaksii. Vo dekemvri 1999 na planetata H se slu~i bunt protiv silite na temninata i po nekolku nedeli èstoka borba planetata H be{e oslobodena na 21 dekemvri 1999. Mnogu ~lenovi od Dvièweto na otporot dojdoa na Zemjata vo podzemjeto kade {to ~ekaat da dojde vistinskiot mig koga }e ja oslobodat i Zemjata isto taka. So klu~ot za Novo Nebo celata Lokalna grupa na galaksii se pro~isti od temninata na 25 mart 2001, osven na{iot Son~ev sistem. So aktiviraweto na pettata porta od 11:11 na 19 oktomvri 2002 g. Apsolutot po~na so transmisija na nov klu~ za univerzumot, nare~en Nova Zemja. Ovoj klu~ e potklu~ na klu~ot za Novo Nebo i e sredstvo za pro~istuvawe na planetata Zemja od temninata. Sledniot del od ovoj klu~ }e bide primen pri aktivirawe na {estata porta od 11:11 {to }e se slu~i vo maj ili juni 2004.

140

CVETNIOT PAT

Harmoniskoto prilagoduvawe od noemvri 2003 go ozna~uva krajot na apsolutnoto vladeewe na silite na temninata vrz Zemjata {to trae{e sedum godini, po~nuvaj}i od 11 januari 1996 dostignuvaj}i go svojot najgolem intenzitet letoto 1999 okolu ~etvrtata porta od 11:11. Ovie sedum godini temnina se spomenati vo mnogu drevni proro{tva i predizvikaa krajno pro~istuvawe na univerzumot i koncentracija na ostanatata temnina okolu Zemjata, kade {to }e bide is~istena do 21 dekemvri 2012, koga Apsolutot }e izvr{i transmisija na posledniot del od klu~ot za Nova Zemja. Vselenata, koja e nadvor od ovoj Son~ev sistem e ve}e oslobodena od anomalijata na temnina i ja vladeat poinakvi fizi~ki zakoni otkolku onie vo blizina na Zemjata. Osnovni subatomski ~esti~ki koi prenesuvaat informacija tamu ve}e ne se fotoni tuku tahioni. Tahionite se subatomski ~esti~ki koi imaat skoro neograni~ena brzina a ottamu i ogromnata energija na trinaesettiot zrak. Fotonskiot svet e ograni~en so brzinata na svetlinata i e pod vlijanie na anomalijata na temnina, a koj sega ve}e se sveduva samo na edna to~ka - planetata Zemja. So brzinata na svetlinata, kako maksimalna mo`na brzina za razmena na informacii, prenosot na slikata za univerzumot {to bitijata tuka ja vospriemaat e neizbe`no izobli~ena. Zatoa lu|eto na Zemjata ne mo`at lesno da imaat jasna pretstava za toa {to vsu{nost se slu~uva vo vselenata. Pome|u tahionskata vselena i fotonskiot univerzum Voznesenite u~iteli postavija tahionska membrana koja prenesuva suptilni signali od oslobodenata vselena vo fotonska forma koja ~ove~koto oko }e mo`e da gi primeti so pomo{ na visoko razvienite tehni~ki pomagala. Odredeni tahioni sepak pristignuvaat do Zemjata i nosat soznanija za povisokite dimenzii i dale~nite svetovi do duhovno razvienite poedinci. Odredeni kvarcni kristali, odrede-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

141

ni opali i specijalno preraboteno staklo moàt da sluàt kako skladi{ta za tahioni i na toj na~in da ja zgolemat koncentracijata na tahioni na fizi~ki plan. Ima mnogu energetski membrani okolu Zemjata koi demarkiraat oblasti od razli~ni fazi na pro~istuvaweto. Kolku {to sme pobluski do Zemjata tolku e poprisutna anomalijata i fizi~koto i energetskoto zagaduvawe. Prvata od ovie membrani e na 214 000 milji nad zemjinata povr{ina vo vnatre{nosta na Mese~evata orbita i ja ozna~uva granicata pome|u interplanetarniot prostor na Son~eviot sistem i podmese~eviot prostor blisku do Zemjata. Na 137 milji viso~ina ima membrana koja ja ozna~uva granicata pome|u podmese~eviot kosmi~ki prostor i povisokite sloevi na zemjinata atmosfera. Ova e najniskata to~ka na orbitirawe za re~isi site ve{ta~ki sateliti. Isto taka ima i matrica koja sozdava energetsko pole od dvanaeset zodija~ki znaci {to pretstavuva osnova na astrologijata u{te od vremeto na Atlantida. Poslednata membrana e 8,6 milji nad povr{inata i ja ozna~uva krajnata gorna granica na vlijanieto na Noviot svetski poredok. Ovaa visina e opredelena so maksimalnata visina koja ja dostignuvaat komercijalnite avionski letala. Povisokite visini se skoro nedostapni za prose~nite poedinci osven za ogromna suma pari. Vselenata koja{to e oslobodena od anomalijata na temnina e oblast od ~ista svetlina, qubov i harmonija. Nejzinata evolucija ja vodat Voznesenite u~iteli vo soglasnost so Galakti~kiot kodeks. Galakti~kiot kodeks e na ista osnova so vnatre{noto ~uvstvo kaj sekoe bitie koe znae za povisoka realnost. Site bitija vo oslobodenata vselena dejstvuvaat so svojata slobodna volja vo soglasnost so Galakti~kiot kodeks koj gi regulira site nivni odnosi taka {to nikoga{ da ne dovedat do konflikt. Galakti~kiot kodeks na sekoe bitie vo vselenata mu ovozmoùva pravo

142

CVETNIOT PAT

za boèstvena ubavina, koe Voznesenite u~iteli im go davaat na evoluiranite bitija vrz osnova na mo}ta {to u~itelite ja imaat vrz materijata koja e oslobodena od anomalijata na temnina. Sekoe bitie vo vselenata ima pravo na fizi~ko izobilstvo i neograni~en duhoven rast koj e krunisan so Voznesenieto. Sekoe bitie vo vselenata ima pravo za sloboda na dvièwe i pravo da bide informirano za sยก {to se slu~uva vo vselenata. Sekoe bitie vo vselenata ima pravo da se spoi so koe bilo drugo bitie spored bliskosta na dvete du{i bidej}i sekoe bitie vo oslobodenata vselena go izbira Edinstvoto bezuslovno so sopstvenata slobodna volja. Ednoto e idninata na vselenata {to ja vodi evolucijata na vselenata kon Edinstvo so povratni vremenski i prostorni lupovi. Ednoto e vselenata kakva {to }e evoluira vo sledniot kosmi~ki ciklus a moè da se vidi kako struktura na vinoìto so prekrasna ubavina. Vo neoslobodeniot sektor od univerzumot Galakti~kiot kodeks gi regulira aktivnostite na Galakti~kata konfederacija za spasuvawe na ~ove{tvoto. Od strana na silite na temninata se {iri dezinformacija deka Galakti~kata konfederacija ne intervenira. Vistinata e deka Galakti~kata konfederacija mora da bide vnimatelna vo dejstvuvaweto bidej}i silite na temninata gi ~uvaat zemjanite kako zalo`nici. Galakti~kiot kodeks bara brza i efikasna intevencija na silite na svetlinata na Zemjata, bidej}i o~igledno mnogu od galakti~kite zakoni se kr{at od strana na silite na temninata, na primer so vojni, nasilstvo, ve{ta~ki sozdadena siroma{tija, glad, bolesti, li{uvawe od sloboda, cenzura na informaciite... Ova zna~i deka }e ja prezeme oblasta na kr{ewe na zakonite i }e vospostavi galakti~ki zakoni bez ogled na lokalnite zakoni koi momentalno se aktivni na Zemjata. Vo daden moment ova }e zna~i deka sekoj poedinec koj{to }e se prisposobi na Galakti~kiot kodeks so sopstvenata slobodna volja }e iskusi intervencija na Galakti~kata konfederacija vo

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

143

sopstveniot ìvot. Koga kriti~na masa lu|e }e go napravat toj izbor, }e se slu~at golemi socijalni promeni. Galakti~kiot kodeks mu go ovozmoùva pravoto na sekoe ìvo bitie za za{tita od sekakov vid negativnost predizvikana od koe bilo drugo ìvo bitie. Bitijata na temninata koi }e odlu~at da ne prestanat da {irat negativnost, koga }e im se dade pomo{ i vodstvo ispolneto so qubov za duhoven rast, }e bidat dezintegrirani vo Galakti~koto centralno sonce i promeneti vo osnovnata elementarna su{tina. Site drugi bitija }e bidat primeni vo harmoni~nata realnost na oslobodenata vselena. Sekoj poedinec moè da pridonese za podobri okolnosti na Zemjata so toa {to }e go poddrùva Galakti~kiot kodeks so sopstvenite odluki, volja i dela. Ako poedinecot go poddrùva sopstvenoto pravo za sloboden izlez i povtorno vleguvawe od/vo planetata Zemja, sopstvenoto pravo za slobodno informirawe, sopstvenoto pravo za fizi~ko i duhovno izobilstvo, kako i pravoto za kontakt so vonzemna civilizacija, poedinecot toga{ pomaga vo uni{tuvaweto na mre`niot implant koj be{e sozdaden pome|u naselenieto na Atlantida vo oblasta na ~eloto. Ovoj mreèn implant go sozdade karantinot. Dokolku poedinecot go poddrùva sopstvenoto pravo za sloboden tek na qubovta i seksualnata energija toga{ toj/taa pomaga vo uni{tuvawe na mre`niot implant vo oblasta na stomakot koj isto taka be{e sozdaden vo vremeto na Atlantida. Ovoj implant gi uni{ti skoro site odnosi me|u maìte i ènite od vremeto na Atlantida. So uni{tuvawe na ovoj mreèn implant moème da sozdademe poharmoni~ni odnosi pome|u maìte i ènite, kako i izobilstvo na Zemjata. Sistemot na Noviot svetski poredok se bazira vrz kontrola na seksualnata i emotivnata energija. Ima mnogu bitija na temninata na astralno nivo koi gi kontroliraat i uni{tuvaat odnosite so pomo{ na magiski rituali i sofisticirana duhovna tehnologija. Taka {to lu|eto na Zemjata go sledat

144

CVETNIOT PAT

Sistemot premnogu i nema dovolno buntovnici i revolucioneri koi }e ja naru{at sostojbata na status kvo i stanat vode~ka sila na evolucijata. I pokraj o~iglednata letargija }e ima probiv koj najdobro moè da se objasni so fizi~kata pojava na faza na tranzicija. Ova se slu~uva koga odreden fizi~ki sistem }e primi kriti~na koli~ina energija i naedna{ negovata struktura drasti~no se menuva. Promenata na vodata od te~na vo gasovita sostojba na odredena temperatura e eden takov primer. Takva tranziciona faza }e se slu~i vo strukturata na op{testvoto na Zemjata koga Dvièweto na otporot }e se zdobie so dovolno mo} za da probie na povr{inata i da mu pomogne na ~ove{tvoto vo razvojot na tehnologijata, le~eweto, razmenata na informacii itn. Ova }e predizvika raspad na svetskata berza i pad na nepravedniot Sistem. Upotrebata na nanotehnologijata, komorite za materijalizacija i besplatnata energija }e zna~at izobilstvo i dobrosostojba za sekogo. Plejadijcite }e im se otkrijat na lu|eto i }e im go pokaàt patot kon povisokata realnost. So nivnata tahionska svetlosna tehnologija tie }e sozdadat sidra za vlez vo povisokite dimenzii {to }e predizvika vra}awe na Voznesenite u~iteli. Voznesenite u~iteli }e go sprovedat planot za trite brana na Voznesuvawe i Evakuacija na ~ove{tvoto za vremenski period od nekolku godini. Vo periodot na Evakuacija, Zemjata }e mine niz nejzinata fizi~ka transformacija i }e stane planeta na svetlinata. Vo toj mig seta kosmi~ka anomalija na temninata kompletno }e is~ezne i na Zemjata }e se rodi Novata Atlantida, civilizacija na svetlina, edinstvo i harmonija. Ova najverojatno }e se slu~i do 21 dekemvri 2012. ]e zapo~ne naedna{ bez predupreduvawe. Mnogu skandali koi }e ja pokaàt vistinskata zadnina za toa kako funkcionira Sistemot }e go potresat ~ove{tvoto. Otkri-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

145

vaweto na vistinata za toa kako me|unarodnite energetski megakompanii zarabotuvaat milioni so prodavawe nafta, spre~uvaj}i istovremeno razvoj na novi otkritija za slobodnata energija da bide dostapna na javnosta. Vistinata za farmacevstkite trustovi koi zarabotuvaat milioni le~ej}i bolesti koi se {irat preku virusi sozdadeni vo skrieni laboratorii. Vistinata za efikasniot lek protiv SIDAta, rakot i drugi bolesti za koi ve}e podolgo vreme se znae, a {to ne se poznati za {irokite narodni masi. Kako i za svetskite mediumi i cenzurata vo niv, {to e logi~ka posledica na faktot deka samo nekolku poedinci gi poseduvaat najpoznatite svetski vesnici, mediumski ku}i i telekomunikaciski kompanii. I kone~no vistinata za tajnata svetska vlada koja gi ima najeminentnite politi~ari kako kukli so koi profitira preku vojni i stradawe na lu|eto ve}e so mileniumi, mala grupa na su{testva za koi rabotime na na{ite rabotni mesta i dobrovolno im davame zna~itelna suma od na{ata mese~na plata. Koga }e bidat obelodeneti listite so imiwa, poddràni so fakti, ~ove~kite masi }e se krenat. Koga }e se znaat faktite za toa {to se slu~uva so svetskata berza i kade vsu{nost odat parite, ova }e sozdade propast na svetskata berza i propast na aktuelniot monetaren sistem. ]e po~nat buntuvawa kako rezultat na osloboduvaweto na akumulirana emotivna energija koja dolgo vreme bila potisnuvana. Vo haosot na tie denovi nekoi ~lenovi na Dvièweto na otporot }e se pokaàt na lu|eto i }e im davaat poddr{ka i vodstvo. Tie }e se probijat do povr{inata od nivnite podzemni predeli i so sebe }e donesat tehnologija koja }e mu pomogne na ~ove{tvoto da gi nadmine tie kriti~ni migovi. Tie }e gi izle~at pove}eto od momentalnite bolesti so nivnite lekovi. So nivnite besplatni izvori na energija tie }e i stavat kraj na svetskata energetska kriza i }e go spre~at zagaduvaweto na okolinata. Tie }e donesat in-

146

CVETNIOT PAT

formacii koi }e im gi otvorat o~ite na lu|eto. Kone~no lu|eto }e sfatat deka ìveele vo karantin so mileniumi. Parite }e is~eznat i }e bidat zameneti so razmena na stoki zasnovano vrz vibraciska ekonomija. Dvièweto na otporot }e pomagne vo vospostavuvawe na nova svetska vlada koja }e se izbira od pretstavnici od ~ove{tvoto so slobodna volja i koja }e go vodi ~ove{tvoto vrz osnova na principite na Galakti~kiot kodeks. Dotoga{ energetskoto pole na planetata }e bide zna~itelno is~isteno. Spomenite za Atlantida }e im se vra}aat na lu|eto i tie }e zapo~nat da ja sozdavaat novata Atlantida, novata civilizacija na svetlinata. ]e se gradat ku}i i zgradi vo kombinacija so atlantskata i sovremenata arhitektura {to }e bide vo harmonija so prirodata. Mnogu od niv }e bidat ili vo piramidalna ili polusferi~na forma. Duhovno razvienite poedinci }e po~nat da se sobiraat vo zaednicite na Novata era, takanare~eni ostrovi na svetlinata. Sekoj tamu }e si ja sledi sopstvenata vizija vo soglasnost so boèstveniot plan vo dlabokata povrzanost so Vselenata. Koga lu|eto }e go nadminat minatoto, sekoj }e doìvee bistrina na umot, emotivna ìvost i fizi~ko zdravje. Osnovnata }elija na op{testvoto vo ostrovite na svetlinata nema da bide semejstvo na li~nosti (tatko, majka, deca) tuku semejstvo na du{i (du{i blizna~ki, srodni du{i i drugi ~lenovi na duhovnite semejstva). Lu|eto }e se povrzuvaat energetski i telepatski so angeli, voda~i i vonzemjani. Preku ostrovite na svetlinata }e se ostvari fizi~ka povrzanost pome|u povr{inata na planetata i vonzemskite civilizacii. ]e ima komori za teleportacija vo ostrovite na svetlinata niz koi }e moè da se patuva vo Dvièweto na otporot, za nekoi lu|e vo atlantskata mreà kako i do vselenskite letala na Plejadijcite. Plejadijcite }e mu pomagaat

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

147

na ~ove{tvoto vo negovata tranzicija kon Novata era, a preku procesot na priem na ovaa planeta i vo Galakti~kata konfederacija. Tie }e postavat stolbovi na svetlina koi }e ja vodat planetata Zemja niz transformacijata za vreme na nejzinoto navleguvawe vo vnatre{niot del od tahionskiot pojas. Koga }e se postigne kriti~na masa na svesnost }e se slu~i prviot bran na Voznesuvawe. Vselenskite letala na Plejadijcite }e lebdat kako sjajni beli oblaci nad gradovite na svetlinata, kade {to }e se spu{tat zraci za teleportacija i }e gi podignat dobrovolcite vo vselenskite letala. Ovie dobrovolci }e se pojavat na zemjata vedna{ posle toa vo Voznesena sostojba vo nivnite svetlosni tela (so boite na vino`itoto). Naskoro posle toa }e se dostigne u{te edna kriti~na masa i }e se slu~i vtoriot bran na Voznesenie. Ogromna masa Vozneseni u~iteli }e se vratat nazad na Zemjata da go podgotvat ~ove{tvoto za tretiot bran na Voznesenie i za Evakuacijata. Toga{ }e zapo~nat golemi planetarni kataklizmi za pro~istuvawe na fizi~kata materija na planetata. Vo momentot na najintenzivni kataklizmi }e se slu~i polarna promena i so toa }e zapo~ne tretiot bran na Voznesenie i kone~nata Evakuacija. Linearnoto vreme kakvo {to sega go poznavame }e zavr{i i Zemjata }e vleze vo nova, povisoka dimenzija. Ova e migot koga zavr{uva kalendarot na Maite, eden mig vo 2011 (spored nekoi vo 2012 godina).

148

CVETNIOT PAT

êtivo za Drvoto na @ivotot Ova ~etivo zapo~nav da go pi{uvam to~no edna godina po moeto prvo zapoznavawe so Drvoto na ìvotot i Kabalata. Esenta 2005 bev preplaven so literatura od oblasta na alhemijata i kabalizmot. Zaedno so ovie, te~ea i informacii za nekoi interesni nastani od na{ata istorija. Doznav za krstonoscite i nivnite pohodi niz Vizantija ({to zna~i minuvale i niz na{a zemja), ta duri i spoznav deka imiwata na nekoi od lokalnite sela se od ovoj period. Na primer edno planinsko selo vo Tetovsko, Jedoarce, vo ~ija blizina se nao|aat ostatoci od stari yidini, najverojatno od periodot pome|u 12 - 13 vek, svoeto ime go dobilo po angliskiot kral Evard, eden od voda~ite na edna od krstonosnite vojni. Od Edvards (Edwardâ&#x20AC;&#x2122;s), {to najverojatno bil naziv na logor na krstonoscite pod vodstvo na angliskiot kral postaven nekade vo polo{kata kotlina, podocna se dobiva Edoarce, ili Jedoarce. No, toa e sosema druga prikazna. Nekako ovie patuvawa niz minatoto sovr{eno se vklopija vo misti~nata Kabala. Kako da se sleaja dvete reki i ni go zadadoa tekot. Nie voop{to ne ni sakavme da navlezeme vo ovie vodi. No, se slu~i koincidencija koja ne moèv da ja ignoriram. Imeno, edna godina pred toa, zna~i esenta 2004, bevme sednati so dru{tvo vo Skopje na kejot, na po edno pladnevno kafence. Ni prijde ciganka i ni ponudi nekakvi si amajlii za na raka. Pred da ja odbieme, taa se svrte kon mene i po~na da mi gata. Mi re~e deka }e zapoznam postar ~ovek koj }e mi dade klu~evi za nekoe staro pismo, na koe }e rabotam cel ìvot, i azno golemo }e sum imal od toa. Mi raskaà u{te nekoi raboti, a im kaà i na drugite po ne{to, ta kupivme i amajlii, i si zamina. No, tokmu po edna godi-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

149

na, celata kabalisti~ka literatura mi ja nabavi eden sega moj postar prijatel, koj dotoga{ ne go poznavav. Toj prepoznavaj}i ja prikaznata vo moeto prvo pi{ano delo, se re{il da mi prijde i poso~i nekoi ne{ta do koi toj stignal niz svoite pate{estvija. Mi dade nekolku knigi, me|u koi edna koja mi ostavi poseben vpe~atok. Imeno, knigata ima{e naslov "Klu~evi na psihi~kata magija째. Vo nea se zboruva{e za simbolite i nivnata mo} za predizvikuvawe promeni vo svesta. Se spoija slikite i pred o~i mi izleze cigankata. Znaev deka e toa momentot! Tokmu toj za koj mi govore{e gata~kata. Po~naa da se redat knigi od avtori koi zna~at mnogu za sovremeniot kabalizam, a od niv jas gradev pretstava za celiot tek na patot. Bev frapiran od ovoj, do sovr{enstvo doveden, sistem za samospoznavawe i samokreirawe. I vedna{ se slu~i ~udo! U{te vo prvata kniga koga go zdogledav Drvoto na `ivotot, kako da me udri molwa. Naedna{ dve sliki vo mene se spoija vo edna. Pred o~i mi se pojavi mapata od Kosmodromot. Vedna{ ja pobarav. Ja najdov onaa prvi~nata koja be{e skica na lokalitetot, napravena po sistem na analogija, a baraj}i simetrija i sovr{enstvo vo arhitekturata. Imeno, koga bevme na Kokino, po~uvstvuvav tolku golema prisutnost na inteligencija vo formite, {to si zedov za pravo da pretpostavam deka mestoto bilo gradeno od delkan kamen od nekogo, a vo negovata prvi~na forma bilo sovr{eno simetri~no i imalo jasno opredeleni konturi. Jas sum vqubenik vo fantasti~noto i sekoga{ mu davam prednost, a potoa gi baram onie pateki {to razumot gi izgradil za da stigne do nevozmo`noto. Po taa logika, jas izvadiv list i penkalo i sledej}i gi konturite na lokalitetot, barav da vidam simetrija. Ne be{e te{ko. Celiot objekt e postaven vo linija, iako sega ve}e iskrivena (kako {to ni ka`aa lokalnite lu|e, pod karpite imalo voda {to go pravi zemji{teto lizgavo pri zemjotresi, {to verojatno pridonelo za iskrivuvawe na prvi~nata forma) i so polu-

150

CVETNIOT PAT

kru`ni izdadeni delovi odokolu, vidlivi i za dene{noto oko. Vidlivi bea i stolbovite koi imaa vdlabnatini, {to mene mi se stori kako tuka da se ~uvale golemi kristali niz koi minuvala svetlinata od sonceto na opredelen datum, a so toa se sozdaval takov efekt, {to izgledalo kako celiot objekt da svetel. Taka toga{ si zamisluvav. Denes ve}e sosema poinaku gledam na ne{tata. Otkako ja iscrtav mapata, vo nejzinata arhetipska forma, nacrtav i druga, sega ve}e zbogatena so mojata imaginacija, koja otkako podobro ja zagledav mi zali~i na ~ovek sednat vo meditavna lotus pozicija, so toa {to nozete namesto vkrsteni edna pod druga, bea blago svieni napred, so tabanite spoeni, pozicijata {to jas ja narekov pozicija na makedonskiot buda. Tokmu ovie dve skici bea klu~nata alka niz koja se otvori celiot tek.

...lotus pozicija na makedonskiot Buda...

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

151

Koga gi sporediv skicite so Drvoto na ìvotot vo Kabalata, se iznenadiv so frapantnata sli~nost, dotolku pove}e {to prvata skica od Kokino jasno gi pokaùva{e sefirotite, so to~kite koi gi ozna~uvaa stolbovite na koi se ~uvale kristaliPrvi~na skica te. Koga seto toa go Drvoto na na Kokino spoiv vo eden crte`, ìvotot dobiv edno malku poinakvo drvo od toa na Evreite, so mnogu pojasna pretstava za toa kako se dvièla svetlinata pome|u kristalite.

Stra`arnica

Tron

@rtvenik

Porta

...vtora verzija rabotena spored prvi~nata skica...

152

CVETNIOT PAT

Zar e mo`no, tuka vo Makedonija, Drvoto na ìvotot da se koristelo od nekogo, na nekoj vakov poseben na~in, do toj stepen {to toga{nite korisnici odlu~ile da go pretstavat i na karpite, da go izdelkaat i so pomo{ na kristalite da go pretstavat dvièweto na svesta niz Drvoto, preku opti~kite efekti postignati so prenaso~uvawe na zracite na svetlinata, na opredeleni datumi koga Sonceto izgrevalo ili zao|alo na opredelena postavenost vo odnos na celiot objekt, {to ja ovozmoùvalo taa pojava. Toga{ seto toa mi izgleda{e fantasti~no. Denes ve}e, otkako posetiv u{te nekoi interesni lokaliteti niz zemjava i se uveriv li~no, moàm so sigurnost da kaàm deka Drvoto na ìvotot voop{to ne bilo tu|o za drevnite ìteli na Makedonija. Tie tolku mnogu go koristele {to go ispi{uvale na karpite, go vezele na tkaeninite, pravele nakit vo taa forma, taka {to Drvoto go ima vo razni formi, prisutno vo mnogu etapi od razvojot na makedonskoto kulturno nasledstvo. Kokino za mene pretstavuva{e vrvot na ova iskustvo. Krunata na ovaa prikazna! Nekoj tuka mnogu dobro znael {to pravi!

Gravura od selo Vojnik mesto Pisan Kamen

Gravura od pismoto na eden selanec od seloto Petralica, Rankovce. Vo pismoto toj informira deka ja prona{ol gravurata na nekoja karpa pod koja toj mislel deka ima zakopano bogatstvo.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

153

Preku literaturata {to nĂŽ opsedna, pokraj drevnite tajni na Kabalata, alhemi~arskite rituali, belata magija i simbologijata, nĂŽ voshiti i sli~nosta so na{ite otkritija, do toj stepen {to duri i simbolite bea avtenti~ni so nekoi simboli do koi dojdovme vo ponatamo{nite istra`uvawa na ovaa tema. Simbolite koi se pojavija na Kosmodromot navistina postojat vo nekoi pretstavi na Drvoto na `ivotot do koi nĂŽ dovede patot. Seto toa sovr{eno se vklopuva{e edno vo drugo, a prikaznata si zema{e tek.

Drvoto na `ivotot vo razni prikazi {irum svetot

154

CVETNIOT PAT

Prikaznata sî u{te se gradi i tokmu sega, edna godina po na{ata inicijacija vo ovoj proces, pristignuvaat novi informacii po pat na koincidencii, se zbogatuva na{eto poznavawe na Kabalata i Drvoto na ìvotot i se zajaknuva na{eto ubeduvawe deka sme na praviot pat. Eve {to sî spoznavme za ovaa prikazna, koja e edna od najfantasti~nite {to zapadnata misla gi ima dareno na svetot. Update: Tokmu koga go napi{av gorenavedenoto, naedna{ kako da zavrna do`d od informacii za Drvoto na ìvotot; prvin vo spisanieto [esto setilo br. 9, tekst podgotven od Mojso Brezovski, so naslov "[to pretstavuva Kabalata?°, a potoa i na internet. Karlo naedna{ se pojavi so tekst nasloven kako "Drevnata tajna na Cvetot na ìvotot°. E tuka doprevme! Ova ne be{e mo`no! Tragaj}i po korenite na Drvoto na ìvotot, vodeni od Cvetot nad site Cvetovi, stignavme do Drevnata tajna na Cvetot na ìvotot, prikazna {to ni gi otvori o~ite kon su{tinskoto ne{to poradi koe nie sme sega tuka. Vo eden zdiv ja ispivme knigata. A ne ~eka i vtor tom. Kakvi tajni otkriva moète i sami da proverite na internet stranicata na Drunvalo Melkizedek (Drunvalo Melchizedek, The Ancient Secret of the Flower of Life, www.floweroflife.com). No tuka nakratko }e vi raskaàm za {to stanuva zbor a vie otvorete gi o~ite i u{ite i slu{nete ja Drevnata tajna na Cvetot na ìvotot. Prikazna nad prikaznite... Pred sî, malku za avtorot. Porane{en hipik, koj vo potraga po ne{to povozvi{eno vo ìvotot, doprel do sopstvenata su{tina, na na~in koj go dovel do spoznanija koi se od golema korist za ~ove{tvoto vo ovaa kriti~na faza od negovata evolucija. A toj ni gi daruva sosem nesebi~no! Svoite spoznanija toj gi potkrepuva so golem

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

155

broj nau~ni fakti od oblasta na arheologijata, matematikata, geometrijata, fizikata, medicinata i mnogu drugi. No gi sporeduva so ona {to go dobiva kako spoznanie pod vodstvo na Tot, ili Hermes, i dva angeli koi celo vreme mu pomagaat. Taka {to negovata prikazna vo golema mera e nau~en trud pod vodstvo na vozvi{eni bitija. A najgolemata misterija e {to ne{to sli~no i nam ni se slu~uva. Avtorot ni objasnuva kako vo potraga po svoeto povisoko Jas, talkal od u~itel do u~itel, i kako niz godinite doznaval sĂŽ pove}e i pove}e, sĂŽ duri prikaznata ne sozreala za da ja raskaè na svetot. Sega ve}e, Drunvalo Melkizedek e u~itel i eden od glavnite dvigateli na Novata era. Podgotvuva rabotilnici kade {to golem broj lu|e u~at kako da se povrzat so povisokoto Jas i kako da ja aktiviraat sopstvenata Mer-ka-ba, ili svetlosnoto elektromagnetno pole, koe postoi latentno okolu sekoj od nas. Toa e na{eto svetlosno telo, koe dokolku se aktivira, obrazuva energetski disk koj nekoga{ dostiga 15-20 metri vo {iro~ina. Seto toa e povrzano so na~inot na koj di{eme i kako toj se smenil vo minatoto, nekade pred potopot na Atlantida. Pred toa nie sme di{ele ìvotna energija ili prana, ili tahionska energija, ili svetiot duh od vrvovite na aktivnata Merkaba (koja dvodimenzionalno moè da se pretstavi kako Davidovata yvezda, a vo tretata dimenzija izgleda kako dva ramnostrani tetrahedroni spoeni vo edinstvena geometrija koja se narekuva yvezden tetrahedron ili Star Tetrahedron).

CVETNIOT PAT

156

Merkabata kaj `enite

Davidovata yvezda

Merkabata kaj ma`ite

Koristej}i ja pinealnata `lezda ({to se nao|a vo centarot na glavata, a pretstavuva vnatre{no oko, koe e nerazvieno, no dokolku se razvie moè da fokusira svetlina od mnogu razli~ni frekvencii vo spektarot; vo nego se nao|aat site sveti geometrii i pokraj toa {to se vo zamrsena i zbiena forma, no {tom se aktivira, moè da prodre do nevideni vizii), zna~i koristej}i ja ovaa `lezda za fokus na vnatre{nata svetlina, nie sme di{ele direktno od yvezdite, a toa go polnelo na{eto elektromagnetno pole, i toa jaknelo i se razvivalo. Na toj na~in evoluirala svesta kaj drevnite Atlanti|ani. Merkabata bila i za{titno pole, koe koristelo pri sekoj premin niz Ambisot, koj se slu~uva vo poluciklus od sekoi 13 000 godini. Taka bilo sĂŽ do propasta na Atlantida. No toa e prikazna {to treba da se raskaè od po~etok.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

157

Sosema bevme voshiteni koga doznavme deka ona {to nam ni se vrtka{e vo mislite, postoi kako jasno opredelen sistem na odnosi, koj nao|a svoj izraz vo sevkupnata realnost i e osnova na sĂŽ {to postoi. Imeno samo nekolku dena pred da ja pronajdeme knigava, se fokusirav na eden crte` {to ni izleze pred mislite, vo edna likovna meditacija, do koja stignavme za vreme na na{eto patuvawe vo Indija. ]e vi ja prika`am kako slika koja podocna ja iscrtav elektronski, a vedna{ potoa ja najdovme i vo Drevnite tajni na Cvetot na `ivotot.

Na{iot crte` od Indija

Kockata na Metatron

158

CVETNIOT PAT

Kockata na Metatron e svetata geometrija koja proizleguva od Cvetot na ìvotot. Vo nego se sodràt site odnosi pome|u site realnosti. Toj e klu~ot za povrzuvawe so na{eto povisoko Jas, a so toa i aktivirawe na na{ata Merkaba, i povrzuvawe so povisokite dimenzii. Ova zna~e{e deka procesot na budewe na na{ata pinealna `lezda ve}e be{e zapo~nal, se postavuvaat vrskite pome|u ne{tata, se budi drevnoto Oko. No za toa, potoa. Denes lu|eto funkcioniraat vo dualna realnost poradi podelbata {to se slu~ila pome|u dvete hemisferi. Denes razlikuvame leva (ma{ka) i desna (ènska) hemisfera na mozokot. Zna~i levata se zanimava so logi~nite pri~ini na ne{tata, dodeka pak desnata so intuitivnite i emotivnite iskustva.

Ne{to sli~no kako {to mo`e da se vidi na ovaa slika.

Ma{kata hemisfera gleda poinakva realnost od ènskata. Zavisno od toa vo koja hemisfera gi gradime na{ite ubeduvawa, koncepti i sfa}awa za sebe i svetot, taka i }e ja iskusuvame ralnosta. Sepak podelenosta postoi i sĂŽ duri ne izgradime most me|u tie dve hemisferi, nema da moème da ja aktivirame pinealnata `lezda, a bez toa nema da moème da ja aktivirame Merkabata, koja e na{eto vozilo za Voznesenieto, ili preminot preku golemiot Ambis.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

159

* * * Seto ova znam zvu~i fantasti~no, no prikaznata pokaùva poinaku. Zna~i da zapo~neme od po~etok. Avtorot prvin ni nafrluva nekolku interesni legendi koi postojat kaj nekoi plemiwa vo Afrika, vo Peru, kako i na drugi mesta vo svetot. Navodno, vo Afrika vo blizina na Timbuktu, postoi pleme koe se narekuva Dogon, koe e golema misterija od arheolo{ki aspekt. Imeno, Dogoncite imaat edna pe{tera vo koja arheolozite prona{le takvi crteì i grafi~ki prikazi, {to i denes ja zbunuvaat nau~nata javnost. Dogoncite se primitivni lu|e i ìveat vo zemjeni ku}arki no sepak toa {to im e ostaveno da go ~uvaat kako nasledstvo, pretstavuva kuriozitet vo naukata. Kako e mo`no vaka primitivni lu|e da imaat takvi podatoci koi do nau~noto spoznanie neodamna pristignaa, samo pred pedesettina godini. Zna~i, vo pe{terata koja ja ~uvaat Dogoncite ima crteì koi ja pokaùvaat nivnata geneza, ili potekloto, koi jasno kaùvaat koj im ja raskaàl. Tie velat deka Nomo, golemiot heroj ja donel civilizacijata na Zemjata. Eve eden crte` od nivnata pe{tera. Koga go sporediv ovoj crte` so gravurata od selo Vojnik, pronajdena na nekoja od na{ite karpi, se stapisav!

Dogonski crte` na Nomo

Gravura od s. Vojnik

160

CVETNIOT PAT

Nomo, golemiot heroj na Dogoncite, koj tuka e prikaàn so glavata nad voda, {to zna~i deka di{el vozduh, a so perkite postaveni sprotivno (kako kaj delfinite), namesto lateralno (kako kaj ribite). Dogoncite velat deka ovie bitija se na{ite predci i deka pred 700 godini gi posetile i im gi ostavile crteìte na yidovite od pe{terata. Na tie crteì ima sekakvi podatoci za toa od kade se. Najinteresen e podatokot deka tie jasno go prikaàle yvezdeniot sistem na Sirius, yvezda oddale~na pove}e od 8 svetlosni godini od Sonceto. Tie pokaàle deka okolu golemata yvezda rotira i male~ko belo xuxe, ta duri i jasno prikaàle deka taa rotacija trae otprilika 50-tina zemjeni godini, fakt do koj naukata dojde neodamna so pomo{ na nabquduvawa vr{eni so mnogu mo}ni teleskopi i iscrpni kompjuterski analizi. Ova gi zbunilo nau~nicite, ta koga gi zapra{ale Dogoncite koj im ja dal informacijata, tie kaàle deka toa se delfinite (Nomo bitijata), a nau~nicite go otfrlile ovoj podatok kako glupost. Taka {to nivnata prikazna ostanuva da bide misterija, sĂŽ duri ne se iznajde re{enie za ovoj arheolo{ki slu~aj. Sepak tie kaùvaat kako na{ata rasa e sozdadena od strana na tie su{testva koi se na{i povisoki bra}a i se griàt za nas. Toa {to ovoj prikaz se javuva i vo Makedonija, ne e nitu slu~ajno nitu pak ~udno, zatoa {to takvi prikazi ima na site drevni mesta vo svetot do kade {to doprele ovie bitija u{te pred da po~ne da se razviva na{ata prikazna. Drunvalo potoa nĂŽ vodi vo Egipet, i ni raskaùva za toa kolku e stara Sfingata. Navodno, otkako ja otkopale od pesokta, nau~nicite uvidele deka na Sfingata ima linii od iznosen kamen, kako taa da bila pokriena dolgo vreme so voda koja ja izbrazdila dodeka se povlekuvala. Ako ovaa pretpostavka e to~na, toga{ zna~i deka Sfingata e mnogu postara od egipetskata civilizacija, bidej}i datira od period mnogu podale~en od vremeto koga se sozdadeni pustinite vo Egipet. Ovaa teza najmnogu im

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

161

pre~i na muslimanskite arheolozi, zatoa {to se kosi so tvrdeweto na Kuranot deka svetot bil sozdaden pred 6000 godini. Naukata oficijalno veli deka prvata civilizacija na Zemjata bila sumerskata, koja zapo~nala vo 3800 pr.n.e. Sfingata, sepak, se ~ini mnogu postara od toa. Nekoi velat deka Sfingata e najmalku 10 000 - 15 000 godini stara. Ima tvrdewa i deka pod Sfingata se nao|a prostorija koja sodrì fizi~ki dokazi za toa deka postoela razviena civilizacija dolgo vreme pred na{ata. Avtorot ni raskaùva kako Tot (inaku egipetsko boèstvo, pretstaveno kako pisar), koj e Atlanti|anec po poteklo, uspeal da iznajde na~in kako da bide besmrten, ìveel niz vremiwa i svetovi, a sepak do{ol tuka za da go pronajde na~inot kako da se transcedentira vo povisoka realnost. Vo sekoj slu~aj, negova zada~a bilo i da im pomogne na lu|eto vo procesot na evolucijata, zatoa i bil prisuten kaj mnogu narodi, pred sĂŽ kako nabquduva~ no i dvigatel na evolutivnite procesi. Drunvalo, od angelite go primil simbolot za koj vo po~etokot ne znael {to zna~i. Podocna toj simbol go prona{ol na yidovite od hramovite vo Egipet, a i na mnogu drugi mesta vo svetot, koi gi poso~il Tot. Taka sledej}i gi arheolo{kite naodi, a pod vodstvo na angelite i na Tot, Drunvalo ni ja prikaùva prikaznata za Cvetot na ìvotot, drevnata vistina za na{eto postoewe, na{ata vistina i cel.

Cvetot na `ivotot

Cvetot na `ivotot na yid od egipetski hram

162

CVETNIOT PAT

Tokmu niz ovoj simbol avtorot progledal niz svetot i prona{ol edinstvo vo sevkupnata realnost, celata manifestacija na postoeweto. Geometrijata bila tolku sovr{ena {to duri ne bilo sfatlivo {to sĂŽ moè da se izvede od ovoj simbol. Toj simbol bil najsvetoto ne{to skoro za site drevni civilizacii. Tie go vgraduvale vo svoite hramovi, go vezele i tkaele vo nametkite, i ja ~uvale negovata tajna. Na toj na~in Cvetot na ìvotot nao|al primena vo sekojdnevniot ìvot na drevnite narodi, no sepak negovata primarna funkcija bila da go otvori patot kon voznesenieto. Egip}anite go koristele vo svoite u~ili{ta na misterii za da ja aktiviraat sopstvenata Merkaba i da ovozmoàt voskresenie po smrtta.

Plan na eden od hramovite na Oziris, koj jasno pokaùva kako se koristel Cvetot na ìvotot vo nivnata arhitektura. Dvata pentagoni koi se proektirani vo osnovata na ovoj hram, se direktno izvedeni od odnosite pome|u to~kite vo Cvetot na ìvotot.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

163

Za da bide prikaznata u{te pofantasti~na, avtorot ni objasnuva kako od Cvetot na `ivotot, simbol koj e prisuten vo skoro site drevni civilizacii, mo`at da se izvedat re~isi site formi, site geometrii, seta su{tina na ne{tata.

Semeto na ìvotot Dokolku se zeme sredi{niot del od ovoj simbol i se izvadi kako poseben, toga{ se dobiva u{te eden zna~aen simbol za drevnite narodi, a toa e Semeto na ìvotot. Od Semeto na ìvotot pak, moè da se izvede Drvoto na ìvotot.

Semeto na `ivotot

Drvoto na `ivotot

164

CVETNIOT PAT

Vakvata razvrska na na{ata potraga ne dovede do sostojba na voshitenost. Zarem e mo`no!?! Dokolku site ovie bi se proektirale vrz Cvetot na `ivotot, se dobiva malku poinakvo Drvo na `ivotot, ne so deset ami so dvanaeset sefiroti (ili sferi), tokmu takvo kakvo {to se koristelo vo Atlantida.

Prikaz na Drvoto na ìvotot proektirano vrz Cvetot na ìvotot. Liniite {to se obeleàni vo dolniot lev del od Cvetot, se presek na dva kruga od Cvetot, {to se narekuva vesica piscis, so pomo{ na koja moè da se opredeli zlatnata sredina i odnosot pome|u site to~ki vo Cvetot na ìvotot.

Ova e jasen pokazatel deka Drvoto na ìvotot e mnogu postaro od Kabalata. Vsu{nost, toa e konceptot na sozdavaweto prisuten nasekade vo univerzumot, bez po~etok i bez kraj, bez poteklo ili pripadnost. Drvoto na ìvotot e proizvod od Semeto na ìvotot, koe pak proizleguva od Cvetot na ìvotot, koj go dava Plodot na ìvotot kade {to se krie klu~ot za site misterii.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

vesica piscis

165

Preku vesica piscis se gleda deka odnosot pome|u koi bilo dve otse~ki vo Drvoto na `ivotot ja davaat zlatnata sredina ili brojot Fi (F=1,6180339...), koj e transcedentalen i nikoga{ ne zavr{uva.

Egip}anite gi koristele ovie podatoci za da go zabrzaat svojot evolutiven tek, kako i da iznajdat na~ini kako da patuvaat niz dimenziite i da kontaktiraat so povisokite bitija. Tie rabotele na otvoraweto na vnatre{noto oko, ili Okoto na Horus, kako {to go narekuvale, i potoa patuvale niz dimenziite so pomo{ na Cvetot na ìvotot. Za da ni gi objasni podobro dimenziite, avtorot se sluì so analogija vo muzikata. Navidum, kako {to se superponirani tonovite vo muzi~kata skala, taka se postaveni i dimenziite edna vrz druga. Razlikata e vo dolìnata na branot, ili frekvencijata na koja e postavena taa dimenzija. Nie sme na 3,6 a se dviìme kon 4,2. [to zna~i toa?

Prikaz na dimenziite preku muzi~ka skala

Toa zna~i deka kako {to se postaveni dvanaesette tonovi vo skalata (7 glavni tonovi so 5 polutonovi), so 13-tiot koj e ist kako i prviot samo za edna skala povisoko, taka se postaveni i dimenziite.

Od slikata mo`e da se vidi deka pome|u tonovite, se nao|a cela postava na 12 drugi nattonovi, koi ponatamu

166

CVETNIOT PAT

moàt da se delat vo beskraj. Nie sega se nao|ame na to~kata ozna~ena so broj 3, a se tokmime za muzi~ki premin od edna vo druga harmonija, na frekvencija koja e povisoka od taa na 3-ta dimenzija. Sepak, 4-ta dimenzija ima svoi nattonovi, do koi dopirame, individualno i kolektivno, vo na{eto sekojdnevno postavuvawe na ovaa nova svesnost. Po sekoj 12-ti natton, treba da se mine prazninata, ili yidot, ili Ambisot, za da se navleze vo sledniot ton. Koga }e se pominat site tonovi, sledi golemiot Ambis, vo koj nie sme edno so Izvorot, ili golemoto ni{to. Sigurno ste slu{nale za teorijata deka ima 144 dimenzii, koja verojatno poteknuva od ovaa analogija (12 dimenzii ili tonovi so po 12 nattonovi). Da bideme poprecizni, veli avtorot, ima 12 glavni dimenzii i 132 pomali dimenzii vo ramkite na sekoja oktava (iako vo realnosta progresijata se odviva ve~no i nikoga{ ne zavr{uva). Dijagramot pokaùva samo edna oktava. Toa {to e zna~ajno za nas e deka sega nie minuvame niz preminot od tretata kon ~etvrtata dimenzija, taka {to }e mineme niz nekoi nattonovi na 4-ta dimenzija mnogu brzo, a potoa kon 5-ta i tie {to sledat, so {to toj razvoj }e se odviva mnogu pobrzo. Bitno e deka vo ovoj proces ne sme ostaveni sami na sebe, tuku imame poddr{ka od mnogu svetlosni bitija koi se tuka da ni pomognat da go napravime ovoj evolutiven skok bezbolno. Ona {to drevnite Atlanti|ani i Egip}ani go rabotele makotrpno niz znaewa koi bile tajna i koi bile najsvetoto ne{to vo nivnite civilizacii, denes }e moè da go napravi sekoj od nas, dokolku ja sledi sopstvenata intuicija i dokolku se povrze so svoeto povisoko Jas i go aktivira Merkaba voziloto za dimenzionalen premin kon slednite povisoki dimenzii. Pome|u sekoj od ovie tonovi ili nattonovi, nema ni{to, celosna praznotija, ni{tilo. Tibetancite ova

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

167

ni{tilo go narekuvaat bardo. Pri sekoj premin od eden vo drug ton, ili dimenzija, se minuva i niz ova crnilo ili ni{tilo, so toa {to nekoi se pocrni od drugite. Najtemnoto ni{tilo se nao|a pome|u dimenzionalniot premin od edna vo druga oktava. Ambisot koj se nao|a pome|u dve oktavi se narekuva Golemiot ambis, ili golemoto ni{to. Pristapot do ovie dimenzii e od kade bilo. Sekoja to~ka vo prostorot sodrì pristap do koja bilo od dimenziite. Pokraj toa {to ima mesta kade {to mnogu polesno se stanuva svesen za dimenzionalnite premini, ili portali, a toa se lokacii so posebna geometrija koi se koristele kako portali pome|u dimenziite. Mislam deka edno od takvite mesta e i Kokino. Poznavaj}i ja su{tinskata primena na Cvetot na ìvotot, na{ite drevni predci duri i gradele portali, niz koi komunicirale so bitija od drugi dimenzii. Ova be{e voshituva~ko! No za da se doìvee siot voshit, potrebno e da se raskaè prikaznata od po~etok. A toj nikako da po~ne! :) Ova e ôvekot od Vitruvij, poznatata skica na Leonardo da Vin~i. Na nea jasno se gledaat site geometrii koi se proektirani od Cvetot na ìvotot. Vo preden plan se gleda yvezdeniot tetrahedron, koj ja pretstavuva Merkabata. Niz centarot na vrvovite od dvata tetrahedroni, minuva tenka cevka od svetlina, koja e {iroka kolku {to e krugot koj moème da go napravime so golemiot prst i palecot, a koja zavr{uva so eteri~no-kristalna struktura za da se povrze so poleto na energija, od koe nie di{ime ôvekot od prana. Vitruvij

168

CVETNIOT PAT

Kaj maìte gorniot tetrahedron e postaven so rabot napred a ramnata strana nazad, a dolniot obratno. Dodeka pak kaj ènite gorniot tetrahedron e postaven so ramnata strana napred, a so rabot nazad, a dolniot obratno. So nivno pravilno aktivirawe moè da se pro{iri na{eto pole na energija do povisokite dimenzii. Avtorot, potoa ni dava interesni podatoci za toa kako se dvièla nau~nata misla vo oblasta na astrofizikata. Se kaùva kako nau~nicite otkrile energetsko pole koe go povrzuva Son~eviot sistem so onoj na Sirius. Na toj na~in na{iot Son~ev sistem se dviì vo spiralno dvièwe, privlekuvano i odbivano od sistemot na Sirius. Drug podatok veli deka koga }e se zagledaat spiralite koi gi pravat galaksiite, se ~ini deka yvezdite se dviàt vo spirali. Naprotiv, yvezdite se dviàt pravoliniski, no se ~ini kako da se dviàt vo spirali. Isto kako koga prskame voda so crevo nad glavata, se ~ini kako kapkite da pa|aat vo spiralno dvièwe, vsu{nost tie pravoliniski izleguvaat od izvorot nanadvor. Na{eto dvièwe na centarot (izvorot) ja postignuva iluzijata na spirala. Isto taka e i so galaksiite. Taka {to yvezdite vo svojata pravoliniska progresija minuvaat niz svetliot, pa temniot, pa povtorno svetliot krak na galaksijata, i za period od kojznae kolku milioni godini }e go povtorat celiot ciklus. Naukata isto taka otkrila deka galaksiite se obvieni so sferi so energetsko zra~ewe, koi se protegaat mnogu podaleku otkolku samite galaksii. Naukata isto taka ima utvrdeno deka Zemjata se dviì okolu Sonceto pod odreden agol od 23 stepeni, {to ovozmoùva da ima ~etiri godi{ni vremiwa. No postoi u{te edno malo rotirawe, ili pomestuvawe, nezabele`livo za obi~niot ìtel na planetata, a za koj e potrebna procesija na ramnodenicite za cel vremenski period od 26000 godini (da bideme poprecizni 25 920 godini). Za

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

169

vreme na ovoj period, oskata na na{ata planeta koja e postavena pod agol od 23 stepeni rotira, kon i von centarot na galaksijata. Pritoa ne se menuva agolot no se menuva pozicijata na oskata. Vo klu~nite to~ki na ova dvi`ewe na oskata se slu~uvaat mali pomestuvawa koi predizvikuvaat promena na polovite, {to se slu~uva na sekoi 13 000 godini, ili polovina od ciklusot koj go minuva oskata na planetava za vreme na celata rotacija.

Ova {to se gleda na ovie dva crte`a e grafi~ki prikaz na toa pomestuvawe, koe za da se postigne potrebni se otprilika 26 iljadi godini. So toa {to sekoga{ koga oskata na zemjata e naso~ena kon centarot na galaksijata, takvoto pomestuvawe se narekuva Budewe, a sekoga{ koga oskata na planetata se nao|a na sprotivnata strana od centarot na galaksijata, pomestuvaweto vodi kon Zaspivawe. Sekoj od ovie galakti~ki denovi i no}i trae otprilika po 13 iljadi godini. Spored avtorot, sega sme go pominale galakti~kiot ekvinoks i od 1990 sme vlezeni vo procesot na Budewe, ili so drugi zborovi, denot ve}e zapo~nal. Pomestuvaweto na polovite sÂ˘ u{te ne se slu~ilo, no se o~ekuva da se slu~i kon krajot na prvata decenija od vtoriot milenium, ili poto~no nekade okolu 2012 godina.

170

CVETNIOT PAT

Ovoj crte` e napraven spored podelbite na periodite (ili jugite) kaj hindusite. Spored drevnite u~ewa, vakvite galakti~-

ki ekvinoksi (ili ramnodenici), se odvivale na toj na~in {to, sekoj pat koga se vleguvalo vo no}ta, sĂŽ pomalku se zaboravalo otkolku {to se u~elo i dobivalo vo denot. Zna~i isto i kako i nie vo ovaa dimenzija, koga se budime prodol`uvame so svesta od prethodniot den, taka i na{ata planeta vleguva vo period na galakti~ka no} i den.

No lu|eto nau~ile kako da zapomnat se pove}e od ona {to moèlo da go odnese no}ta. Na toj na~in se razvivala svesta kaj drevnite civilizacii. Toga{, {to li se slu~ilo vo minatoto {to nie sme padnale na tolku nisko nivo na vibrirawe. Ako seto ova im bilo poznato na drevnite Atlanti|ani, ili na onie pred niv, {to li gi nateralo da go izgubat, ili izgubime, ako nie moè da se nare~eme nivni potomci, seto ova znaewe. Kako li se slu~il toj premin? Kakov li pad bilo toa? Zna~i, ako drevnite civilizacii znaele kako da minat niz Ambisot, otkako }e se slu~elo pomestuvaweto, i da se prosvetat, ta i vo no}ta da ja odrùvaat budnosta na svesta, toga{ {to li se slu~ilo so prethodnoto pomestuvawe, ona {to se slu~ilo pred otprilika 13 000 godini, koe na{iot padnat pratatko ni go opeal preku mnogu mitovi i legendi, kako {to e i legendata za dedo Noe, na primer. Potopot se ~ini navistina se slu~il, Atlantida propadnala, a so nea i mnogu zna~ajni raboti za site nas, bile uni{teni site {ansi za spas na ~ove{tvoto. Potrebno bilo da mine cel

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

171

eden ciklus od 13 000 godini za da se izgradi svesta na lu|eto za da se podgotvat za golemoto Voznesenie, {to }e bide mo`no kon krajot od no}ta. Tuka sme, no}ta zavr{uva i zapo~nuva denot. No {to li se slu~uvalo minatiot ekvinoks? Kako propadnala Atlantida? Ovie ekvinoksi (ili galakti~ki ramnodenici) vlijaat vrz pomestuvaweto na polovite, za celi 90 stepeni, {to verojatno predizvikuvaat kataklizmi~ki promeni na povr{inata na Zemjata. Takvoto pomestuvawe, koe ve}e i naukata go smeta za vozmo`no, bi se slu~ilo za vreme od 20 ~asa, za koj period elektromagnetnoto pole na zemjata }e is~ezne, }e prestane da funkcionira sĂŽ na planetata, i celi tri i pol dena nie }e lebdime vo ni{to. Toga{ mnogu portali kon povisokite dimenzii }e se otvorat, i }e bide vozmo`no da se patuva vo mnogu visoki sferi na celokupnata kreacija. Vo ovoj period od nekolku dena koj e sosema vozmoèn, nie }e navlezeme vo me|udimenzionalen Ambis, koj e ni{to, praznotijata na postoeweto. Tokmu toj ambis go pretstavuva Apsolutot, celata negova su{tina! Tokmu od ovaa praznina, koja e potencijalot za seta kreacija, Apsolutot zapo~nal da proektira svesnost, sledej}i ja {emata na Cvetot na ìvotot, i na toj na~in go oformil celiot kosmos. Po toj period verojatno sledi period na Ledeno doba, koj poleka }e se topi i }e ovozmoì nova razvojna faza na evolucijata. Zavisno od toa do koja dimenzija }e napravime probiv, taka i }e ja postavime realnosta na sledniot razvoen ciklus. Ako probivot se napravi do najvisokite duhovni sferi na postoeweto, toga{ pri vra}aweto na Zemjata, po Voznesenieto, vo sebe }e gi sodrìme znaewata na site dimenzii {to }e gi posetime za vreme na toj premin. Toga{ po vra}aweto, nie sme vozvi{eni, vozneseni, voskresnati. Na Zemjata }e zapo~ne nova kultura, nov ìvot, nova evolucija na site vidovi. Planetata Zemja }e stane najsvetla yvezda, no toa e sosema druga prikazna.

172

CVETNIOT PAT

Pred da dojdeme do toj del, vreme e da ja raskaème prikaznata od po~etok. Avtorot, tragaj}i po korenite na Cvetot, stignal do arheolo{kite naodi za drevnite Sumerci, do nivnite tabli~ki so klinesto pismo, koi otkako nau~nicite gi protolkuvale, ja raskaàle naj~udnata prikazna za svetot. Imeno, Sumerija e najstarata civilizacija nau~no potvrdena, za koja ima dokazi, a koja po~nala da se razviva 3800 pr.n.e. Sumercite ispi{ale niza tabli~ki so nivnoto pismo koe pak raskaùva za edna u{te postara prikazna, koja nam ni e samo {epnata vo Biblijata, a koja site nie dlaboko vo sebe ja nosime. Tie, na primer, znaele deka Zemjinata oska e svrtena pod agol od 23 stepeni. Znaele i za ekvinoksot od 26 000 godini. Gi navele site potomci na Adam i Eva, po ime. Tie raskaùvaat za Nefilimite, ili xinovite spomnati vo Biblijata, kako i za Edenskata gradina, mnogu godini pred Biblijata. Vsu{nost, sumerskite tabli~ki opi{uvaat nastani koi se slu~ile mnogu poodamna od ona {to voop{to bi moèle i da zamislime. Drunvalo, gi kombinira arheolo{kite naodi za Sumerija so naodite do koi doa|a pod vodstvo na Tot, i ja raskaùva slednava prikazna. Pred nekolku milijardi godini koga Zemjata bila u{te mlada, a se narekuvala Tiamat, se dvièla okolu Sonceto po druga orbita, nekade pome|u Mars i Jupiter. Toga{nata Zemja imala golema Mese~ina, koja trebalo da stane planeta. Spored tabli~kite, postoi u{te edna planeta vo na{iot sistem za koja nie edvaj da sme svesni, a koja Sumercite ja narekuvale Nibiru.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

173

Vaviloncite ovaa planeta ja narekuvale Marduk. Taa e ogromna i rotira retrogradno vo odnos na durgite planeti. Minuva niz na{iot sistem sekoi 3600 godini, i toa pome|u orbitite na Mars i Jupiter. Na edno takvo minuvawe blizu do toga{nata Zemja, eden od pogolemite sateliti na Nibiru udril vo Zemjata i ja raspar~il na dva dela. Pogolemiot del zaedno so Mese~inata se pridviìle kon Sonceto i se stabilizirale vo orbitata pome|u Venera i Mars. Drugiot del se raspar~il na pove}e par~iwa i denes go obrazuva pojasot od asteroidi. Potoa dava u{te nekoi informacii za toa kako Zemjata se stabilizirala, a ni raskaùva i za Nibiru. Taa planeta bila naselena so bitija koi se narekuvaat Nifilimi, a bile visoki 4-5 metri, koi ne bile besmrtni, no nivniot ìvoten vek trael i pove}e od 360 000 zemjeni godini, spored sumerskite tabli~ki, a potoa umiraat. Sumerskite tabli~ki gi opi{uvaat Nifilimite kako bitija koi koristele letala od koi izleguval ogan, sli~ni na dene{nite raketi, zna~i bile napredni no ne mnogu pove}e od ona {to sme nie denes. Spored tabli~kite, pred otprilika 450 000 godini, na planetata Nibiru se javil atmosferski problem, ne{to sli~no kako {to nie imame so ozonot denes, taka {to tamo{nite nau~nici prona{le re{enie za koe{to im trebalo zlato {to }e go postavat kako za{titen sloj od ~esti~kite vo atmosferata. Ova e spored sumerskite tabli~ki, {to sosema se poklopuva so onie mesta vo Bibilijata kade {to se spomenuvaat xinovite, so ogled deka Nifilimite bile tolku visoki za da bidat pretstaveni kako takvi. Tie otkrile deka Zemjata e edinstvenata planeta vo sistemot koja sodrì zlato. I zatoa, pred otprilika 400 000 godini, tie ispratile svoj tim od dvanaeset Nifilimi predvodeni od Enlil, kako i rabotnici koi trebale da kopaat zlato. Nivnite kolonii bile locirani vo pra{umite koi toga{ postoele vo dene{en Irak, a po~nale so kopawe zlato vo rudnicite na jugozapadna Afrika. Na sekoi 3600 godini, koga planetata Marduk ili Nibiru se pribliùvala do Zemjata,

174

CVETNIOT PAT

Nifilimite so svoite letala go prenesuvale zlatoto do Marduk, a potoa se vra}ale da kopaat do slednata sredba. Vaka te~ele rabotite celi 150 000 - 200 000 godini, se do vostanieto na rabotnicite. Pred otprilika 200 000 godini, rabotnicite vo rudnicite se pobunile i odbile da rabotat pove}e. So vostanieto, na Nifilimite im trebale novi rabotnici poradi {to se osmelile na eksperiment, vo koj tie bi nĂŽ sozdale nas so pomo{ na genetski modifikacii ({to vsu{nost e i pretstaveno na tabli~kite kako xinovite vo racete dràt ne{to {to nalikuva na epruveti i go sozdavaat ~ovekot). Sumerskite tabli~ki kaùvaat deka nie sme sozdadeni od Nifilimite, i vo po~etokot sme bile samo rabotnici za xinovite vo nivnite rudnici na zlato, a koga go iskopale seto zlato {to im bilo potrebno, tie duri i ne sakale da ne ostavat da ìveeme. Spored Tot pak, ovoj prikaz ne e kompleten bez drugata strana na prikaznata. Spored Tot, prvite na{i predci bile sozdavani na ostrovot Gondvanalend, koj se nao|al vo blizina na zapadniot breg na Afrika.

Gondvanalend

Site plemiwa od toj kraj imaat legenda za toj ostrov, osven plemeto Zulu koi tvrdat deka se dojdeni od vselenata, a nivnite legendi davaat opis na Son~eviot sistem kako nekoj da gi nabquduval planetite niz prozorec dodeka patuval kon Zemjata i toa od nadvore{nite kon vnatre{nite planeti. No toa e druga prikazna, a na{ata nĂŽ vodi vo Gondvanalend.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

175

Gondvana e prvoto na{e kat~e. Ottamu najverojatno e izlezena prvata rasa, crnata. Pred okolu 200 000 godini na{ite prvi predci po~nale da evoluiraat, i za period od 5070 iljadi godini, koga ve}e moèle da im bidat od korist na Nifilimite (nivnite kreatori), bile noseni vo rudnicite da kopaat zlato. Mene u{te poineteresno mi be{e toa {to vo edna stara Biblija na angliski jazik gi pronajdov Nifilimite, spomenati ba{ pod toa ime. No Nifilimite ne bi moèle da go napravat celiot proces na sozdavaweto sami. Za da se sozdade nova evolutivna forma na Zemjata potrebno e seme i po~va, polen i tol~nik, ma{ko i ènsko, telo i du{a. Taka {to, sedum Nefilimi gi otflile telata, se vozvi{ile vo povisoka dimenzija i go oformile Cvetot na ìvotot, a so toa navlegle vo Halata na Amenti, {to e fizi~ka prostorija locirana nekade iljada kilometri pod Golemata piramida vo Giza. Taa pretstavuva ovumot na planetata Zemja. Zna~i za~nuvaweto na ~ovekot se odvivalo na dve nivoa, treta i ~etvrta dimenzija. Na ~etvrtata, sedumte nifilimski bitija koi so svoeto dobrovolno voskresnuvawe go oformile Cvetot na ìvotot, vo Halata na Amenti kade {to se nao|a samo edna kocka, vrz nea po~nalo da gori sinobel plamen, koj e ~ista prana, ìvotna energija, du{ata na planetata Zemja. Nivniot ènski aspekt bil nadopolnet so ma{kiot aspekt na Sirius, od kade {to doa|ame nie. Spored Tot, od Sirius vo istiot toj period se isprateni 16 para bitija, koi site bile vo zaednica. Bile edni na drugi sopru`nici. Nie ìveeme vo sistem na heliumsko Sonce, a heliumot sodrì eden elektron, eden neutron i eden proton. Zatoa kaj nas brakovite se eden so eden. Dokolku bi ìveele vo sistem so dva protona, neutrona i elektrona toga{ dva maà i dve èni zaedno bi stapuvale vo brak. Na Sirius toa se slu~uva pome|u 16 maì i 16 èni zatoa {to Sirius e sistem so vrednost 32 (germanium). Zna~i 32 bitija od Sirius se spu{tile vo Halata na Amenti pod Golema-

176

CVETNIOT PAT

ta piramida, i se splotile so sedumte kruga na Nifilimite preku edinstven ~in na morfogeneza {to ja splotilo nivnata energija so ognot na Nifilimite i ja dalo osnovata za sozdavaweto na novoto bo`jo bitie. Ova zna~i se slu~uva vo ~etvrtata dimenzija. Vo tretata pak rabotite odat malku poinaku. Sumerskite tabli~ki ne zboruvaat za ovoj aspekt, no ako se vnimava moè da se naseti i toj del od prikaznata {to nedostasuva. Sumerskite tabli~ki velat deka Enlil, koj bil predvodnikot na Nifilimite i prviot od niv koj do{ol na Zemjata, pred da zapo~nat iskopuvawata na zlatoto, toj prvin vlegol vo okeanot, a se vratil duri po 2000 godini. Tabli~kite ne kaùvaat {to pravel toj pod voda celi dva mileniuma, no velat deka koga izlegol toj bil polovina ~ovek, polovina riba! Toa ne vra}a kaj Dogoncite, i nivnite Nomo-predci koi nalikuvaat na delfini. Tabli~kite ponatamu kaùvaat deka Enlil vo eden mig od ovaa istorija stanal napolno ~ovek. No pred da go zapo~ne ovoj proces toj moral da gi poseti moriwata i okeanite, zatoa {to tamu ìveat vistinskite sopstvenici na ovaa planeta. Planetata Zemja im pripa|a na kitovite i delfinite, koi se od Sirius, a od koi Enlil moral da pobara dozvola pred da zapo~ne so iskopuvawata na zlato, {to e proces koj na krajot dovel i do sozdavawe na ~ovekot. Seto ova zvu~i ludo i neverojatno, a taka i }e ostane{e da ne bea Sumerskite tabli~ki koi seto ova go kaùvaat do najmal detaq. Zo{to bi laèle? Sepak tie se najstariot pi{an dokaz za ~ove~kata civilizacija. A koga }e se zeme predvid i faktot deka tablikite detalno go opi{uvaat Son~eviot sistem i onoj na Sirius, do taa mera {to naukata e zbuneta kako bi moèle Sumercite da gi znaat ovie raboti do koi naukata dojde duri neodamna. Eve {to raskaùvaat tabli~kite ponatamu. Zna~i otkako Enlil go dobil blagoslovot od delfinite i kitovite, toj po~nal so iskopuvawata na zlatoto, a

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

177

po vostanieto na rabotnicite po~nal so podgotovki za sozdavaweto na ~ovekot. Tabli~kite pokaùvaat kako xinovite so epruveti me{aat zemja, krv od primati i sperma od Nifilimi za da ja dobijat smesata za ~ove~koto telo. Tie rabotele sĂŽ duri ne bila oformena potrebnata DNK i potoa so niv oplodile sedum ènki od Nifilimite. Zna~i ne bil eden Adam i edna Eva tuku sedum ~ove~ki bebiwa koi se rodile prviot pat. Tie duri i bile sterilni. Zna~i Nifilimite iskreirale duzina vakvi male~ki mutanti koi gi smestuvale na Godvanalend. Podocna otkako rasata evoluirala, po~nale da gi koristat kako rabotnici vo rudnicite. Ova ja nadopolnuva alkata {to nedostasuva. Ovaa rasa prodolìla da bide koristena od Nifilimite, u{te dolgo po sozdavaweto na Adam i Eva. Adam i Eva navistina postoele, {to e potvrdeno ne samo od Biblijata, tuku i od Sumerskite tabli~ki, kade {to se navedeni po ime duri i site potomci na Adam i Eva. No eve kako seto toa se slu~ilo. Lu|eto koi bile sozdavani vo Godvanalend vo po~etokot bile koristeni samo za rabota vo rudnicite. Podocna po~nale da gi nosat i vo nivnite naseleni gradini, vo pra{umite na toga{en Irak, kako slugi i pomo{nici. Nifilimite gi koristele lu|eto kako slugi ili gradinari. Lu|eto bile sterilni i ne bile svesni {to se. Tabli~kite raskaùvaat kako vo eden mig, Enlil i negoviot brat Enki ({to vo prevod zna~i zmija) imale raspravija, Enki za da mu se odmazdi na svojot brat, ja nagovoril Eva da proba od Drvoto na znaeweto, od kade {to se doznava seto dobro i lo{o, a se dobiva i plodnost, a {to e u{te povoshituva~ki, se dobiva besmrtnost. Eva probala od jabolkoto, i nejzinata svesnost se promenila. Taa mu dala i na Adam da proba od jabolkoto, taka {to koga osoznale {to im se slu~ilo, navlegle vo dimenzija na polariteti, stanale plodni, se oplodile i izlegle od rajot. Biblijata ova go opi{uva vaka: Gospod se pro{etal niz gradinata, gi baral Adam i Eva, ne moèl da gi najde? Vikal po niv a ko-

178

CVETNIOT PAT

ga mu se javile, toj pak ne znael {to napravile duri ne gi videl deka se sramat eden od drug. Toga{ sfatil deka probale od zabranetoto drvo. Vo Biblijata duri i se navedeni xinovite, pa se zboruva za sinovite i }erkite na ~ovekot, pa se zboruva za Sinovite bo`ji, pa za elohim, starobibliskiot zbor za Gospod, koj vo prvite prevodi bil preveduvan vo mnoìna... i niza drugi belezi koi se poklopuvaat so tabli~kite, {to ukaùva na toa deka moèbi Mojsej ne e edinstveniot tvorec na Stariot zavet. Otkako Enlil sfatil {to se slu~ilo so Adam i Eva, gi preselil nadvor od gradinata, {to Biblijata go objasnuva so proteruvaweto od rajskata gradina. Tie toga{ po~nale sopstvena evolucija, paralelna na nivnite sterilni srodnici. Lu|eto prodolìle da se sozdavaat vo Gondvanalend, i najverojatno ova traelo se do pred 20 000 godini. Vo Afrika se pronajdeni rudnici na zlato stari 100 000 godini, vo niv bile pronajdeni koski od primitivni lu|e so starost od 20 iljadi godini isti kako onie koi se pronajdeni na drugi mesta vo svetot, samo {to ovie bile sterilni. ûdno e i toa {to se iskopuvalo zlatoto vo toj period, koga kako metal ne e pogoden nitu za orudie nitu za ne{to drugo. Zna~i Adam i Eva si prodolìle nezavisno od Nifilimite, bidej}i spored galakti~kiot kodeks, ni Nifilimite ne moèle da ja naru{uvaat evolucijata na rasata koja ve}e bila sozdadena po likot bo`ji i koja e darena so du{a. Sepak Nifilimite go odrùvale svojot interes kon novata rasa na bitija, nare~eni lu|e. Tie duri gi zapi{ale imiwata na site potomci na Adam i Eva. Taka lu|eto se razvivale, minuvale ekvinoksi, tri polarni pomestuvawa vo tekot na periodot otkoga e sozdaden ~ovekot, i eve sme sega na pragot na slednoto, ~etvrtoto pomestuvawe. Prvoto e koga potonal ostrovot Gondvana-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

179

lend, vtoroto, koga potonala Lemurija, tretoto, poznato kako Golemata poplava na dedo Noe, koga potonala Atlantida i ~etvrtoto {to treba da se slu~i. Zna~i od sozdavaweto na ~ovekot, koj e sozdaden so genetski modifikacii i ~etvrtodimenzionalen spoj pome|u Nifilimite i bitijata od Sirius, se slu~ile tri ekvinoksi, ili galakti~ki ramnodenici, koi predizvikale promena na polovite na planetata Zemja, {to dovelo do uni{tuvawe na tri rasi na lu|e, a od koi sme sozdadeni nie, ~etvrtata rasa. Sekoga{ koga }e se slu~i ekvinoks, ili promena na polovite, se slu~uvaat promeni vo elektromagnetnoto pole na planetata Zemja, {to vlijae vrz sĂŽ {to ìvee na nea. Denes ve}e znaeme deka memorijata e vo tesna vrska so elektromagnetnoto pole. Znaeme i za konceptot na stotiot majmun (koj }e bide objasnet podolu), koj jasno pokaùva deka postoi mreà na svesnost za razmena na informacii na individualno i kolektivno nivo. Denes ve}e ovaa mreà se narekuva memoriski grid. No da odime po red. Zna~i vo periodot po nastanite so Adam i Eva se slu~ila promena na polovite {to dovelo do toa Gondvanalend da potone. So toa, na drugata strana na planetata, se izdignalo drugo plato, od koe podocna se dobieni ostrovite na Lemurija.

Ova e samo pretpostavka kako izgledale ostrovite na Lemurija. Vistinskata struktura ne e mo`no da se vidi denes, osven linijata koja gi povrzuva nekolkute ostrovi vo toj region na Pacifikot. Lemurija

180

CVETNIOT PAT

Adam i Eva bile odneseni na Lemurija i bile ostaveni da se razvivaat nezavisno od Nifilimite. Nie tamu brzo sme evoluirale, nepre~eno i sre}no, sme ja koristele pove}e desnata hemisfera, zna~i sme bile so ènska priroda, ili matrijarhat, sme pravele eksperimenti vrz sebe, so cel da si ja podobrime na{ata struktura i izgled, sme se razvivale vo sovr{eni bitija. Seto ova traelo celi 60-70 iljadi godini. Sekoga{ koga }e nablièl ekvinoks, lu|eto se povrzuvale so memoriskiot grid (mreà na informacii koja postoi vo elektromagnetonoto pole na sekoe bitie), transcedentirale do povisokite nivoa na svesta i se razvivale brzo zadrùvaj}i ja memorijata od prethodnite iskustva. Na toj na~in do migot koga potonala Lemurija, nie sme bile so svesnost na 12-godi{no devoj~e. Okolu iljada godini pred da potone Lemurija, eden ma` i edna èna po ime Aj i Tija, uspeale da napravat ne{to {to nikoj drug pred niv ne go postignal. Tie uspeale da za~nat dete na poseben na~in, {to gi napravilo i niv i deteto besmrtni. Tie nau~ile kako da vodat qubov vo povisokite dimenzii {to dovelo do za~etok preku Tantra - {to e ve{tina koja i denes se praktikuva vo nekoi tibetski lamaserii, a koja e vid joga koja pomaga da se ostvati kontakt so Bog preku seksualnata energija. Aj i Tija go osnovale prvoto Tantra u~ili{te, i go narekle Naakal. Tie uspeale da gi nau~at i drugi parovi kako da go pravat toa, taka {to do krajot na Lemurija, zna~i pred potopot, imalo 333 trojki vo Lemurija (tatko, majka i dete) koi uspeale da dostignat besmrtnost. Potrebni im bile u{te nekolku iljadi godini za da ja svedat celata rasa na toa nivo na svesnost. No ne sakal taka Gospod. Nabrgu po ova Lemurija potonala a namesto nea se pojavila Atlantida. Lemurijancite bile nadareni so natprirodni sposobnosti, taka {to odnapred predvidele {to }e se slu~i so Lemurija. Zatoa pred potopot gi preselile svoite kolonii vo

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

181

Ju`na i Centralna Amerika, dol` planinata [asta i vo blizina na ezeroto Titikaka. Koga Lemurija potonala tie ve}e bile utvrdeni na amerikanskoto kopno. Od niv podocna proizleguvaat Maite, Inkite i Actekite, kako i site drugi domorodni plemiwa. Ova, vpro~em, bila vtorata rasa lu|e ~ii potomci denes se mongolskata rasa. Otkako potonala Lemurija vo Pacifikot, na drugata strana od svetot, vo Atlantikot se javuva novo kopno, denes poznato kako Atlantida.

Atlantida bila mnogu golem kontinent i se sostoela od glavnoto kopno i u{te devet pomali ostrovi. Eden se nao|al na sever, eden na istok, eden na jug i {est na zapad. Atlantida

No tuka avtorot pravi mala digresija i ne vodi na unikatno patuvawe niz minatoto i ni raskaùva za toa kako Lemurijancite ja razvivale svojata svesnot. Tie vsu{nost bile svesni za prirodnata podelba na ~ove~kiot mozok na leva i desna hemisfera. A to~no znaele i kako se proektira svesta niz niv. So ogled na toa {to bile pove}e fokusirani na desnata hemisfera, zna~i kaj Lemurijancite dominira ènskata svesnost. Tantra u~ili{teto na Aj i Tija, sega ve}e besmrtni, napravile obid da se promeni svesta na ~ovekot na u{te povisoko nivo. Tie, vsu{nost, odlu~ile novoto kopno da go podelat fizi~ki na dva dela, isto kako i mozokot, na ènski i ma{ki del. Toga{ vrz ostrovot na Atlantida go proektirale Drvoto na ìvotot, a desette centri na Drvoto, proektirani vo koncentri~ni

182

CVETNIOT PAT

krugovi so centralen ostrov vo sekoj od niv, podocna bile naseleni od Lemurijancite i od niv nastanale desette gradovi na Atlantida opi{ani od Troano dokumentot, koj e edinstveniot pi{an dokument ostanat od majanskata civilizacija, a se ~uva vo Britanskiot muzej.

Drvoto na `ivotot proektirano vrz Atlantida

Glavniot grad na Atlantida, Posejdon

Svesnosta na Lemurijancite bila na nivo na 12-godi{no devoj~e, taka {to tie dotoga{ rabotele samo so osum centri od Drvoto na ìvotot, drugite dva sÂ˘ u{te ne bile razvieni. Koga besmrtnite na Aj i Tija zavr{ile so podgotovkite, zapo~nala golema migracija od amerikanskoto kopno kon Atlantida. Lemurijancite, bidej}i imale natprirodni sposobnosti, tie nasetuvale kon koj centar na Atlantida treba da se dviàt, taka {to nabrgu bile naseleni osum centri, dodeka dva ostanale nenaseleni, prazni. A bidej}i se centri so sopstven potencijal, tie privlekuvaat aktivnost. So drugi zborovi, dvata prazni grada na Atlantida bile otvoren kanal za sekoj koj moèl da raboti so nivnata energija. Na toj na~in tie privlekuvale ìvot kon niv. No bidej}i Lemurijancite ne bile vo mo`nost da gi naselat tie dva centra, drug nekoj si na{ol za zgodno da gi naseli. I toa ne edna, tuku dve sorti na bitija, koi gi imale za svoi dvata centra od Drvoto na ìvotot na Atlantida.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

183

Prvata rasa koja go naselila edniot od praznite centri bile Evreite, koi se dojdeni od nekoja planeta od idninata (ne se spomenuva koja e planetata i kade e locirana). Tie bile kako peta~iwa koi ne ja pominale godinata, pa otkako im se dalo dozvola od Galakti~kata komanda, se vklu~ile vo evolutivniot proces na ~ove{tvoto, so mnogu poinakvi znaewa i koncepti za realnosta od toa {to toga{nite Atlanti|ani poznavale. Na{ite Lemurijanci sega ve}e pretopeni vo nova treta rasa, primile stanari vo svojot dom. Evreite voop{to ne bile zakana za Atlanti|anite i sĂŽ bi te~elo vo najdobar red da ne do{la u{te edna rasa na bitija od sosednata planeta Mars. Avtorot veli deka bitijata od Mars se transponirale sebesi vo Atlantida preku interdimenzionalen vorteks (ili vitel) od minatoto. Zna~i tie svojata prikazna ja po~nale 2 milioni godini pred Atlantida.

Vo toj period, zna~i do pred okolu milion godini, planetata Mars bila mnogu poinakva od ona {to e denes. Taa bila `iva planeta koja nalikuvala na dene{nata Zemja. No tamo{nite bitija, mnogu pred toa odlu~ile da se priklu~at na Luciferovoto vostanie i da zapo~nat svoj proces na evolucija nadvor od Galakti~kata federacija, ne po~ituvaj}i gi pravilata na Tvorecot.

Od samiot po~etok na ovoj eksperiment nare~en Bo`ja kreacija, se slu~ile ~etiri vostanija. Zna~i u{te trojca pred Lucifer se pobunile protiv Boga. Posledicite od sekoe vostanie bile katastrofalni po celata kreacija, sepak Bog toa go dozvoluva, kako izraz na kreacijata. Tretoto vostanie na Lucifer, gi povlekuva i Marsovcite, taka {to tie se priklu~ile na vostanieto i navlegle vo procesot na sozdavaweto na svojata realnost, nadvor od koi bilo kosmi~ki pravila i normi. Tie toa go napravile so toa {to go

184

CVETNIOT PAT

isklu~ile ènskiot del od sebe, zna~i emotivnata percepcija, i stanale ~isti logi~ari, zna~i prete`no so ma{ka svesnost. Tie do tolku se isklu~ile od ènskata svesnost, {to stanale nasilni, po~nale vojni me|u sebe, ta duri si ja uni{tile atmosferata i sopstvenata planeta. No pred da se sebeuni{tat grupa Marsovci uspeale da sozdadat sinteti~ka Mer-Ka-Ba so toa {to izgradile kompleks od piramidi ({to se vidlivi na nekoi od fotografiite od Mars na NASA), i nekako ja aktivirale Merkabata {to im ovozmoìlo da se dviàt na golemi dale~ini vo prostorot i vremeto. Tie videle deka nekade tamu vo nivnata idnina }e ima otvoren centar kade {to tie bi moèle da se transponiraat. Toj centar se nao|al na Atlantida, eden od praznite gradovi, i tie bez da pobaraat dozvola, bidej}i bile del od vostanieto na Lucifer, a verojatno pomognati od legija demoni vo ~etvrtata dimenzija, se naselile vo desettiot centar od Drvoto na ìvotot na Atlantida.

Koga go napravile ova, tie pristignale na Zemjata vo period {to od nas e oddale~en samo 65-70 iljadi godini. Zna~i pred na{i {eesetina mileniumi na planetava ni do{le Marsovcite. Zna~i ne gi izmislil Holivud. :)

Marsovcite bile so mnogu pozrela svesnost od na{ite 12-godi{ni, sega ve}e, Atlanti|ani. Tie bile na nivo na 60-godi{ni starci koi bukvalno se nafrlile vrz svesnosta na Atlanti|anite na toj na~in {to denes toa bi se pretstavilo kako siluvawe. Vo po~etokot izbil otvoren konflikt koj brgu zavr{il bidej}i Marsovcite bile pomalubrojni i ne moèle da se borat so site Atlanti|ani, koi pak im ponudile primirje. Dojdencite ja iskoristile naivnosta na domorodcite, se soglasile da ìveat so niv i moèbi so tekot na vremeto da nau~at kako da ja koristat i svojata ènska svesnost, dodeka pak lukavo i itro po~nale da im

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

185

vleguvaat vo porite na sekojdnevniot `ivot. Za mnogu kratko vreme, Marsovcite go kontrolirale celiot finansiski sistem na Atlantida, a po~nale da koristat i leva tehnologija, za koja desno orientiranite Atlanti|ani ni{to ne znaele. Tie po~nale da im nametnuvaat razni napravi koi se koristele vo sekojdnevieto, {to po kratko vreme dovelo do tolku mnogu leva tehnologija vo primena, {to se smenila i svesta kaj Atlanti|anite. Tie od desno (`ensko) orientirani stanale levo (ma{ko) orientirani (patrijarhat). Atlanti|anite nikoga{ ne gi prifatile Marsovcite, i toa neprijatelstvo traelo sĂŽ do potopot na Atlantida, zna~i do krajot. Evreite se ~ini imale poneutralen status. Vaka se odvivale rabotite sĂŽ do pred 26 000 godini koga se slu~ilo malo pomestuvawe na polovite, {to dovelo do serija nastani koi seriozno vlijaele vrz Atlanti|anite i Marsovcite.

Zna~i pred 26 mileniumi, koga se slu~ilo pomestuvaweto na polovite, del od Atlantida se otcepil od kopnoto i potonal. Ne bila izgubena Atlantida, ìtelite uspeale da go zadràt svoeto pomnewe, iako bile prestra{eni i im trebalo 200 godini da go nadminat toj strav, prodolìle da ìveat spokojno u{te nekoe vreme. Toga{, pred okolu 13 16 iljadi godini, se slu~il nastan koj pretstavuval seriozna zakana i za Atlanti|anite i za Marsovcite.

Vo toj period se pojavila kometa koja se pribli`uvala kon Zemjata, so golema verojatnost da udri vo nea. Pome|u Marsovcite i Atlanti|anite po~nala debata dali da ja uni{tat so pomo{ na laserskata tehnologija na Marsovcite, ili da ja ostavat da udri vo Zemjata bidej}i ne gledaat lo{a namera vo nea. Naprotiv Atlanti|anite gledale Bo`ja namera vo ovoj nastan. Marsovcite se obidele na sekoj mo`en na~in da ja dobijat debatata, no na krajot preo-

186

CVETNIOT PAT

vladeal stavot na Atlanti|anite. Odlu~ile, sepak, da ostavat kometata da udri vo Zemjata. Koga se slu~il udarot, golem del od Atlantida potonal, me|u koj i gradot na Marsovcite. Zaguba imalo na dvete strani, no Marsovcite se ~inelo deka izgubile sĂŽ. Denes ve}e postojat dokazi za ovaa kometa. No pokraj toa, kometata ne bila pri~ina za propasta na Atlantida. Atlantida prodolìla da ìvee vo ru{evini u{te nekolku iljadi godini, do sledniot ekvinoks. Marsovcite, barem onie {to preìveale, sega ve}e naluteni, odbile kakva bilo sorabotka so Atlanti|anite, i zapo~nale sopstven eksperiment. Po~nale nanovo so izgradba na ne{to sli~no, na koe rabotele nivnite predci mnogu odamna na nivnata planeta. Marsovcite izgradile kompleks od piramidi, po se}avawe na starite, i se obidele da izgradat sinteti~ka Merkaba. Tie toa go pravele so cel da zavladeat so planetata Zemja. Navodno, dokolku tie bi uspeale vo toa, toga{ bi imale celosna kontrola vrz sĂŽ {to postoi i ìvee na planetata Zemja. No se ~ini rabotite ne im trgnale ba{ od raka! Marsovcite po~nale so izgradba na piramidite, od koi denes ostatok e fenomenot na Bermudskiot triagolnik, a koga rabotite bile gotovi za da se aktivira Merkabata, poradi neznaewe ili namerno, Marsovcite pogre{no go izvele celiot proces, {to kako posledica, namesto da ja aktiviraat Merkabata i otvorat kanal do povisokite dimenzii, tie otvorile procep do poniskite dimenzii. Kako analogija moè da se zeme sledniov primer. ôve~koto telo se sostoi od nekolku dela me|u koi postojat jasni razgrani~uvawa, da re~eme, stomakot i organite smesteni vo nego preku dijafragmata se jasno odvoeni od srceto, belite drobovi i drugite organi. Koga Marsovcite ja aktivirale Merkabata tie kako da ja skinale dijafragmata na planeta-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

187

ta Zemja, taka {to do{lo do me{awe na poniskite so ovaa dimenzija. Toa bilo tolku uàsno, {to predizvikalo op{t haos na Zemjata, koja edvaj uspeala da se spasi od celosno uni{tuvawe. Navodno, so ovoj eksperiment Marsovcite otvorile kanal do poniskite carstva na Zemjata, koi se isto taka naseleni so elemetali ili bitija od ponisokiot spektar na svetlinata, da ne re~eme temninata, koi koga pristignale vo na{ata dimenzija bile tolku mnogu ispla{eni {to edinstven na~in za da se soo~at so ovaa dimenzija bilo da navlezat vo toga{nite Atlanti|ani. Zna~i stotici senki izleguvale od podzemjeto i vleguvale vo lu|eto. Toa predizvikalo takov golem pad na svesta kaj lu|eto, {to bilo potrebno mileniumi za da se vrati ~ove{tvoto vo prvobitnata sostojba. Blagodarenie na besmrtnite od Tantra u~ili{teto na Aj i Tija, ~ove{tvoto uspealo da se spasi. Ovoj e klu~niot nastan {to ja dovel svesta na ~ove{tvoto na ona primitivno nivo, za koe na{ata nauka ve}e ima podatoci. Zna~i misterijata kako od tolku napredna civilizacija kako {to bila Atlantida sme preminale vo pe{terski lu|e leì vo ovoj podatok. Marsovcite, i pokraj neuspehot da ja aktiviraat Merkabata pravilno za da moàt da ja kontroliraat planetata, prodolìle so obidi pove}e pati vo minatoto, za {to svedo~at i misterioznite is~eznuvawa vo oblasta na Bermudskiot triagolnik, kade {to i se nao|a glavnoto postavuvawe na tetrahedralnite poliwa na marsovskata Merkaba. Dolu na okeanskoto dno se nao|a piramida koja vo sebe sodrì potencijal da razvie tri tetrahedralni poliwa. No poradi nepravilnata rotacija na edno od niv, se slu~ila distorzija na prostorot i vremeto. Podocna Marsovcite prodolìle so eksperimentot, pa duri i neodamna, so poddr{ka na nekoi lu|e, Tajnata vlada go izvela ona {to vo javnosta se narekuva eksperiementot Filadelfija, koga cel brod se dematerijaliziral i se pojavil na sosema drugo mesto. Marsovcite voop{to ne prestanale so obidite da ja kontroliraat planetata, no se ~ini deka planot za ovaa planeta i za lu|eto bil sosema poinakov od

188

CVETNIOT PAT

ona {to go skroile Marsovcite, ta denes ni se slu~uva toa {to ni se slu~uva. Otkako senkite navlegle vo svesta na lu|eto, tie go predizvikale padot na svesta, prakti~no ja isklu~ile pinealnata `lezda od funkcija i go dovele ~ove{tvoto pred svr{en ~in. Besmrtnite od Atlantida, koi uspeale da se spasat so toa {to imale spoznanija kako da go odrùvaat aktivno svoeto svetlosno telo (Merkaba), so {to go izbegnale najsilniot udar, se obidele da gi spasat i lu|eto. Potrebno bilo dolgo vreme za da se izle~at lu|eto od senkite. I pokraj toa {to voznesenite u~iteli (besmrtnite) uspeale da gi zape~atat dimenzionalnite dupki, da gi izvle~at senkite od lu|eto do 90 procenti i da gi pratat nazad od kade {to do{le, sepak golem del od niv ostanale da ìveat vo lu|eto i da predizvikuvaat ~udni bolesti, katrastofalen kolaps na site sistemi vo Atlantida, taka {to da ne bila intervencijata na voznesenite u~iteli nie sigurno bi bile izgubeni. @ivotot nikoga{ ne moè da se uni{ti no moàt da se uni{tat nekoi evolutivni vidovi dokolku ne se vnimava. Situacijata vo Atlantida bila ìv pekol. Lu|eto se razboluvale, edvaj preìvuvale, se borele od den na den, a seto toa stanuvalo sĂŽ pouàsno. U~itelite ne znaele {to da pravat, bukvalno bile zbuneti bidej}i nikoga{ pred toa ne se soo~ile so vakov predizvik. Zatoa tie po~nale da se molat, se molele denono}no za site lu|e, za planetata Zemja, taka {to problemot stignal do povisokite dimenzii, do Galakti~kata komanda, i bil razgleduvan od mnogu povisoki bitija. Aktiviraweto na Merkabata od strana na Marsovcite otvorilo procep do mnogu dale~ni mesta vo univerzumot, taka {to toa ve}e ne bil samo lokalen problem, tuku go zagrozuval postoeweto i na drugi vidovi {irum kosmosot. Zatoa Galakti~kata komanda odlu~ila da se rea-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

189

gira mnogu brzo, taka {to na lu|eto im bilo kaàno {to treba da napravat za da se izle~i celata planeta. Potrebno bilo da se postavi nova mreà (ili grid) koja }e bide nositel na Hristovata svesnost. Denes taa mreà e celosno izgradena i se narekuva Hristova mreà. No vo toj kriti~en period, bil vistinski podvig da se postavi ovaa mreà i da se naso~i ~ove{tvoto kon integrirawe vo istata. Toj proces trebalo da bide kompletiran do sledniot ekvinoks, 13 000 godini po propasta na Atlantida. Toj mig se nabliùva i se o~ekuva deka do 2012 godina, planetata Zemja }e go napravi slednoto pomestuvawe na polovite, {to }e predizvika prekin na elektromagnetnoto pole na planetata, a {to }e ne dovede do Ambisot, kade {to nie }e imame mo`nost, dokolku se integrirame vo Hristovata mreà, da se vozneseme do povisokite dimenzii i da se vratime prosvetleni. Na{ata svesnost }e bide spasena, a {to e u{te podobro, seto na{e se}avawe za evolucijata pred nas }e ni se vrati. Nie povtorno }e se vratime vo visokata svesnost za sebe, za kosmosot vo koj ìveeme i za duhovnite dimenzii na kreacijata, {to }e ovozmoì povtorno slobodno razvivawe ili evolucija kon slednite dimenzionalni nivoa. Zna~i pred 13 000 godini, po padot na svesta kaj lu|eto, predizvikano od manipulaciite na Marsovcite so Merkabata na planetata Zemja, voznesenite u~iteli, otkako dobile poddr{ka od povisokite dimenzii, zapo~nale so postavuvaweto na Hristovata mreà. Sega se postavuva pra{aweto {to e so bitijata od Sirius, na{ite predci? Kako tie go dozvolile sevo ova? Tie znaele deka }e bide tesno, no sepak, nivnata verba vo ~ove{tvoto dozvolila ovoj eksperiment da se odviva po ova scenario znaej}i deka krajniot rezultat }e bide veli~estven za celata planeta. Tie verojatno znaele deka lu|eto }e moàt da ja postignat celta, i od najniska svesnost da se voznesat do najvisokata, {to samoto po sebe ovozmoùva evolutiven skok koj moè da ja dovede Zemjata do povtorna sostojba na ve~en raj.

190

CVETNIOT PAT

Otkako molitvite im bile soslu{ani i im bil ispraten odgovor, voznesenite u~iteli ja postavile osnovata na mreàta, koja se gradi ve}e 13 000 godini. No prvin za elektomagnetnoto pole okolu Zemjata. Sekoe ìvo bitie, zaedno so planetata, sozdava svoe energetsko pole, koe ima svoja geometrija, i koja gradi gridovi (ili mreì) so sli~ni energetski poliwa. [to zna~i deka okolu zemjata ima energetski mreì isto tolku kolku {to ima vidovi svesnost. A bidej}i sekoj vid ìvot ima svoja svest, tolku ima i gridovi okolu zemjata. Postoeweto na ovaa mreà e nau~no dokaàna preku konceptot na stotiot majmun. Navodno, japonskite prirodonau~nici pred pedesetina godini pravele eksperiment so grupa majmuni na nekoj od ostrovite, so toa {to na majmunite im davale slatki kompiri no izvalkani vo pesok. Majmunite ne moèle da gi jadat i zatoa gi ostavale. No edna mlada majmunka uvidela deka ako go zamie kompirot toj se ~isti od pesokta, ta potoa ja nau~ila i nejzinata majka kako da go pravi toa, podocna istoto go napravile i duzina drugi majmuni {to za kratko vreme pretstavuvalo trend vo grupata. No naj~udno bilo toa {to koga odredena pogolema grupa majmuni po~nale da si gi mijat kompirite na ostrovot, naedna{ istoto po~nale da go pravat i drugite majmuni na ostrovot, bez prethoden kontakt so na{ite â&#x20AC;&#x153;zamor~iwaâ&#x20AC;?. Imeno, senzacijata e vo faktot {to duri i majmunite na okolnite ostrovi, koi nemalo {ansi da preplivale i da doznale za novitetot kaj na{ive zamor~iwa, sepak, i tie po~nale da si gi mijat kompirite od pesokta. Informacijata nekako se ~ini se vreàla vo kolektivnata potsvest na majmunite i se prenela preku mreà, {to odgovoara na taa svesnost, do site drugi nositeli na taa mreà. Zna~i individualnoto iskustvo dokolku se prenese na kriti~na masa na edinki, i stane kolektivno iskustvo, toga{ kriti~nata masa aktivira odreden proces koj rezultira vo avtomatsko poimawe na iskustvoto i kaj drugite nositeli na taa svesnost. Preku mreàta

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

191

na svesnost, site edinki se vklu~eni vo kolektivnoto iskustvo, {to vo golema mera e na{ potsvesen dvigatel. Ova go objasnuva i faktot {to denes sĂŽ pove}e pronajdoci se javuvaat istovremeno kaj pove}e lu|e. Imeno, nau~nicite za da go potvrdat postoeweto na ovaa mreà, napravile eksperiment i so lu|e. Tie upotrebile edna fotografija na koja bile montirani likovi od nad stotina lu|e, koi taka se vklopuvale eden vo drug {to ne bilo mo`no da se opredeli koe oko na koj lik mu pripa|alo. Koga ovaa fotografija ja pokaàle na stotina ispitanici vo Avstralija, lu|eto moèle da prepoznaat edvaj 710 lika. Potoa napravile pauza i se upatile vo Anglija, kade {to na nekoj lokalen televiziski kanal ja prikaàle fotografijata i jasno gi poso~ile site likovi. Zna~i imalo mnogu lu|e koi jasno gi videle site konturi na likovite od fotografijata no na drugata strana od svetot. Otkako ova se slu~ilo, samo nekolku minuti potoa, drug tim vo Avstralija povtorno ja zele fotografijata i pominale stotina drugi ispitanici. Ovoj pat rezultatite bile frapantni: ispitanicite sosem lesno moèle da gi prepoznaat pove}eto od likovite. Kako taa informacija pominala polovina svet za da stigne do Avstralija od Britanija, nau~nicite velat, se dolì na postoeweto na nekakov vid na grid, koj e zaedni~ki za site nositeli na taa svesnost. Vo na{iot slu~aj - ~ove~kata. Zna~i mreàta koja postoela okolu Zemjata, po aktiviraweto na Merkabata od strana na Marsovcite, bila sosem naru{ena, svesta kaj lu|eto skr{ena, taka {to edinstven na~in da se vrati ~ovekot vo blaèna sostojba bilo da se konstruira nova mreà, koja }e ja nosi Hristovata svesnost. Pod Hristova svesnost tuka se podrazbira najvisokata svesnost na ovoj univerzum. Voznesenite u~iteli koi toga{ broele edvaj 1600 du{i, otkako gi zacelile lu|e-

192

CVETNIOT PAT

to i ja zatvorile dimenzionalnata dupka, zapo~nale so podgotovkite za postavuvawe na Hristoviot grid. Nau~nicite koi gi prou~uvale egipetskite piramidi, neodamna do{le do soznanie deka tie formiraat kriva linija koja nalikuva na spirala. Koga go proektirale centarot na spiralata, na taa lokacija prona{le dreven egipetski bunar, ili yidana dupka dolga pove}e od eden kilometar. Blisku do nego se nao|ala kamena kocka. Arheolozite ne znaat {to se slu~ilo tuka pred 13 iljadi godini, no Aj, Tija i Tot, kako i drugite vozneseni u~iteli od Atlantida, velat deka do{le na ova mesto, koe toga{ bilo po{umena xungla, i na mestoto kade {to po~nuval stariot grid, na negoviot pol, postavile osnova za noviot Hristov grid. Tie prvin morale da gi napravat site podgotovki vo povisokite dimenzii, i da go ~ekaat vistinskiot moment koga ~ove{tvoto }e moè da se integrira vo mreàta za taa da stane zaedni~ko iskustvo. Koga kriti~na masa lu|e }e se integriraat vo mreàta na edinstvo so Izvorot, toga{ Hristovata svesnost }e stane zaedni~ko iskustvo za site lu|e. Sepak na po~etokot toa izgledalo vaka: voznesenite u~iteli, otkako pristignale na toa mesto, prvin go izgradile bunarot, gi proektirale spiralnite dvièwa na energijata, gi izgradile piramidite da bidat zasiluva~i na energijata, zna~i piramidite se izgradeni mnogu poodamna od vremeto na Keops. Piramidite i re~isi site sveti mesta vo svetot leàt na klu~ni mesta koi se dobieni so presek na spiralnite dvièwa na energijata. Zna~i voznesenite u~iteli postavile dve, ne edna, spirali koi izleguvale od centarot na oskata, vo dupkata yidana so cigli. Ednata spirala e logaritamska, i se bazira vrz binarniot sistem, a drugata e spirala so zlatna sredina presek, bazirana vrz Fibona~i sekvencata. Dvete ja obrazuvaat osnovata na Hristovata mreà. Drugiot kraj na oskata izleguva nekade vo Pacifikot, na ostrovot Morea, koj e vo forma na srce i ima falusoidna planina na vrvot. Site ìteli na ostrovot imaat

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

193

iscrtano srce na vratite. Tie dve spirali se taka postaveni so to~no opredelena cel, no toa e druga prikazna. Ova bara dopolnitelno objasnuvawe, za koe bi go upatil ~itatelot direktno na internet stranicata na avtorot, koja e navedena gore vo tekstot. Tuka }e se zadrìme na poop{tite raboti. Keopsovata piramida na vrvot ima del koj nedostasuva. Toj del e isto taka misterija od nau~na perspektiva, zatoa {to Keopsovata e edinstvenata piramida so takov beleg. Do ovaa piramida se nao|a Sfingata. Rekovme deka nekoi nau~nici zagovaraat deka Sfingata e stara nekade okolu 12-15 iljadi godini. Tot veli deka Sfingata e stara najmalku 500 milioni godini, i e gradena vo vreme mnogu poinakvo od seta evolucija {to se odviva sega na Zemjata. Pod Sfingata, na dlabo~ina od eden kilometar, se nao|a prostorija so ramni svodovi, vo koja se nao|a najstariot sinteti~ki artefakt koj postoi na Zemjata. Imeno, pod Sfingata se nao|a disk, so golemina kolku {to e samata Golema piramida, a so {iro~ina od tri do pet atomi, nevidliva za ~ove~ka percepcija, a postavena horizontalno so povr{inata. Toj disk, vo nekoi tekstovi povrzani so Smaragdnata tabli~ka se spomenuva kako voen brod, koj e edinstveniot za{titen mehanizam na planetata Zemja. Toj brod koj nalikuva na kruèn disk, se koristi kako oru`je protiv sĂŽ ona {to moè da bide zakana za planetata Zemja. Sekoga{ koga Zemjata se pribliùva do ekvinoksite, zna~i na sekoi 13 000 godini, taa e otvorena za napad od vonzemni rasi koi sakaat da ja prezemat. Ova se slu~uvalo so milioni godini, i sÂ˘ u{te se slu~uva. Vo tie migovi, planetata sekoga{ nao|a edno ~isto bitie na Zemjata, koe uspeva da pronajde na~in kako da se povrze so povisokite dimenzii i da otvori pat do diskot, da go aktivira i da go upotrebi za dobroto na celata Zemja. Otkako }e go podigne diskot, bitieto }e se spoi so Zemjata i Sonceto i }e ja ima mo}ta na dvete planeti, i toga{ sĂŽ {to }e posaka ili pomisli }e se ostva-

194

CVETNIOT PAT

ri. Na toj na~in, Zemjata sama se {titi od nesakani evolutivni tekovi.

Ova {to tuka edvaj se gleda e znakot, gledan odozgora, koj se nao|a na toj disk pod Sfingata. Po dolìnata na liniite {to go obrazuvaat ovoj simbol debelinata na diskot e pet atomi, a po dolìnata na celata druga povr{ina, tri atomi. Toa {to mene mi se dopadna e frapantnata sli~nost so niza koincidencii koi prethodno mi se slu~ija. Zna~i, pred da naletame na knigava, Jas i Karlo bevme na patuvawe vo Indija. Ottamu se vrativme so niza suvenir~iwa me|u koi i edna yidna tapiserija, so prikaz na osumte najsveti tibetski simboli. Tie gi narekuvaat osumte sre}ni simboli. Na tapiserijata tie se prikaàni vo forma na kru`na mandala, {to nalikuva na osmo~len otvoren cvet. Toga{, ne znaev zo{to ja kupiv tokmu ovaa tapiserija, a sakav da kupam sosema poinakva tibetska yidna mandala.

Nekako mi fati okoto! Podocna razmisluvav deka sli~na geometrija ima i na{eto sonce, kako i ona na Virgina so {esnaeset kraci, a i sega{novo so osum. U{te po~udno be{e {to ist takov, inaku najsvet, simbol kaj Maite

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

195

bil simbolot na Osmodelnoto nebesno mesto1. Sonceto na krst, simbolot {to se postavi za Tifaret vo Cvetot izveden preku Drvoto na ìvotot, koj e i simbolot na Makedonija, istovremeno e najsvet simbol i kaj Tibe}anite, drevnite Egip}ani, Maite, a verojatno i mnogu drugi kulturi. Koincidenciite ne se slu~ajni, stanuva zbor za drevna tajna koja se krie nekade pod Sfingata. No da se vratime na na{ata prikazna nekade pred potopot na Atlantida. Zna~i po kometata, Marsovcite ja aktivirale sinteti~kata Merkaba i predizvikale pad na svesta kaj naselenieto poradi invazijata na senkite od poniskite dimenzii, poradi toa {to Marsovcite pogre{no go aktivirale poleto na Merkabata. Seto ova zvu~i sme{no, no po~ujte narode. Po padot na svesta, voznesenite u~iteli, ili besmrtnite od {kolata na Aj i Tija, gi zale~ile lu|eto, verojatno postavile naselbi i zaminale vo Egipet da ja namestat osnovata za novata Hristova mreà. Otkako ja postavile oskata, gi razdviìle energiite niz spiralite i se povlekle vo Atlantida da ja ~ekaat promenata na polovite i krajot na nivniot svet. Koga nai{le znacite za toj nastan, voznesenite u~iteli, me|u koi predvodnici bile Tot, Ra i Araragat, se vratile kaj Sfingata, ja podignale vibracijata na svoite molekuli za samo eden natton povisoko od toj na Zemjata i na toj na~in go aktivirale diskot. Otkako se ka~ile na diskot, tie po~nale da gradat zaedni~ko Merkaba pole. So sebe gi povele i drugite 1600 vozneseni u~iteli od {kolata na Aj i Tija. Toga{ go podignale diskot i go postavile nad Golemata piramida, so toa {to perimetarot na diskot i piramidata se isti, a delot {to nedostasuva na piramidata 1

Vidi ^etivo za Majanskiot Kalendar

196

CVETNIOT PAT

se nao|a vgraden vo diskot, {to vsu{nost e i holografski prikaz na celata piramida. Fantasti~no! Koga }e se postavi diskot vrz piramidata se dobiva unikatna konstrukcija, kade {to perimetarot na kru`nicata (diskot) i kvadratot (piramidata) se ednakvi.

Otkako se iska~ile so diskot nad piramidata, siot svet, site lu|e na planetata, (a verojatno Altlantida imala kolonii nasekade, ta koga se slu~il padot na svesta mnogu kolonii ve}e bile izgubeni vo divja{tvo), sĂŽ {to e `ivo na planetava, navleglo vo Golemata praznina, ili Ambisot. Tri i pol dena celata planeta plovela vo ni{to, apsolutna praznotija, a planetarnoto elektromagnetno pole kolabiralo, koga se slu~ila promenata na polovite. Ovaa elektromagnetna nul-zona, kako {to se narekuva vo naukata, e fenomen koj e sosema mo`no scenario dokolku dojde do pomestuvawe na polovite. Vo toj slu~aj prekinuva da funkcionira elektromagnetnoto pole, sĂŽ dodeka ne se postavat novite polovi za da mo`e da zapo~ne tekot. Mnogu ne{ta od na{eto sekojdnevje se povrzani se elektromagnetnoto pole na planetata Zemja, ta duri i nie samite imame svoj del vo seto toa. Na primer, na{ite se}avawa se direktno povrzani so elektromagnetnoto pole. Pticite isto taka go koristat koga migriraat. Koj znae kakvi sĂŽ promeni }e se slu~uvaat vo na{ite umovi za vreme na toj Ambis. Koga bi kolabiralo elektromagnetnoto pole, avtorot veli deka vo tie tri dena nie }e imame mo`nost da se soo~ime so Bog, na{iot tvorec. Vo taa praznotija nie }e go vidime Izvorot. I toga{ zapo~nuva na{eto voznesenie, seko-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

197

ga{ kon nedosti`niot po~etok, celi tri i pol dena. Verojatno, so samoto navlagawe vo nul-zonata, lu|eto, barem tie {to }e ostanat na planetata, }e ja izgubat svojata memorija i okolu niv haoti~no }e se dviàt sliki, se}avawa, koi dokolku ne izgradat cvrst sistem, }e bidat meta na vitlite na stravovi, sozdavani vo poniskite sloevi na ~etvrtata dimenzija. Imeno, so nul-zonata na tretata dimenzija, }e zapo~ne ogromna aktivnost vo ~etvrtata i drugi povisoki dimenzii. E sega, dokolku lu|eto znaat kako da se povrzat so povisokoto Jas, preku pinealnata `lezda, i dokolku ja aktiviraat sopstvenata Merkaba, }e pominat niz Ambisot sosem bezbolno. Tie vedna{ }e se povrzat so bitijata od povisokite dimenzii i }e po~nat so konkretna rabota za vospostavuvawe baza i na planetata Zemja za taa svest. Samoto nivno iskustvo na toj kontakt }e bide registrirano vo Zapisite od Aka{a2 (planetarnoto kolektivno iskustvo, ili planetarnata potsvest), i na toj na~in }e stane del od iskustvoto na planetata Zemja, so drugi zborovi }e se integrira vo planetarniot grid. Zna~i mnogu svesni lu|e, verojatno }e se povrzat so Hristovata svest, i }e ja integriraat Hristovata mreà na planetata Zemja. Mnogumina }e bidat evakuirani. A mnogumina }e bidat instrument na senkite od poniskite nivoa na ~etvrtata dimenzija. Tie senki se memoriski senki koi ne uspeale da se dezintegriraat, naprotiv, ostanale da parazitiraat vrz ~ovekot. Za vreme na nul-zonata, del od tie senki }e se grupiraat i }e zapo~nat da se organiziraat vo struktura koja }e po~ne da se vrti okolu sebe. Na toj na~in tie }e formiraat dimenzionalni vitli (ili jazli), koi }e v{mukuvaat sĂŽ {to im e sli~no, gradej}i aftoreferenten sistem na samoodrùvawe. Vitlite }e moàt da se otstranat so izloùvawe na direktnata svetlina. No dinamikata na ovie vitli e takva, {to im ovozmoùva da se rasprsnat i povtorno da se integriraat vo sistem koga }e se pribliàt do sli~ni na sebe 2

Vidi ^etivo za Svetlosnite Voini

198

CVETNIOT PAT

vibracii. Zna~i onie lu|e koi se nositeli na takva svesnost do koja dopiraat senkite, }e bidat atraktori na senki koi }e se integriraat vo vitel okolu takvata li~nost, i }e v{mukuvaat sĂŽ {to im e sli~no. Vakvite jazli i prethodno }e se javuvaat kako anomalii, no za vreme na Kosmi~kiot ciklus3, celosno }e se manifestiraat, taka {to za vreme na Ambisot tie }e imaat sila da v{mukuvaat lu|e. Za sre}a mnogu lu|e ve}e se zanimavaat so ~istewe na poniskite sloevi od ~etvrtata dimenzija od senki. Sepak, planetata Zemja e dosta aktivno podra~je vo kosmosot, i toa vo pove}e dimenzii. Tuka se prisutni mnogu bitija od povisokite dimenzii koi ~ekaat da navlezeme vo Ambisot za da moàt da vlezat vo taa ni{to i da stapat vo kontakt so nas, da ja podignat vibracijata na na{eto telo, i da ni pomognat da se vozneseme, a so toa i da go ovozmoìme voznesenieto na planetava. No kolku li u{te senki se ostanati od vremeto pred minatiot ekvinoks, koi isto taka }e najdat izraz vo toa ni{tilo. A u{te kolku li ne sme nasobrale i nie od divja{tvoto pa navamu? Na tretata dimenzija, taa promena moè da se odrazi vrz atmosferskite i klimatskite uslovi na Zemjata, kataklizmi~no. Mo`no e samo mal broj da preìveat. Vo ~etvrtata dimenzija, kaj lu|eto }e se slu~uva probiv niz senkite na umot do svetlinata. ]e ima mnogu senki za re{avawe, koi sebesi }e se grupiraat vo energetski jazli (ili dimenzionalni vitli), koi }e se {araat po povr{inata na Zemjata i }e v{mukuvaat sĂŽ {to }e go pribere nivniot signal. Takvite energetski jazli za vreme na procesot na postavuvawe na novite polovi, zna~i za tri i pol dena, }e se pojavuvaat nasekade, a }e imaat izvori{ta preku odredeni lu|e. Zna~i nema da bidat lokacii koi se opasni, tuku lu|e. Odredeni lu|e, koi svojot um go imaat postaveno na odredena frekvencija, a koja gi hrani nivnite tela so soodvetni pep3

Vidi ^etivo za Majanskiot Kalendar

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

199

tini, imaat te{kotii dokolku tie frekvencii gi koristat drugi bitija, ili senki od astralniot svet. Bidej}i vo tie tri i pol dena }e se slu~i spoj na ovie dve dimenzii, senkite zarobeni vo poniskite nattonovi na 4-ta dimenzija }e baraat na~in kako da ja izbegnat direktnata Hristova svetlina {to }e im doa|a od povisokite sloevi, i }e begaat vo umovite na lu|eto do koi dopira nivnata frekvencija. Tie lu|e }e privlekuvaat takvi energetski jazli zavisno od vidot i intenzitetot na zavisnosta od takvata frekvencija. Jazlite moàt da se dezintegriraat ako se izloàt na golema svetlina. No toa e samo moe gledi{te, vrz baza na Celestinskoto proro{tvo i Drevnata tajna na Cvetot na ìvotot. Doprva sledi da vidime! Potoa avtorot ni raskaùva kako grupata vozneseni u~iteli, po trite dena praznotija, slegle nadolu niz tunel vo piramidata, koj bil izgraden od crni, beli i crveni4 cigli. Avtorot kaùva deka ovie tri boi bile tradicionalno boite na Atlantida. Otkako se stabilizirala oskata, mreàta bila postavena, a polovite balansirani, voznesenite u~iteli se podelile na tri grupi, edni oti{le vo Egipet, drugi na Andite, a treti na Himalaite, kade {to gi zapo~nale korenite na na{ata dene{na civilizacija. Verojatno ne bilo lesno od divjaci da se izgradi civilizacija. Tot i Ra zapo~nale vo Egipet, Araragat na Tibet, a pak Nefilimite vo Sumerija. Zna~i nemalo samo Atlantida za vremeto na Atlantida! Sigurno ima i drugi prikazni da se raskaàt. Sigurno i bogovite od Olimp bile nekoi od voznesenite u~iteli, a so niv zapo~nuva i prikaznata za na{eto Sonce na Krst. Sepak, potrebno bilo da minat nekolku iljadi godini pred da se stabilizira novata mreà, za da moàt voznese4

Tradicionalnite boi na Makedonija

200

CVETNIOT PAT

nite u~iteli da go zapo~nat budeweto, preku prvite civilizacii. Taka {to nekade vo 4-ot milenium pred na{ata era, na pove}e mesta vo svetot se javuvaat znaci na civilizacija. Egipet i Sumerija, i mnogu drugi prikazni koi ottuka se sklopuvaat, vklu~uvaj}i ja i taa vo Biblijata. Ovaa prikazna odi ponatamu! Zna~i, otkako pominal podolg period na divja{tvo za mno{tvoto od ~ove~kata populacija vo toa vreme, i otkako nabliìle odredeni astralni datumi, Tot zaedno so mnozina drugi vozneseni u~iteli zapo~nale so razvojot na ~ove~kata svest, na nekolku lokacii na planetata Zemja. Zna~i del od Lemurijancite koi ne preminale na Atlantida, tuku ìveele vo Azija, najverojatno se predcite na lu|eto od òltata rasa. Drug del od niv ìveele vo predelot na Andite vo Ju`na Amerika, od koi podocna se javile Maite, Actekite, Inkite i site drugi civilizacii na toa kopno. Onie Lemurijanci koi se preselile na Atlantida, stanale druga rasa, belata. Za vreme na Atlantida, tie se raselile nasekade vo Indoevropa. So toa {to i Nifilimite si prodolìle so prokreirawe na svoi lu|e, koi verojatno podocna gi daruvale so zasluènoto Drvo na znaeweto, ta i tie stanale plodni. Od niv podocna o~igledno proizleguva Sumerija, i celata mesopotamiska civilizacija. Od voznesenite u~iteli proizleguva Egipet, podocna Stara Grcija i Makedonija, kako i celata evropska civilizacija, vpro~em. Evreite, verojatno, po nastanot so Meteorot i Merkabata na Marsovcite, po~nale sorabotka so Nefilimite, taka {to se na{le me|u potomcite na Dedo Noe, vo semitskata grupa narodi. Marsovcite pak, verojatno, izna{le na~in kako da se inegriraat vo poniskite sloevi na planetava, taka {to prodolìle so svojata evolucija zabrzano, i nau~ile kako da se kloniraat vo ~ove~ki oblik i zapo~nale so manipulaciite. Navidum naivna prikazna, no mene barem me zasegna. Si pravam samiot pretpostavki: dokolku od Atlanti|anite ostanale Tot, Ra, Araragat i drugi vozneseni u~iteli, koi bile bo-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

201

govi za onie padnatite, i zapo~nale so svoi civilizacii, vo razli~ni periodi, zavisno od podgotovkite koi trebalo da se napravat vo povisokite dimenzii, taka, verojatno, i Makedonskata civilizacija vodi poteklo od direktna inicijativa na voznesenite u~iteli. Vo Egipetskata civilizacija jasno se gleda prisustvoto na bogot Ra, Tot, i mnogu drugi koi se likovi od egipetskiot panteon, a koi bile del od grupata na voznesenite u~iteli. Od druga strana, pak, Sumerija, koja se javuva kako direktna inicijativa na Nefilimite, od kade {to podocna proizleguvaat Persija, Izrael, pa se izme{uvaat so Egipet, Grcija, Makedonija, pa podocna Arabija, Rim, Vizantija i site posledovatelni civilizacii do dene{nata, anglo-amerikanska. Voznesenite u~iteli pravele obidi da ja dignat svesta kaj pove}e grupi padnati Atlanti|ani, taka {to vlijaele vrz razvojot na kulturite. Nie Atlanti|anite, sega ve}e divjaci, sobira~i na plodovi ili lovci na dive~, sme talkale od Balkanot do Pirineite, i sme gradele slika za onoj svet. Tie {to uspeale da se razbudat bile vodeni od voznesenite u~iteli i stanuvale druidi, {amani, vra~ovi, predvodnici na duhovnosta vo svoeto pleme, svojata kultura. Najprvin po~nale so civilizacija Nefilimite, so toa {to ja zapo~nale sumerskata. Toa jasno go pokaùvaat tabli~kite. Ova se slu~uvalo 3800 pr.n.e. Egipet pobrgu sozreal za da se razvie vo son~eva civilizacija, a tamu i najgolema bila aktivnosta na voznesenite u~iteli. Avtorot na Drevnata tajna na Cvetot na ìvotot tuka ni nabrojuva niza primeri vo egipetskata istorija koi poso~uvaat na toa deka Egip}anite navistina bile vodeni od bogovite. Spored avtorot, ima pet vida na svesnost koja moè da se postigne tuka na Zemjata, sekoja so razli~na struktura na DNK, koi proizleguvaat edna od druga, i ~ija cel e da

202

CVETNIOT PAT

go doveda ~ove~kiot vid do sostojba da moè da se transcedentira vo povisoka realnost i zasekoga{ da ja napu{ti Zemjata. Prvata vidliva razlika kaj sekoj od ovie vidovi na svesnot e viso~inata. Lu|eto na prvoto nivo na svesnost se visoki od 120 do 170 sm, onie na vtoroto nivo na svesnost, kade {to sme sega nie, se visoki od 160 do 210 sm, onie na treto, na koe nie }e se preneseme naskoro, se visoki od 3 do 5 m, onie od ~etvrtoto nivo na svesnost se visoki od 10 do 12 m, dodeka pak onie na pettoto nivo od 16 do 18 m. Na prvoto nivo lu|eto imaat 42+2 hromozomi, na vtoroto kade {to sme nie 44+2, na tretoto 46+2, pa na ~etvrtoto 48+2, i kone~no na pettoto 50+2, kolku {to ima karti eden {pil. Koincidencija!? Po vakvata informacija, celosno moè da se objasni pretstavata na bogovite kaj Egip}anite i Sumercite kako xinovi. Duri i vo Biblijata se spomenati kako takvi. Vo Egipet ima statui na bogovi pred hramot na Abu Simbel koi se visoki 10-12 m, kako bitijata na ~etvrtoto nivo na svesnost. Interesno e i toa {to vo Egipet razvojot na civilizacijata se odvival vrz princip na t.n. skalesta evolucija. Zna~i od nikade vo Egipet naedna{ se pojavuva sovr{ena arhitektura, sovr{ena civilizacija so jasno opredeleno znaewe, pa prodolùvaat taka nekoe vreme bez nikakvi promeni koristej}i go toa znaewe, i odedna{ se menuva celata kultura, se koristat novi stilovi, novi na~ini, novo znaewe, a staroto se napu{ta. Vaka se odvival razvojot na Egipet se do negovite posledni etapi. Tuka se spomenuva i toa deka Sumerija se odvivala paralelno so Egipet iako istori~arite velat oti Sumerija e postara. Vo Egipet pak, se kaùva kako sinot na Tot, po ime Tat, go oformil prvoto bratstvo na vozneseni u~iteli, koe podocna se pojavuva kako Bratstvoto na Okoto na Horus, ~ija zada~a bilo da otidat na povr{inata vo ~ove~ki tela koga za toa sozreale uslovite, da najdat soodvetni lu|e koi }e moàt da go primat drevnoto znaewe i da zapo~nat so gradeweto na civi-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

203

lizacijata. U~itelite bidej}i bile vozvi{eni vo ~etvrtata i povisokite dimenzii, ìveele vo vnatre{nosta na planetata Zemja, vo prostorijata pod Sfingata, a verojatno i vo mnogu drugi podzemni lokacii koi vo me|uvreme gi sozdale. Periodi~no se javuvale kaj lu|eto i im iznesuvale novi znaewa. Ottamu i skalestata evolucija vo Egipet. Dodeka evolucijata vo Egipet ja vodi Sirius ili ma{kiot aspekt, vo Sumerija se javuvaat Nefilimite i ènskiot aspekt na ~ove{tvoto. Nefilimite im ja raskaàle seta prikazna na Sumercite, od nivna perspektiva, a pak ovie ja zapi{ale na glinenite tabli~ki. Vo Egipet isto taka postojat mnogubrojni dokazi vo prilog na ovaa teza, no za àl qubomorno se ~uvaat skrieni od javnosta, poradi verski pri~ini, koi dokolku bi bile otkrieni bi predizvikale op{t haos, barem vo islamskite zemji. Avtorot potoa ni objasnuva kako Egip}anite gi koristele alatkite za voskresnuvawe. Ni ja objasnuva i razlikata pome|u umirawe, voskresenie i voznesenie. Koga umirame, dokolku za vreme od na{iot ìvot ne sme ja aktivirale Merkabata i ne sme uspeale da se integrirame vo svetlinata od povisokite dimenzii, toga{ ostanuvame vrzani za ovoj sistem, koj ne vra}a povtorno vo tretata dimenzija preku reinkarnacija. Nie sme del od planetarnata du{a i telo sĂŽ duri ne nau~ime da se transcedentirame vo povisokite dimenzii. A poradi marsovskite manipulacii so Merkabata, kako i nizata napadi vrz Zemjata vo poniskite nivoa na ~etvrtata dimenzija, lu|eto se spre~eni da evoluiraat kon svetlinata preku ve{ta~ki postaven grid, koj ja defokusira svetlinata od pinealnata `lezda, i na toj na~in ja drì na{ata svesnost vrzana samo za nadvore{nata percepcija. Dokolku ~ovek se oslobodi od stegite na "temninata", toga{ po smrtta }e moè da se vrati vo svoeto telo, i da go rekonstruira, vo "svetlina". Toj proces se narekuva voskresenie. Voznesenieto pak, se postignuva za vreme na Ambisot. Toga{ ~ovek ne go napu{ta svoeto telo,

204

CVETNIOT PAT

zna~i ne umira, tuku direktno se povrzuva so Izvorot i na toj na~in se prenesuva sebesi vo povisoka svesnost, so {to se transponira vo povisoka realnost. Negovite atomi po~nuvaat da vibriraat so povisoka frekvencija od ovaa, po~nuva da se oformuva DNK-ta, i ~ovekot naedna{ dobiva svetlosno telo, koe go vodi do Izvorot. Na toj na~in sme uspeale celosno da se vozneseme, da se integrirame vo povisokite sloevi na ~etvrtata, pettata i drugite dimenzii, {to }e se odrazi vrz na{eto iskustvo, }e ja aktivira na{ata DNK, i }e ovozmoì brza evolucija kon slednite dimenzionalni nivoa. Nie sme sega pred migot za koj zboruvaat site proro{tva. Dodeka na na{ite predci od Atlantida, Egipet i Sumerija im bile potrebni niza podgotovki za da moàt da se dovedat sebe si do faza na voskresnuvawe, nam denes ni e ovozmoèno voznesenieto, na na~in koj e bez presedan vo istorijata na kosmosot. Koga ~ove{tvoto bilo na prvoto nivo na svesnost, kako {to se denes Aborixinite, lu|eto imale sposobnost za odrùvawe na kolektivnata holografska memorija. Zna~i ne morale da pi{uvaat, dovolno bilo da se poglednat eden na drug v o~i i da ja rekonstruiraat sekoja misla {to }e ja posakaat. Denes ovoj fenomen postoi kaj Aborixinite, sostojba koi tie ja narekuvaat Dreamtime (za vreme na sonuvaweto). Vo takva sostojba tie moèle da rekonstruiraat celi nastani, prostori, i lu|e koi gi nosat vo se}avaweto, i celosno da si gi pretstavat eden na drug preku holografski prikazi, za koi na{iot um e sposoben. Tie, bukvalno, gledale {to pameti drugiot. So pojavata na pismoto i prvite zapisi, se javuva i vtoroto nivo na svesnost kaj lu|eto, tamu kade {to sme sega nie. Zna~i na vtoroto nivo, svesnosta e rascepkana, se dviì kon disekcija na percepciite na nadvore{noto nivo, ne veruva vo postoeweto na vnatre{noto iskustvo koe moè da se spodeli, zatoa ima potreba od zapi{uvawe na iskustvata za da se odrì evolutivniot tek. I pokraj nesvesnosta za toa, iskustvoto se beleì kako vo

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

205

tretata taka i vo ~etvrtata dimenzija (kako nasleden materijal, a i vo Zapisite na Aka{a). No koga zapo~nale so civilizaciite, u~itelite uvidele deka svesnosta na lu|eto e isto taka privlekuvana od senkite na ~etvrtoto nivo i deka lu|eto se stremat da se oddale~at od Izvorot: namesto da evoluiraat so pomo{ na znaeweto {to im go dale voznesenite u~iteli, tie po~nale da gradat idoli, ja naso~uvale svojata svetlina kon dimenzionalnite jazli, koi, verojatno, gi inicirale Marsovcite so pomo{ na bitija od legijata na Lucifer. Egipet po~nal da se deli na sekti, uveruvawa, {koli. Potrebno bilo da se integrira svesnosta na edinstvo so Bog, so Izvorot, so edinstveniot Tvorec, za da ne se izgubi ~ove{tvoto vo mnogubo{tvo. Zatoa, naedna{, vo Egipet se pojavil faraonot Ehnaton, ~ovek koj Tot veli deka vodel potomstvo od voznesenite u~iteli, koj bil o~igledno povisok, pretstaven kako poinakov od drugite vladeteli, koj vovel nova religija vo Egipet, a kako vrhovno boèstvo go zel Sonceto, bidej}i bilo najdobar simbol za nedosti`niot Bog, a koe e isto taka i izvor na ìvot na Zemjata. Ehnaton i Nefertiti go spasile Egipet od celosen mrak so toa {to vlijaele vrz razvojot na nastanite kon povolna evolucija. No vremeto sÂ˘ u{te ne bilo sozreano za golemoto budewe. Za vreme na Ehnaton i Nefertit, Egipet go doìveal svoeto duhovno budewe, i mnogumina bile povlijaeni od idejata za eden Bog. Sepak, nabrgu potoa, Egipet se vratil na patot na mnogubo{tvoto i celata evolucija povtorno bila vpregnata vo jarem. Seto ova se slu~ilo so pomo{ na lu|e koi bile direktno pod vlijanie na Marsovcite i pod niza senki vo ~etvrtata dimenzija. Tie lu|e bile sve{tenicite na starite boèstva vo Egipet. Otkako Ehnaton go vovel ednobo{tvoto i im kaàl na svoite podanici deka sekoj eden moè da stigne do Izvorot, sve{tenicite zasegnati so odzemenata mo}, pobarale pomo{ od Marsovcite i uspeale da go izma-

206

CVETNIOT PAT

mat Ehnaton. Sve{tenicite go uspale so napivka i go proglasile za mrtov. Potoa go zakopale ìv pod sarkofag zape~aten so magi~en pe~at. Ehnaton bil ìv zakopan, i ìveel vo takva sostojba celi 2000 godini, a potoa pe~atot se skr{il i Ehnaton sega se nao|a vo Halata na Amenti. Za bitie kako Ehnaton koj, vpro~em, e besmrtno bitie, sotvoren od vozneseni u~iteli, seto toa izgledalo kako pladnevna dremka. Negovoto iskustvo sepak bilo vneseno vo Zapisite od Aka{a, i kako takvo sega ve}e bilo del od kolektivnoto iskustvo. Zo{to e toa bitno, avtorot ni kaùva deka Ehnaton oformil U~ili{te na misterii posveteno na Desnoto oko na Horus, preku koe uspeal da napravi u{te 300 lu|e, glavno èni, da stanat besmrtni. Toj znael deka sve{tenicite }e go otstranat, no barem so sebe ponel u{te 300 vo besmrtnost. Od ova U~ili{te podocna se oformuva Bratstvoto na Esenite, kon koi pripa|ale Marija i Josif, tokmu onie kaj koi }e se otelotvori Hristovata svesnost. Zna~i, 300 besmrtni od Egipet se priklu~ile na Bratstvoto na Tat (sinot na Tot), morale da po~ekaat osum veka, ta potoa da se naselat vo blizina na Masada, vo Izrael, i go oformile Bratstvoto na Esenite. Masada i denes e centarot na ova bratstvo. Zna~i prvite 300 besmrtni go oformile vnatre{niot krug, a obi~ni lu|e bile primani vo nadvore{niot krug. A toj krug se {irel nasekade. Marija i Josif bile del od Esenskoto bratstvo. Del od planot bil da se dovede ~ovek koj }e go pokaè patot kako od obi~en ~ovek moè da se stane besmrten. Na svetot mu trebalo takviot primer. Tuka na scena stapuva Isus. Marija bila vo vnatre{niot krug i stanala besmrtna duri i pred Isus. Josif doa|al od nadvore{nite krugovi. Spored Tot, zna~i, Marija i Josif se splotile vo povisokite dimenzii za da go sozdadat teloto na Isus. Tie, prakti~no, za~nale fetus na ~etvrtata dimenzija, verojatno, preku nekoj vid na Tantra ritual. Sepak, Isus se rodil kako obi~en ~ovek. Potoa se nau~il sebe si kako zabrzano da evoluira, a uspeal da

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

207

stigne do golemi preobraènija {to go dovele do voskresenieto. So ova iskustvo, Isus go vreàl ovoj pat vo Zapisite na Aka{a, go stavil da bide del od kolektivnata potsvest, da bide oska na site zbidnuvawa, od negovata pojava pa sĂŽ do celosnoto vospostavuvawe na Hristovata mreà na planetata Zemja. Zna~i, za da se rodi Isus, vo golema mera udel imal i Ehnaton so negoviot podvig da voskresne 300 du{i koi podocna }e bidat osnovata za genetskata podloga na teloto koe }e bide nositel na Hristovata svesnost na Zemjata. Celata istorija nekako se ~ini si ima svoj tek! Avtorot potoa se navra}a na Egipetskite u~ili{ta na misterii i objasnuva kako toa go pravele drevnite. Preku ovoj opis na proektirawe svesnost, vo sostojba na praznotija, ili ni{to, toj, vsu{nost, pokaùva kako Bog sozdava od ni{to, preku Cvetot na ìvotot, koj se javuva kako proekcija na svesnota po dolìna na tri oski, koi ja obrazuvaat geometrijata na Merkabata. Zna~i Egip}anite go koristele Cvetot na ìvotot kako sredstvo za proektirawe energija so cel da go aktiviraat sopstvenoto Merkaba vozilo koe }e gi donese do voskresenie. Tie samo proektirale svesnost, sledej}i go Cvetot na ìvotot, a toa im go aktiviralo energetskoto pole.

208

CVETNIOT PAT

Na ovoj crte` se gleda Semeto na ìvotot, koe se dobiva so proekcija na sedum sferi od apsolutno ni{to. Prvin se postavuvaat oskite (tri: vertikala i dve horizontali na krst), pa se proektira Okoto (ili fokusot) na isto rastojanie od centarot na oskite, i se zatvora vo sfera so brzo dvièwe. Sferata se proektira na {est drugi to~ki po dolìnata na povr{inata, i oformuva {est drugi sferi, koi go obrazuvaat Semeto na ìvotot. Koga toj simbol bi se pretstavil trodimenzionalno bi se dobila vakva forma. Ovaa forma avtorot podocna ni ja pokaùva niz niza primeri od na{ata sekojdnevna realnost; toj vsu{nost ni ja objasnuva na{ata geneza od samiot po~etok, zna~i za~nuvaweto, od koj prikaz moè da se vidi frapantnata sli~nost na razvojot na nastanite. Nie navistina vo prvite migovi na na{eto sozdavawe go formirame Cvetot na ìvotot! Avtorot isto taka ni otvora niza novi pristapi do svetata geometrija, pretstavuvaj}i ja kako samouka disciplina.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

209

Svetata geometrija, kako {to ja narekuvaat na zapad, e geometrija na kosmi~koto edinstvo. Celata nauka se bazira vrz Cvetot na ìvotot, Semeto na ìvotot, Drvoto na ìvotot, Plodot na ìvotot i site formi koi proizleguvaat od nivnata interakcija. Zna~i taka nastanal kosmosot, od ni{to Bog preku sferata, koj e ènskiot aspekt, se proektiral sebe si vo Cvetot na ìvotot, od kogo preku povrzuvawe na ma{kite aspekti, zna~i to~kite, izvel linearni odnosi koi gi davaat site vozmo`ni geometrii, koi se osnovata na site vrzuva~ki odnosi na fizi~ko i hemisko nivo, kako i na astralno, duhovno, mentalno, vsu{nost na site nivoa na kreacijata. Zna~i, Cvetot na ìvotot e samo sistem za fokus na edna edinstvena svesnost, koja na toj na~in gradi bezbroj potencijalni formi koi podocna stanuvaat osnovata na materijalniot univerzum. So drugi zborovi, site atomi, site molekuli vo univerzumot obrazuvaat formi, ili geometrii koi moàt da se izvedat od Cvetot na ìvotot.

210

CVETNIOT PAT

Ovoj prikaz e osnovata na kosmogenezata, i sĂŽ {to postoi kako forma na ovoj svet, od mikro do makrokosmos, e proizvod na Cvetot na ìvotot. Ve}e vidovme kako od Cvetot se dobiva Drvoto na ìvotot. So proekcija na svesnost od edna do druga to~ka moàt da se dobijat site osnovni geometriski formi, kako {to se platonskite geometriski formi. Celiot proces zapo~nuva od ni{to, samo svesnost, kaj Egip}anite pretstavena so Okoto na Horus. Zna~i vo toa ni{to na nepostoeweto, svesta prvin se proektirala vo edna to~ka, pa razvila {est pravci za razvoj na svesta, {to vsu{nost se kracite na trite oski koi se presekuvaat, dve na krst postaveni horizontalno, a edna vertikalna koja minuva niz nivniot presek. Toga{ centarot se proektira vo dolìna na {este pravi koi izleguvaat od nego, na isto rastojanie za da go odrì edinstvoto. Toga{ oformuva {est novi centri okolu koi se obrazuvaat sferi, sedum zaedno so prvata. Tuka ve}e go imame Semeto, a Cvetot doprva sledi. Vo ovie formi se gleda sli~nosta pome|u Cvetot na ìvotot,kockata, yvezdeniot tetrahedron, za~etokot, i vsu{nost celata kosmogeneza. Podocna avtorot vo tekstot ni otkriva niza podatoci za toa kade sĂŽ moè da se vidi Cvetot na ìvotot. Eden od niv e i ôvekot od Vitruvij, na Leonardo da Vin~i.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

211

SĂŽ ona {to e izgradeno od atomi vo sebe ja sodrì ovaa geometrija, koja sama po sebe e informaciski imprint koj se proektira na pove}e nivoa. Koga edno nepostoewe vaka bi se proektiralo vo postoewe, toga{ toa mora da e ekstremno mudro i genijalno. Gornite tri sliki~ki koi pokaùvaat kako se sovpa|a kockata so sedumte sferi se vsu{nost identi~ni so toa kako izgledaat na{ite prvi }elii koga }e po~ne da se deli oplodenata jajcekletka. Taa geneza moè da se prepoznae duri i kaj galaksiite. Site formi niz koi se izrazuva materijata se izvedeni od ona {to se narekuva Kockata na Metatron, {to se dobiva koga }e se povrzat site centri od sferite na Cvetot na ìvotot. Kockata na Metatron e vsu{nost Plodot na ìvotot.

Na prviot crte` se gleda Kockata na Metatron, koja vo sebe gi sodrì site geometriski formi, ili ma{kiot aspekt na sozdavaweto, dodeka pak dokolku se izostavat liniite, se dobiva gola forma na sferi, koja e osnovata za Kockata na Metatron a se dobiva od Cvetot na ìvotot, koj e vnatre vo nego, kako {to moè da se vidi na tretiot crte`, so dodavawe na u{te eden red sferi, ili krugovi, dodeka nakrsno ne se namestat. Zna~i, potrebni se 13 sferi staveni edna do druga, za da se otvori klu~ot na sevkupnata kreacija, a toa e Kockata na Metatron.

212

CVETNIOT PAT

Tuka moè da se vidi kako od Kockata na Metatron moàt da se izvedat nekoi od osnovnite geometrii: yvezden tetrahedron, oktahedron, ikosahedron. Avtorot dava niza primeri kako moè od edna da se premine vo druga forma, so odredeni tehniki i metodi. Ovie formi se prisutni nasekade, od kristali do ìvi organizmi, a so nivno prou~uvawe moè da se otkrijat mnogu raboti od korist, kako na primer kako moè da se razbie kristalnata re{etka na nekoi virusi, koi vo osnova se geometriski formi, so pomo{ na Kockata na Metatron. Kockata na Metatron e proekcija koja se nao|a vo zamrsena forma vo pinealnata `lezda, koja e stutkana i zatoa ne moè da ja fokusira svetlinata niz eden procep, edna to~ka, a koja moè povtorno da se aktivira dokolku se sledi intuicijata, i se povrzeme so povisokoto Jas. Vrskata so povisokoto Jas e evoluciski skok za koj }e odlu~i planetata Zemja, li~no. Zna~i prvin treba da se povrzeme so nea, so na{eto ponisko Jas, na{ata kolektivna potsvest, deteto vo nas, za da moème da se povrzeme so povisokoto Jas koe jasno }e ni kaè kako svesno da ja aktivirame pinealnata `lezda, so {to }e ja dobieme Kockata na Metatron, niz koja }e proektirame svesnost na strogo opredelen na~in, za da ja aktivirame Merkabata okolu nas. Dokolku ova uspeeme da go nau~ime pred da navlezeme vo Ambisot vo 2012, toga{ nema da imame nikakvi te{kotii da se izdigneme vo povisokite dimenzii za vreme na Ambisot.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

213

Avtorot potoa ni pokaùva mnogu primeri od prirodata kade {to se gleda istata {ema na nastani koi gi gledame vo razvojot na Cvetot na ìvotot. [kolki, rastenija, ìvotni, ta duri i ~ovekot, jasno pokaùvaat kako vo sebe gi sodràt site geometrii od Kockata na Metatron, vo razni proekcii. Interesna be{e prikaznata za za~nuvaweto. Toa {to se slu~uva so nas vo na{ite za~etoci, zna~i prvite migovi od postoeweto, e vistinsko ~udo. Taa prikazna jasno pokaùva {to se slu~ilo so Isus i dvanaesette apostoli, znaej}i deka se potrebni 12 spermatozoidi da ja nadraznuvaat jajcekletkata za taa da primi eden. No toa e tema vredna za razgreduvawe vo drugi priliki. Eden od primerite koj mi padna v o~i be{e onoj za geometrijata na Hristovata mreà. Imeno, vo osnovata, Hristovata mreà pretstavuva sistem od yvezdeni dodekahedroni, koj se dobiva od gornite poklopci na ikosahedronot, koga }e se stavat vrz dodekahedralnata mreà. Dokolku ova e slu~ajot, toga{ na{iot Cvet so pette simboli od Kosmodromot sovr{eno bi se vklopil vo pentagonalnata osnova na Hristovata mreà, i kako takov brgu bi se integriral do povisokite dimenzii, {to zna~i deka }e go zapo~ne zabrzuvaweto. Vo ovaa nasoka }e se obidam da go objasnam Cvetot, koj ete go dovede na{iot pat do tuka!

214

CVETNIOT PAT

Ova e Drvoto na ìvotot izvedeno od Semeto na ìvotot. Na{iot simbol e sostaven od centrite na sredi{niot stolb od Drvoto na ìvotot. Pette simboli od Kosmodromot se vsu{nost pette osnovni centri od Drvoto.

Na{iot Cvet koj se sostoi od pet glavni simboli koi gi dviì spirala, koja pak ne se gleda zatoa {to e transcedentalna i ne postoi. Zatoa pak postoi silna vrska pome|u tie centri niz koi minuva zlatnata spirala. Taa gi pridviùva rabotite od po~etokot i kon po~etokot. Spiralata e ènska i gi pribliùva so dvièwe rabotite kon Izvorot, kon samiot po~etok. Potoa otkrivme deka mo`no e da se postavi Cvetot i za pribliùvawe na ma{kiot aspekt kon nas, zna~i da primame svesnost i energija od Izvorot. Cvetot e spiralno postavena konfiguracija na centri na energija, koi se direktno povrzani so sredniot stolb vo Drvoto na ìvotot, zna~i ja crpat taa svesnost, isto taka i ja gradat, i na toj na~in go zabrzuvaat tekot na svesnosta niz celiot sistem. Cvetot e mehanizam ~ija funkcija e da gi zabrza rabotite. Sega ve}e znaeme! Toj e sistem, mehanizam, naprava za otvorawe energetski tekovi od kosmosot, vo nas, koi }e gi zabr-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

215

zuvaat site procesi na toj na~in {to }e se povrzuvaat so sredniot stolb od Drvoto na ìvotot na sekoj nositel na taa svesnost i }e ja naso~uvaat evolucijata kon centarot, vrvot. Energijata nema da se gubi, naprotiv }e se kanalizira i }e gi zabrza site tekovi. Energijata prirodno se dviì po tie kanali po koi se dviì svesta vo Drvoto na ìvotot. Koga go koristime Cvetot, ovoj na{iot, nie vsu{nost se {mugnuvame vo Drvoto na ìvotot, gi locirame negovite pet centri na sredniot stolb i ottamu ja dviìme energijata.

No pred da prodolàm so objasnuvaweto za toa kako raboti na{iot Cvet, da objasnam troa pove}e za toa kako raboti Drvoto na ìvotot. Za taa cel }e se posluàm od kabalisti~kite izvori i }e se obidam da objasnam {to pretstavuva Drvoto na ìvotot za kabalistite, alhemi~arite, magovite... Od prikaznata {to ni ja raskaà Drunvalo Melkizedek vidovme deka Cvetot i Drvoto na ìvotot ne im bile nepoznati na drevnite lu|e, taka {to ostanuva da se zapra{ame kako go koristele. Vidovme kako Atlanti|anite go proektirale Drvoto na ìvotot vrz noviot kontinent i kako gi koristele centrite na Drvoto kako gradovi, ìveali{ta. Marsovcite go iskoristile Drvoto kako kanal za vremensko patuvawe. Kaj Evreite Drvoto na ìvotot bil najsvetiot simbol. Tie tolku mnogu go koristele {to razvile cela filozofija za ovoj simbol, {to denes toa e tema na seriozni prou~uvawa od oblasta na mistikata. So taa cel }e napravam kratok osvrt na edna male~ka kniga so nas-

216

CVETNIOT PAT

lov Misti~na kabala od Alan Ri~ardson. Spored ova kniùle, Drvoto se sostoi od deset sferi ili sefiroti, koi se postaveni taka {to sekoj od niv ima broj, boja, edno od imiwata na Bog, arhangel, element, vrednost. Sekoj od niv e kanal kon odreden aspekt na bo`jata kreacija. Najvisokiot sefirot, ili prviot, go pretstavuva po~etnoto i kone~noto, ona kon koe nie se stremime, Izvorot od koj sĂŽ poteklo, po~etokot i krajot na ne{tata. Imeto na toj sefirot e Keter, a imeto na Boga koj sluì za aktivirawe na toj centar e E-he-jeh. Energijata mu e androgena, bleskavo bela i ja pretstavuva prvi~nata svesnost. Vtoriot sefirot se vika Hokman i go pretstavuva ma{kiot del na prvi~nata svesnost, koja sega se podelila na dve. Hokman e siva, sirova energija ili sila, i vo sebe nosi mudrost kako svesnost. Se povikuva na zborot Jah. Tretiot sefirot e nositel na ènskata svesnost i e crna boja, a sodrì kapacitet za forma, dodeka pak svesnosta mu e razbirawe i inteligencija. Se narekuva Binah. Moè da se aktivira so zborot Je-ho-va. êtvrtiot sefirot se narekuva Hesed (Gedulah), a se aktivira na zborot El. Vo sebe ja nosi qubovta i milosta, a bojata na energijata mu e sina. Pettiot sefirot se narekuva Geburah a se povikuva so imeto Elohim Gibor. Ja pretstavuva silata, ili mo}ta, preku svetlocrvenata boja. [estiot sefirot se narekuva Tifaret, e so zlatnoòlta boja i e nositel na svesnosta za ubavinata. Nositel e isto taka i na elementot ogan, a go pretstavuva ~ovekot kako kone~en proizvod na evolucijata na svesta koj }e moè da ja izdigne svesta odnazad do Keterot. Ovoj sefirot ja pretstavuva svesnosta za svesnosta. Se otvora so zborot Jehova Eloa Vedaath. Za toa }e objasnam podolu. Sedmiot sefirot se narekuva Necah, i ima smaragdno-zelena boja, a ja pretstavuva svesnosta za silata, so drugi zborovi pobeda ili cvrstina, re{itelnost. Se otvora so zborot Jehova Savaot, i e nositel na elementot voda. Osmiot sefirot se narekuva Hod, ima portokalova boja, gi pretstavu-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

217

va slavata i rasko{ot, nositel e na elementot vozduh, ja pretstavuva svesnosta za formata, a se otvora so imeto Elohim Savaot. Devettiot sefirot se narekuva Jesod, ima violetova boja, nositel e na elementot eter, ja pretstavuva osnovata, ili kolektivnata svesnost, a se otvora na imeto [adai El Khai. Desettiot sefirot se narekuva Malkut, ja pretstavuva Zemjata, se otvora na Adonai Haarec, a gi sodrì limonòltata, kafeno-crvenata, crnata i maslinovozelenata boja. Zna~i koga se sozdaval svetot niz Drvoto na ìvotot, energijata od Keter se spu{tila na Malkut niz niza prethodni interakcii koi gi sozdale site hemiski elementi na Zemjata. Koga toa se slu~ilo prodolìla da se razviva evolucijata, Malkut poleka se izdigal vo Jesod, ili osnovata. Zna~i so ìviot svet se javila kolektivnata svest na planetata Zemja. Potrebno bilo, za da se vratime do Keter, da ja sledime patekata na sredniot stolb. No sĂŽ se deli na den i no}, taka {to i nie se delime na ma{ko - ènsko, dobri lo{i, vakvi - takvi so cel da sfatime deka sepak sme edno. Energijata, otkako se oformila osnovata prodolìla da se razviva sĂŽ duri ne se oformila svesnosta za silata, ma{kata svesnost, i svesnosta za formata, ili ènskata svesnost. Silata iznao|ala formi kako da se dobliì do sovr{enstvo, i koga se pojavil ~ovekot, se pojavila i svesnosta za svesnosta. Zna~i ~ovekot stanal svesen deka e svesno su{testvo deka umee so formata a ja ima i silata da prodolì napred, ta sega ve}e koga stanal svesen i za ubavinata, uvidel deka i toj moè da bide kako negoviot tvorec i toga{ zapo~nala negovata epopeja. No za ~ovekot da se izdigne do tie viso~ini toj prvin treba da gi balansira ènskata i ma{kata energija vo sebe, so toa {to }e ima isto tolku sila kolku {to ima qubov i milost, a so toa se otvora i ambisot, {to vsu{nost vo Kabalata se pretstavuva kako edinaesetti sefirot koj e smesten vedna{ pod prvite tri, se narekuva Daath, go pretstavuva Ambisot ili gole-

218

CVETNIOT PAT

moto ni{to pred kontaktot so Bog. Samo konkretno znaewe moè da izgradi most od ambisot do Keter i dokolku toa znaewe se sledi toga{ se otvora pat direktno do samiot vrv od Drvoto na ìvotot. Daath se otvora so imeto Jehova Alohim i ima srebrenosiva boja. Zna~i koga }e po~ne ~ove{tvoto da se dviì kon vrvot na Drvoto, na kolektivno nivo, toga{ }e zapo~ne vitel na informacii koi }e vrtat tolku brzo {to }e napravat procep do bezdnata, ili Ambisot, vo svesta kaj lu|eto. Vo taa bezdna mnogumina lesno se gubat, zatoa retko koj do sega go odel ovoj pat. No dokolku se izgradi most od konkretno znaewe ({to vsu{nost i zna~i Daath) koj }e gi izbalansira dvete hemisferi, toga{ se otvora Pat, direktno do Izvorot, a tokmu tuka energijata e najsilna. Dokolku ovoj pat se izodi vo klu~no vreme, toga{ voznesenieto }e bide mnogu mo}no i pogolemo vo intenzitet. Od Kabalata doznavme kako da se pridviùva svesta vo odredeni nasoki. Doznavme za toa deka ako iscrtate pentagram od dolniot lev krak kon vrvot, toga{ energijata se dviì od vas kon nadvore{nosta, a dokolku se iscrta pentagramot od vrvot kon desniot dolen krak, toga{ energijata vleguva vo vas od kosmosot. Spiralnoto dvièwe isto taka ni e tehnika objasneta preku kabalizmot. Ritualot na Sredniot stolb isto taka ni objasnuva kako da rabotime so vizuelizacijata. Vo osnova sĂŽ e mentalna energija. Kako nie }e ja fokusirame i kako }e ja dviìme, kolku sme svesni za toa }e zavisi od toa do koja mera sme nau~ile da go koristime Drvoto na ìvotot. Nie uspeavme da go izvle~eme ona su{tinskoto od Drvoto na ìvotot, koe ni pomogna da go sostavime Cvetot, a potoa da go aktivirame. Prekrasno e toa {to siot proces be{e eksperiment bez presedan, taka {to nie vodeni od intuicijata, preku Drvoto na ìvotot, go postavivme i aktiviravme Cvetot, koj sega ve}e mislam e etabliran mehanizam za ona {to vo kulturata na Novata era se narekuva 5D zabrzuvawe (5D acceleration).

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

219

Drvoto na ìvotot zna~i e mehanizam izveden od Cvetot na ìvotot, niz koj minuva seta energija za da se dobie Plodot na ìvotot koj e osnovata na sĂŽ {to postoi. Od seto toa se sozdava Semeto na ìvotot koe go ovozmoùva slednoto postoewe. Sledej}i ja ovaa legenda nie dojdovme do najdrevnite mo`ni primeni na ovoj koncept. Sepak Drvoto na ìvotot, kolku i da e narekuvano kabalisti~ko, ima univerzalna primena i se adaptira na mo`nostite na toj koj raboti so nego svesno. Drvoto raboti i dokolku ne sme svesni za nego, no so na{a svesna primena moème da go zabrzame evolutivniot tek na mnogu na~ini. Drvoto moè da se koristi kako magisko sredstvo, za za{tita, za pro~istuvawe na aura, za le~ewe. So pomo{ na vizuelizacija drvoto moè mnogu brzo da gi balansira site energetski tekovi kaj ~ovekot. Kabalistite go koristele Drvoto za povikuvawe na odreden vid na energija so koja rabotele. Nekoi od poistaknatite se Alister Kroli, Edgar Kejsi, Helena Blavacka, adeptite od Zlatnata Zora, lu|e koi do{le do tajnite znaewa na Drvoto na ìvotot i mnogu drugi alhemi~atski ve{tini koi gi razvile do stepen na ~udo. Site znaewa koi ni gi ostavile se u{te edna stapka na patekata kon ona {to vsu{nost Drvoto moè da pretstavuva i kako vsu{nost da se koristi. Drvoto go koristele skoro site narodi vo skoro site vremiwa. Go ima ispi{ano po karpite, go ima po freskite i ikonite, na tkaeninite, po mozaicite. Seto toa ja zabrzuvalo evolucijata. Site tie prikazi na Drvoto na ìvoto se samo pokazatel deka toa aktivno se koristelo vo niza magiski rituali vo minatoto. So nego ne se koristele samo paganskite plemiwa, tuku i hristijanskiot svet, iako vo zaviena forma. Vo Vizantija, magijata i pokraj toa {to bila zabraneta, potajno se neguvala vo povisokite krugovi na sve{tenstvoto.

220

CVETNIOT PAT

Drvoto na ìvotot e vsu{nost toa {to nam ni go postavi Cvetot. So ovaa prikazna nie navlegovme vo na{ata. So Kabalata i Drvoto nie gi otkrivme simbolite, doznavme kako rabotat, go postavivme pentagramot i celiot ritual, i go aktiviravme Cvetot na pove}e nivoa. Vo Kabalata brojot pet ima posebno zna~ewe. Tuka toj e broj na pobedata, za{to vo sebe gi sodrì i pozitivnoto (paren broj 2) i negativnoto (neparen broj 3). Zna~i ènskata i ma{kata energija, sploteni vo edinstvo na silite. Zatoa po nego e sozdaden simbolot pentagram, kako pobeda na duhot (aka{ata) nad ~etirite elementi. Isto taka, ovoj simbol go pretstavuva ~ovekot i e eden od osnovnite rituali vo Kabalata, poznat kako Ritualot na pentagramot. Vo Kabalata toj e sprotivnost na brojot ~etiri. Dodeka so brojot ~etiri kabalistot gi smiruva rabotite, so brojot pet toj gi razdviùva i menuva rabotite. Na brojot pet mu e dodelen sefirotot Geburah, planetata Merkur (Hermes) i crvenata boja. Pentagramot gi pretstavuva boèstvenite osobini na sekoj visokoiniciran kabalist, koi se ispi{ani na negovite kraci. Toa se: milosrdie, qubov, sloboda, upornost i posvetenost. Ovie osobini neka nĂŽ krasat site nas...

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

221

êtivo za Kvantna Fizika Vo poslednite godini od dvaesettiot i po~etokot na 21 vek, zapadnata nau~na misla doìvea otkrovenie so soznanijata do koi{to ovaa mlada nauka dojde preku opiti i istraùvawa so pomo{ na sovremenite tehnolo{ki sredstva. Kvantnata fizika denes e ve}e seriozno etablirana nau~na granka koja nao|a svoja primena vo mnogu drugi nauki. Vo na{eto ~etivo }e razgledame nekoi primeri kako funkcionira ~ove~kiot organizam na kvantno nivo. Toa zna~i deka }e razgledame nekoi procesi {to se odvivaat na nivo na najmalite ~estici, molekulite i atomite, od koi se sostoi na{eto telo. Dali nekoga{ ste se zapra{ale koi sĂŽ biohemiski procesi se odvivaat vo nas dodeka nie me~taeme, sonuvame, peeme, vodime qubov, gledame film, jademe, pieme, pla~eme i se smeeme. Site ovie ~ovekovi aktivnosti gledani niz prizmata na na{ata antropomorfnost se samo manifestacija na na{ata svest. No {to vsu{nost se slu~uva vo nas, tamu nekade vo najmale~kite molekularni soedinenija, dodeka nie rakovodime, ili sme rakovodeni od site tie sostojbi na na{iot duh. Od neodamna mnogu nau~ni instituti {irum svetot dojdoa do frapantni zaklu~oci, nabqudivaj}i ja samo aktivnosta na na{iot mozok. Na primer: na{iot mozok raboti kako golem megakompjuter niz koj se procesiraat bilioni informacii, od koi nie svesno procesirame samo po nekoku iljadi sekoj mig. Zna~i site signali od realnosta so koja nie vleguvame vo interakcija, preku setilnite perceptori kaj nas, se pretvoraat vo odredeni hemiski procesi koi prenesuvaat informacija do mozokot, koja toj ja procesira i raboti spored nea. Za ilustracija, koga prv pat ste doprele ne{to mnogu è{ko, materijata koja ja emitirala taa sostojba ispratila signal do va{ite setilni percepto-

222

CVETNIOT PAT

ri na rakata, koj predizvikal odredena biohemiska reakcija vo nervite, koi istata ja pretvorile vo elektri~en impuls koj bil ispraten do va{iot mozok, kade {to se prepoznal kako nepovolno iskustvo i se skladiral na nekoja nervna }elija koja e vo soodnos so drugi takvi {to gradat sli~en identitet za takov vid na iskustvo. Zna~i sekoe sledno iskustvo na dopirawe na ne{to è{ko vo nas }e aktivira slika ili pretstava za prvi~noto iskustvo skladirano na nekoja }elija vo na{iot mozok i na takov na~in }e sozdava identitet za poimot è{ko. [to e naj~udno, dokolku ja zagledame mikroskopski }elijata, moè da se zabeleì holografski hemiski imprint od nastanot koj ja vreàl informacijata vrz taa }elija. Zna~i nie bukvalno skladirame sliki od nastani koi gi sveduvame na na{e iskustvo. Na{iot mozok postojano gradi nervni mreì od }elii imrintirani so sli~ni iskustveni informacii, koi se narekuvaat identiteti. [to pove}e go povtoruvame iskustvoto, tolku posilna stanuva vrskata pome|u nervnite }elii, a tolku e pote{ko da se raskine taa mreà dokolku sakame da go promenime iskustvoto. Nervnite mreì koi ve}e ne gi koristime poleka gi zaslabuvaat svoite vrski i se dezintegriraat za da po~nat da gradat novi identiteti. Eve u{te eden primer: dokolku prvpat gledate pred vas staklena ~a{a, va{iot mozok go registrira toa preku setiloto za vid, a preku o~niot nerv go preobrazuva svetlosniot signal vo elektri~en impuls koj patuva do mozokot i se skladira vo nekoja nervna }elija, so toa {to imprintira hemiski hologram za toj objekt vrz }elijata. Sekoj nareden pat koga vie }e pomislite na poimot ~a{a, ili }e posakate da se napiete voda od staklena ~a{a, va{iot mozok }e go prepoznava objektot po princip na asocijativno pomnewe, i }e ja podigne informacijata za toj objekt od istata }elija ili nervna mreà koja go obrazuva toj identitet za taa pojava ili objekt.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

223

Kvantnata fizika ni pokaùva deka, vsu{nost, ne se o~ite tie {to gledaat tuku mozokot. Kako? Dokolku nekoj vi pokaè jabolko, na odredeno mesto vo va{iot mozok }e se pojavi aktivnost, ili }e zasveti dokolku toa se nabquduva so specijalni skeneri. Koga bi gi zatvorile o~ite i nekoj vi re~e da pomislite na jabolko, toga{ istiot toj centar vo mozokot se aktivira. Toa zna~i deka mozokot ne pravi razlika me|u toa {to go gleda i toa {to go pomni. Ottuka proizleguva dilemata dali soni{tata se vistinski ili samo plod na ~ovekovata fantazija, ili dali fantazijata ne e, vsu{nost, na{a realnost. Se postavuva i pra{aweto {to e realno, sredinata koja ja iskusuvame ili na{ata percepcija za nea. A kako nie definirame {to e realno? Spored toa {to moème od na{eto iskustvo da prepoznaeme kako objektivna realnost, preku na{ite pet setila. Zna~i ako moàm da dopram nekoj objekt zna~i toj postoi. Toa e mnogu golema iluzija, zatoa {to na kvantno nivo nie, vsu{nost, ni{to ne dopirame. Koga celiot proces bi se nabqudival pod mikroskop, vo migot koga na{iot prst ja dopira masata, moàt da se vidat molekulite na prstot kako se odbivaat od molekulite na masata i nitu edna{, vsu{nost, ne se dopiraat. Koga toa bi se slu~ilo, tie dva sistema, prstot i masata, bi se sleale vo eden. Namesto toa, integrivnite zakoni koi gi vrzuvaat i ograduvaat tie dva sistema, sozdavaat sprotivni sili na atomsko nivo, koi se odbivaat u{te pred da se doprat atomite. Zna~i toa {to nie go percepirame kako dopir e samo na{a pretstava, vo na{iot mozok, hemiski imprint na nekoja }elija koja se bazira vrz nekoe prethodno sli~no iskustvo {to nie go prepoznavame preku istite atributi so koi ni se manifestira. Setilata se samo perceptori na impulsi od drugi energetski sistemi so koi doa|ame vo kontakt, koi potoa se prerabotuvaat vo informacija koja se skladira vo na{iot mozok kako na{e iskustvo na dopirawe, slu{awe, vkusuvawe, gledawe, mirisawe. Zna~i ne e cvetot toj {to ima miris, tuku nie imame receptor za taa hemiska pojava, koja e

224

CVETNIOT PAT

atribut na cvetot kako fizi~ki objekt. Ili koga ne bi imale o~i, ne bi imalo {to da se vidi. Toga{ i ne bi postoelo vaka kako {to sega go percepirame. Okoto ima sposobnost da vidi mnogu pove}e otkolku {to mozokot moè da registrira i svesno da prepoznae. Okoto gleda kako kamera, a mozokot ima predrasudi, sfa}awa, stavovi i sudovi. Dokolku vo na{iot mozok nema izgradeno nervna mreà za odredeno iskustvo, toga{ nie ne moème da go percepirame so na{ite setila. Zna~i ako nikoga{ vo ìvotot ne sme videle brod, koga prv pat bi se soo~ile so taa pojava, na{iot mozok bi ostanal zbunet i ne bi znael {to gleda, pa duri i ne bi videl ni{to dokolku brodot e daleku na horizontot. Ova i se slu~ilo so brodovite na Kolumbo. Prikaznata veli deka dolgo vreme pred brodovite da se zakotvat na amerikanskata po~va, {amanot zabeleàl nekakvo naru{uvawe na vidikot vo horizontot. Sekoj den doa|al na istoto mesto i gledal vo praznata povr{ina pred nego i ne moèl ni{to da vidi. No bidej}i go gledal naru{uvaweto toj uporno nabqudival dodeka ne soznal deka stanuva zbor za ne{to {to plovi po vodnata povr{ina. Toga{ toj gi videl brodovite. Na selanite im kaàl {to gleda i bidej}i tie mu veruvale i tie moèle da gi vidat. Ova e mala anegdota za toa kako raboti na{iot mozok. Pred da gi razgledame aplikativnite aspekti na temava, da napravime i eden osvrt na emociite. Koja e taa hemija {to nĂŽ tera da se smeeme, pla~eme, lutime i raduvame toga{ koga najmalku sakame, i koja voop{to ne e pod na{a kontrola? I zo{to sekoga{ ni se slu~uvaat istite ne{ta, ili nie sekoga{ se ~uvstvuvame taka? Ve}e spomenavme deka mozokot gi prerabotuva impulsite, {to na{ite setila gi percipiraat od okolinata so koja doa|ame vo kontakt, vo informacija koja toj ja procesira, asocira i skladira na nekoja nervna }elija. Za sekoe ne{to koe nie

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

225

svesno go percipirame so na{ite setila, bez razlika dali e fizi~ki objekt ili apstrakten poim, mozokot sozdava hemiski imprint vrz nekoja }elija ili grupa }elii, koi se sekoga{ aktivni koga nie doa|ame vo kontakt so toj objekt, pojava ili poim. Kolku pove}e nie se sre}avame so taa pojava ili poim, a zavisno od stavot koj go imame kon niv, tolku posilna e nervnata vrska koja go pretstavuva toj poim vo na{ata svest. Zna~i, ako postojano taguvame i sme nesre}ni poradi ne{to, gradime nervna mreà od nervni }elii na koi gi vreùvame site iskustva koi gi asocirame so poimot taga ili nesre}a. Taa nervna mreà moè da bide mala i da opfa}a samo nekolku iskustva, na primer: me rastaùva samo koga }e vidam koga nekoj pla~e, a vo nieden drug slu~aj ne sum taèn i nesre}en. No zamislete koga vrz nervnite }elii koi go pretstavuvaat va{iot identitet za poimot nesre}a i taga vie vreète iskustva so pogolem obem, kako na primer: me pravi taèn koga nikoj ne me pra{uva {to mi e koga sum taèn, i koga }e vidam deka partnerot mi flertuva so drug/a, ili koga nemam dobra kola, ili ne sum ubav/a, koga ìveam vo grad i lu|evo se mnogu ladni, koga nemam pari, koga nikoj ne me razbira, koga lu|eto okolu mene se sebi~ni, koga ne odi sî po moe, koga ova... koga ona... Mozokot na{ e megakompjuter i skladira iskustva vrz princip na asocijativno pomnewe. Toa zna~i deka koga }e se iskusi edna pojava, mozokot gi percipira site atributi na taa pojava i bara analogija na sli~na takva pojava vreàna prethodno. Dokolku najde nekoj sli~en koncept pome|u tie dve pojavi toga{ novoto iskustvo go vreùva na istata taa mreà kade {to se vreàni drugite takvi iskustva, i na toj na~in gradi identitet za taa pojava. Vo na{iot primer toa be{e tagata. A {to sî nî pravi ta`ni vo ìvotot? Vredi da se zapra{ame, znaej}i deka {to pove}e ne{ta nî pravat ta`ni, tolku e posilna vrskata na taa nervna mreà vo na{iot mozok i tolku e pote{ko da se raskine. I toga{ na{iot mozok ìvee vo svet izgraden od na{i percepcii na mnogu iskustva

226

CVETNIOT PAT

koi nĂŽ pravat ta`ni. Tie iskustva ni se povtoruvaat, a se povtoruvaat zatoa {to sekoja misla vo organizmot se pretvora vo hemiska informacija koja se ispra}a niz celiot organizam, a predizvikuva promeni vo onie tkiva i }elii od teloto kade {to ima receptori za taa hemiska informacija, mreàta se zajaknuva sĂŽ duri ne po~ne da mu {teti na celiot organizam. Toga{ se javuvaat problemite. No za toa podolu vo tekstot. Vreme e da razgledame {to se slu~uva vo na{eto telo koga ve}e imame izgradeno identitet za mnogu poimi i pojavi koi se na{e iskustvo, i kako nie go pribliùvame so dvièwe teloto vo akcija, kako se dviì rakata, kako mrdame so prstite, kako pla~eme i mnogu drugi raboti {to sekojdnevno svesno i nesvesno gi pravime. Zna~i, otkako mozokot }e izgradi nervna mreà, ili identitet, za poimot taga na primer, toga{ koga }e vidime nekoj kako pla~e i }e se rastaìme, mozokot ja percipira taa slika vo celost. Vrz osnova na emotivniot naboj }e odredi dali postoi informacija za takvo iskustvo vreàno prethodno, a dokolku ima }e ja asocira situacijata so nekoja prethodna, i }e ja skladira informacijata vo vid na hemiski imprint vrz nekoja }elija vo istata nervna mreà kade {to se skladiraat iskustva za poimot taga. Sega, taa informacija patuva kako elektri~en polne` niz nervnite mreì. Gledan pod mikroskop, na{iot mozok e kako bura, so gromovi i molwi nasekade. Sekoja misla, sekoe doìvuvawe vo nas e eden polne` koj patuva niz nervnite mreì. Za toj polne` da premine vo dejstvo, treba da stigne do hipolatamusot, koj e mal organ vo na{iot mozok, ~ija zada~a e da gi prima impulsite od nervnite zavr{oci i da gi transformira vo hemiski nosa~i na informacii, nare~eni peptini. Peptinite se vid na aminokiselini, vo razni kombinacii, taka {to ima peptini za sekoja emocija, za sekoe iskustvo, za sekoja misla koja nie ja procesirame. Zna~i mozokot gleda pojava, ja asocira so drugo iskustvo otporano, ispra}a

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

227

impuls do hipotalamusot, a toj go prerabotuva vo peptini. Tuka ve}e na{ata misla ili emocija e celosno hemiska informacija. Ottuka taa niz krvnite sadovi se prenesuva do site }elii vo teloto. Sekoja }elija ima receptori za razli~ni vidovi peptini, kako i hranlivi materii i drugi hemiski soedinenija koi mu se potrebni na organizmot za da ìvee. Koga soodvetniot peptin }e si najde soodveten receptor na nekoja }elija, toj se prizemjuva vo receptorot kako klu~ vo brava, i gi prenesuva hemiskite informacii vo }elijata. ]elijata reagira na tie informacii tolku burno, {to nekoga{ toa moè da rezultira i vo promeni na jadroto, kade {to e skladirana na{ata DNK. Preku primer toa bi moèlo da se objasni vaka: gledame kako nekoj pla~e, prepoznavame sli~no iskustvo kaj nas, reagirame so toa {to sme i nie rastaèni, informacijata odi do hipotalamusot, se prerabotuva vo hemisko soedinenie - peptini, patuva preku krvnite sadovi do `lezdite za la~ewe solzi, i na }eliite koi gi obrazuvaat tie `lezdi im ja prenesuva informacijata deka nie sme ta`ni, a tie po~nuvaat da la~at solzi na povr{inata, nie pla~eme. Ovoj primer moè da se primeni na site na{i aktivnosti, od smeewe, rabotewe so kompjuter, plivawe, meditirawe, pcuewe, pazarewe... Site na{i aktivnosti minuvaat niz ovoj krug na procesi vo na{iot organizam. Bidej}i peptinite moàt da predizvikaat promeni i na na{ata DNK, ostanuva da se pra{ame koja misla bi moèla da vlijae vrz pozitivnite promeni vo na{ata DNK, a koja vrz negativnite, i dali moè mislata da gi menuva na{ite nasledni osobini. Tuka kvantnata fizika ne dobliùva do mistikata, velej}i deka nie sme samite na sebe sozdateli, so toa {to ona {to go procesirame vo na{iot mozok se reflektira kako hemiska promena vo na{ite }elii do najdlaboko nivo i na toj na~in ne obrazuva, ne gradi. Vo koja nasoka }e se odviva ovoj proces, koj voobi~aeno za nas e mnogu spor, a ottuka i nezabele`liv, zavisi od na{ite sekojdnevni iskustva, od hemijata {to tie iskustva ja sozdavaat vo nas, koja dokolku iskustvata se

228

CVETNIOT PAT

emotivno poizrazeni, hemijata e posilna, peptinskoto bombardirawe na }eliite pointenzivno a nie zavisni od hemiskata informacija koja go obrazuvala na{eto telo. Zna~i, ako nie postojano se izloùvame na isto iskustvo, gradime hemiska slika za nas do najdlabokoto nivo vo na{ata DNK, koja za da se odrùva, bara kontinuitet na taa hemiska sostojba, so {to go zajaknuva na{iot identitet za toa iskustvo, koe pak sozdava pove}e hemija za da gi odrùva }eliite. Pra{awe e koja hemija ni gi odrùva }eliite sega? Tagata, sre}ata, nervozata, stresot!?! Kolku podolgo se izloùvame na ista hemija, tolku posilna e vrskata, a nie nemo`ni da se promenime. Toga{, koga nekoj }e vi kaè da bidete malku posre}ni ako ste ta`ni, vie }e mu odgovorite deka ne moète poradi toa {to... i }e mu gi navedete site va{i iskustva koi gi asocirate so poimot taga, a koi se va{ identitet zatoa {to ste veruvale vo nivnata vistinitost dodeka se slu~uvale. No tie se slu~ile i pominale. Ostanuva na{eto se}avawe za niv koe ~esto pati pretstavuva ko~nica za gradewe drugi identiteti koi bi ja promenile taa sostojba, dokolku ve}e ni e nepovolna. Toga{ smetame deka ne moème da se smenime kako lu|e, deka na{ata sudbina e takva i taka e toa. Toa e sosema pogre{no, bidej}i i tie procesi po~nale nekoga{. Nie ne sme bile rodeni ta`ni. Okolnostite i na{ite iskustva ne nau~ile na toa i nie sme sozdale pretstava za takvite iskustva, koi sozdavaat odredena hemija vo na{eto telo, {to nie ja koristime kako gradivo za na{ite }elii. E, koga }e gi nau~ime }eliite da ìveat na taga i mizerija, te{ko nas! Toga{ posle niza bombardirawa na }eliite so informacijata deka site me nerviraat, ili nikoj ne me saka, novite }elii koi }e bidat sozdadeni }e gi nasledat informaciite za tie iskustva, i }e sozdadat pove}e receptori za takva hemija, a pomalku za vitaminite, proteinite, mineralite i drugite neophodni hemiski soedinenija za zdrav rast na na{iot organizam. Ili so drugi zborovi, dokolku postojano si povtoruvame deka sme zdravi, deka izgledame ubavo i sveò i deka sme

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

229

polni so energija, mozokot po princip na asocijativno pomnewe }e go aktivira centarot kade {to se skladirani iskustvata za nas koga sme zdravi, koga se ~uvstvuvame ubavo i sre}no, i toga{ ispra}a impuls do hipotalamusot za toa iskustvo, koj ja prerabotuva vo peptini za toa iskustvo, koi pak patuvaat do onie }elii kaj{to e najpotrebno za da se potvrdi taa sostojba. Toga{ }eliite se polnat so informacii deka se zdravi, sre}ni i polni so energija i tie generiraat potrebi koi }e gi odrùvaat vo taa sostojba, ili so drugi zborovi, }e ve nateraat da se nasmeete i da mu se raduvate na ìvotot. Kvantnata fizika navistina nĂŽ u~i na toa deka mo`no e da si vlijaeme na sebesi za podobar i pokvaliteten ìvot. Nie samite ja odreduvame sostojbata vo koja }e gi odrùvame vo ìvot na{ite }elii. Iskustvata i emociite pomagaat vo toa. Dokolku iskustvata se ~esti nie se ubeduvame vo nivnata verodostojnost i gradime stav za taa pojava. Dokolku emociite, koi pomagaat za podlaboko percipirawe na pojavite, se posilni, toga{ nie zazemame pocvrst stav za pojavata koja gi predizvikuva tie emocii i spored toa gradime pocvrsti identiteti. Mo`nosta da se vlijae postoi. Idealnata sostojba na na{eto telo e mo`nost koja ni e na dofat. No, procesot e baven, a ~esto i bolen. Za transformacija potrebni se uporni i ~esto radikalni obidi za sozdavawe novi identiteti, otkako starite }e se raskinat. Transformacijata treba da se slu~i na site nivoa, {to }e predizvika reakcii vo organizmot, po princip na avtomatizam. Zna~i, ona koe do v~era ni bilo odbranben mehanizam so koe vrz baza na na{ite iskustva sme se za{tituvale od nepovolnosti, dokolku ne dovede do nesakana sostojba, za da se transformira vo drug mehanizam potrebno e da se otvori nov kanal, niz koj }e se procesiraat informaciite. A }eliite koi se hranele so prethodnata hemija }e treba da gi ubedime deka ve}e nema potreba

230

CVETNIOT PAT

od toj odbranben mehanizam, dodeka tie rabotat po pat na avtomatizam. Ne e lesen procesot, no vozmoèn e. A {to e so onie iskustva koi se na{i subjektivni percepcii na realnosta, kako {to se sonuvaweto, astralnoto patuvawe, meditiraweto, gledaweto aura, telepatijata... Toa se isto taka skladirani holografski imprinti na nekoi }elii od na{iot mozok, koi dokolku ~esto gi aktivirame, so toa {to ~esto sonuvame, ili patuvame astralno, ili meditirame, }e izgradat silni nervni mreì koi }e sozdavaat peptini so hemiska informacija koja }e gi gradi na{ite }elii ili duri transformira na{ata DNK. Koj e toj svet {to e nevidliv za okoto i pette setila, a koj nie site go vkusuvame, pa duri i kako fantazija ili me~taewe, a ìv i aktiven vo na{ite mozo~iwa? So kakva cel se sozdala taa hemija? [to li gradi vo na{ite }elii? Tolku mnogu poezija, filozofii, religii, magiski obi~ai, rituali... seto toa procesirano niz na{ite mozoci, preraboteno vo hemija koja predizvikuva promeni vo na{ite }elii, duri do promeni na DNK. [to nĂŽ napravilo ova {to sme, ako ne na{ite soni{ta? Kakvi li soni{ta doprva }e soni ~ovekot? Za telepatijata }e dadam samo eden primer. Masaru Emoto e japonski nau~nik koj neodamna napravi neobi~ni istraùvawa i dojde do interesni zaklu~oci. Imeno, toj sakal da proveri dali ~ove~kata misla moè da vlijae na fizi~kata materija na kakov bilo na~in. Toj za ovaa cel ja zel vodata kako najreceptiven element od fizi~koto carstvo. Emoto fotografiral molekuli na destilirana voda so pomo{ na mikroskopska kamera i uvidel deka molekulata na vodata li~i na heksagram koj imal bleskavosinkast sjaj. Vo razli~ni {i{enca toj stavil od destiliranata voda, a na niv zalepil liv~iwa na koi napi{al poraki: te sakam, te mrazam, blagoslov i nekoi drugi. Gi ostavil {i{encata da stojat edna ve~er i utredenta gi

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

231

fotografiral molekulite na vodata vo niv. Fotografiite koi izlegle od razli~nite molekuli na voda go sodrèle heksagramot, no sjajot na molekulata i nejzinite oblici bile razli~ni. Edna molekula sjaela so sino-rozova svetlina, drugata so òltenikavo-crna, tretata so sjajnobela. G-n Emoto si postavil pra{awe {to e toa {to na ovie molekuli im ja smenila sostojbata, ako ne e mislata. Zna~i, mislata moè da vlijae na vodata da gi menuva svojstvata, barem {to se odnesuva na nejziniot opti~ki del. Za drugo moème da si zamislime. Ottamu krstenata voda nosi zdravje i mir, a zastojana voda ne se pie. Dokolku vodata pokaùva vakvi promeni pod dejstvo na mentalni stimulansi, zna~i deka mislata postoi kako sila koja moè da vlijae na fizi~kata realnost. Zavisno od tipot na mislata }e imame razli~ni vlijanija vrz realnosta. Toga{, {to sĂŽ ne si pravime edni na drugi koga si ispra}ame lo{i misli, znaej}i deka na{iot organizam se sostoi od 90% voda!?! A {to sĂŽ bi moèle da si napravime dokolku si mislime dobro!?! Kvantnata fizika e prekrasno delo na zapadnata nau~na misla, i e vo mo`nost da otvori mnogu pra{awa za toa koi sme, kako funkcionirame i zo{to e toa taka. Kade e svesnosta, koj e toj kraen identitet koj gi doìvuva site pojavi i dali ima kraj ili sme site nie mikrokosmos vo makrokosmosot itn. Dali nekoga{ sme razmisluvale koj e toj {to gi nabquduva ne{tata? Dali e toa okoto, mozokot ili nekoj drug koj gi vodi site procesi a mozokot i okoto se samo instrumenti. Toga{ koj e toj drug, i kade e smesten? Vo na{iot organizam nema nitu eden del kade {to bi moèlo da se kaè deka e locirana svesta. Taa ne postoi kako nervna mreà tuku e sklop od site identiteti voop{to. Toga{, kade ìvee taa svest za site procesi? Dali sme nie samo del od edna golema, nevidliva kosmi~ka ma{ina ili duri i holografski imprint na nekoj golem Bog vrz ovaa zemja. Ako e taka, toga{ planetata Zemja e biblioteka na informacii vreàni vrz nea preku nas, ìvite bitija, a

232

CVETNIOT PAT

na{a zada~a e da ja pro~itame. I bez toa taa }e funkcionira, no dokolku sme svesni, i znaeme kako funkcionira ovoj megakompjuter, nare~en planetata Zemja, toga{ }e moème da ja transformirame realnosta na toj na~in {to }e si sozdavame povolna sostojba za odrùvawe na na{ite }elii vo ìvot. A {to bi bilo na{a povolna sostojba ako ne e toa rajot na Zemjata. [to sĂŽ nam ni pretstavuva raj na Zemjata? Moème li da gi najdeme tie mreì od na{e dejstvuvawe, koi ne zapletkale do ovoj stadium na sebeizgubenost, so cel da gi transformirame vo blagoprijatni sostojbi za nas, kako {to se ve~nata sre}a, radost, izobilie, qubov... Dokolku ìvotot na sekoj ~ovek na ovaa planeta e kako eden elektri~en impuls niz nervna }elija, negovoto ìveewe bi bilo patot na toj impuls od mozokot do hipotalamusot, preku peptinite do organite i tkivata. Ako nie sme pozitivna misla toga{ planetava }e bide raj, ako sme negativna }e bide toa {to nikoj ne posakuva za sebe. Ovaa planeta e ìv organizam i nie sme nejzinite nervni }elii. Nie ja iskusuvame i resozdavame nejzinata i sopstvenata realnost so samite ìvoti koi gi ìveeme. Svesen ~ovek e svesna }elija na planetata Zemja, a nesvesen ~ovek - bolna }elija. Bolnite }elii sozdavaat bolna sostojba koja se odrazuva na fizi~ko nivo vrz zemjata na ovaa planeta. Poglednete samo vo kakva sostojba se nao|a na{ata planeta. Dali toa moè da se promeni? Sekako deka moè, no za toa }e treba silen napor i istrajnost pri bolnata transformacija. A pred se volja! Zatoa neka bide voljata na onoj koj sozdava so nas i vo nas, neka nĂŽ vodi voljata na onoj koj gi znae site pati{ta na svesta. Oti site nie najdlaboko vo nas, na kvantno nivo kaj{to is~eznuvaat site treperewa, atomite gi gubat vrzuva~kite sili, a malite ~estici is~eznuvaat, vo onoj mig pred povtorno da se pojavat, nie sme edno, spoeni na nivo na kvantnoto pole na mo`nosti. A tamu, sĂŽ e mo`no!!! (What the Bleep Do We Know...)

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

233

234

CVETNIOT PAT

êtivo za Majanskiot Kalendar Ova e materijal prezemen od videosnimka, poto~no od predavaweto za majanskiot kalendar na prof. Jan Ksel Lungold na eden kanadski univerzitet vo 2003 g. Toa e ~ovekot koj zasluùva najvisoki pofalbi za ova negovo ìvotno delo i za negoviot pridones za evolucijata na svesta. Jan, sega ve}e po~inat, gi iznesuva svoite otkritija za majanskiot kalendar, prou~uvaj}i gi arheolo{kite naodi za Maite, vo sorabotka so nau~nici koi se zanimavaat so prou~uvawe na majanskata kultura. Najinteresno za Maite e nivnoto odli~no poznavawe na matematikata, kako i astronomijata, a pred sĂŽ preciznoto merewe na vremeto, izrazeno preku kompleksen kalendar so vremenski periodi koi go nadminuvaat i na{eto sovremeno viduvawe. Majanskiot kalendar e povrzan pred sĂŽ so svesta, a ne so vremeto. Ima razli~ni definicii na zborot svesnost, edna od niv e da se bide svesen deka si svesen za sebe. Koga }e se doìveeme deka nabquduvame ne{to i sme svesni deka go nabquduvame, toga{ nie sme svesni za celiot proces. Toa e svesnost! Civilizacijata e proizvod na svesta. Svesta e sekoga{ povrzana so kalendarot, taka {to sĂŽ {to se slu~uva vo edna civilizacija e povrzano so mereweto na vremeto i kalendarot, i na toj na~in e vremenski opredeleno. Da re~eme, na primer, va{iot rodenden e datum vo kalendarot. Vo na{iot slu~aj, gregorijanskiot! Kalendarot e centarot na svesta na edna civilizacija (ili, vo centarot na civilizaciskata svest se nao|a kalendarot). Site na{i civilizaciski iskustva se opredeleni od dva dogovoreni parametri, a toa se vremeto i prostorot. Razli~ni mesta vo svetot imaat razli~ni gledi{ta na vremeto, razli~ni merewa, razli~ni tradicii. Vremeto i

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

235

prostorot gi odreduvaat site na{i iskustva koi se del od na{iot civilizaciski razvoj. Denes ste tuka, utre na rabota, v~era bevte na ve~era... Stanuva zbor za vreme i mesto, koi opredeluvaat nekoj nastan. Vremeto i mestoto se sekoga{ tuka i sega. No dokolku svesta se fokusira na minatoto pove}e otkolku na sega{nosta, ili kon idninata, toga{ na{eto gledi{te }e mo`e da postoi niz razli~ni vremenski periodi, a i da bide na mnogu mesta istovremeno. Na{eto gledi{te e unikatno i nepovtorlivo, zatoa {to go opredeluva na{eto iskustvo, a delokrugot na svesnosta prisutna vo nabquduvaweto }e go opredeli na{eto gledi{te. Zna~i na{eto gledi{te e fokusot na vremeto i mestoto vo koi se slu~il odreden nastan. Na toj na~in kalendarot e fokusot ili gledi{teto na celata civilizaciska svest. Zapadnata civilizacija se koristi so takanare~eniot gregorijanski kalendar. Od 1582, lu|eto od crkvata, a so niv i {irokite narodni masi, po~nale da go merat vremeto spored presmetuvawata na eden rimski Papa Gregorij, so toa {to mereweto na vremeto bi zapo~nalo od godinata koga e roden Isus, vrz baza na koncenzus. No, i pokraj toa {to crkvata insistirala na ovoj kalendar, duri i na krvav na~in, pove}eto od naselenieto ne se soglasuvale so voveduvaweto na vakvoto merewe na vremeto, bidej}i poznavale svoi tradicii i imale svoi kalendari. Crkvata ~esto pati morala da gi prisiluva lu|eto da go koristat noviot kalendar, duri i po cena na ubivawe, pod izgovor deka se opsednati so |avolot, zatoa {to ne ja sledele doktrinata na crkvata. Denes ve}e site biznis-transakcii se odvivaat spored ovoj kalendar.

236

CVETNIOT PAT

Spored gregorijanskiot kalendar, zemjata pravi cel krug okolu sonceto za 365 denovi i edna ~etvrtina, nastan koj e determiniran prostorno i vremenski, a koj opredeluva fizi~ko dvièwe na eden objekt okolu drug vo na{iot fizi~ki univerzum, poto~no vo Son~eviot sistem. Ova zvu~i neobi~no, periodot od 365,25 dena da bide merilo za na{ite nastani koi ja opredeluvaat na{ata civilizaciska svest. Se ~ini deka na{iot kalendar ne pravi cel krug, t.e. ne e to~en, ta zatoa mora da se dodava po eden den sekoja ~etvrta godina, za da se odrì balansot. Ima mnogu drugi kulturi ~ii kalendari se sostojat od 360 dena, tokmu kolku {to ima stepeni krugot. Maite imaat tri kalendari. Prviot od niv e Colkin, koj e nivni li~en i astrolo{ki kalendar, a koj broi 260 dena. V~udoviduva~ki neli? Za Maite, ovoj kalendar bil li~en do taa mera, {to sekoe dete koe se ra|alo na opredelen den od Colkin kalendarot go dobivalo imeto na toj den. Site deca {to se ro|aat na toj den go imaat istoto ime. Toa i ne e tolku lo{o koga }e se zeme predvid kolku mnogu Bobovci, Xonovci ili Bilovci ima vo na{iot svet. Colkinot se sostoi od 13 nameri i 20 aspekti na kreativniot potencijal na sekoj den posebno. Zna~i sekoja namera pravi kombinacija so sekoj od aspektite i taka go sozdava kalendarot Colkin. Sekoj den imal poinakva namera i poinakov aspekt. Sekoj den bil praznik za Maite. Denes na primer denot e kombinacija na namerata transformiraj se so aspektot sloboda, sloboda zna~i komunikacija, a transformiraweto e kreirawe, zna~i celta na ovoj den e da kreira{ niz komunikacija. Sovr{en primer, neli?:) Vtoriot kalendar na Maite se narekuva Haab. Toj se sostoi od 365 dena. No toj sluèl samo za sobirawe danoci, za knigovodstvo, za sobirawe na ètvite. Ovoj svetoven

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

237

kalendar se koristel za ureduvawe na op{testvenite odnosi, no Colkin se koristel kako li~en kalendar, so koj Maite gi opredeluvale namerite i aspektite na sekoj den, a so toa i na site lu|e koi gi sledat li~nite aspekti i nameri, od denot na koj se rodeni. Colkin kalendarot raboti vo kombinacija so tretiot kalendar na Maite, koj se narekuva Tun, i broi 360 dena. Ovoj u{te se narekuva i boèstven ili proro~ki kalendar. Se koristel za predviduvawa, od koi nekoi za~uduvaat so svojata preciznost na vremenskata opredelenost na nastanite, koi se slu~ile mnogu podocna, od vremeto koga Maite gi vreàle svoite proro{tva na kamenite piramidi. Majanskite proro{tva se dlabinski to~ni i precizni. Maite za svoite proro{tva gi koristele Colkinot i Tunot, so toa {to gi pretstavile preku dva kruga, edniot so 260 zapci, a drugiot so 360, koi rotiraat taka {to se dviàt vo krug eden sproti drug. Sekoi 52 revolucii na Tunot se dobiva istata po~etna to~ka od koja se stavaat vo pogon krugovite. Zna~i, za otprilika 52 godini od ra|aweto, dvata kruga }e se namestat na istata pozicija na koja bile na denot na ra|aweto. Kaj Maite ovoj datum bil mnogu zna~aen, bidej}i toga{ sekoj Majanec preminuval vo stare{ina i go slavel svoeto povtorno ra|awe vo noviot ìvot. Za Maite sekoi 52 godini zapo~nuval nov ciklus. Posle taa vozrast majanskot gra|anin moèl da podu~uva, do taa vozrast sekoj bil samo u~enik. Bez ogled na negovata fizi~ka zrelost, samo posle 52-ta Tuna, ~ovek bi moèl da bide u~itel na tie koi sÂ˘ u{te go ìveat prviot ciklus. Koga toa }e se slu~elo kaj Maite, {to ne bilo mnogu ~esto, bidej}i pove}eto od ìtelite ne doìvuvale dlaboka starost, celoto op{testvo slavelo po~etok na nov ciklus.

238

CVETNIOT PAT

Vakvoto merewe na vremeto, so dva kruga od 260 i 360 dena, e bez presedan vo ~ove~kata istorija. Nema nikakvi planeti ili mese~ini koi se dviàt okolu sonceto za 260 ili 360 dena, pa seto toa ostanuva{e misterija za nau~nata javnost. Misterija koja arheolozite, so svoite otkritija, ja dovedoa do stepen na mit, koj sovr{eno se vklopuva i vo na{iot sovremen zapadno-civilizaciski fokus, ili gledi{te na ne{tata. Majanskiot kalendar e matemati~ki precizen vo mereweto na vremeto vo dolgi vremenski periodi. Pra{aweto sega bi bilo, {to li merele ovie lu|e? Ova se razbira bilo na~in za merewe na vremeto, no ~ie vreme, ne e toa vreme na nitu eden poznat objekt koj se dviì okolu sonceto, a sepak tolku precizno mereno i tolku jasno vo prorokuvaweto na idninata, {to ukaùva na faktot deka Maite navistina merele eden cel kreativen proces, koj se odvival niz matemati~ka progresivna konfiguracija bazirana na 13 nameri i 20 aspekti na kreativniot proces. Koga taa matematika ja adaptirale na sopstvenite ìvoti, Maite stanale svesni za ìvotnite ciklusi i nivnite parametri, sega ve}e precizno izrazeni preku matemati~ki funkcii, koi poradi toa {to se sovpa|aat so mnogu nastani od na{ata istorija, iznuduvaat voshit i ~udewe kaj sovremeniot nabquduva~. Maite gradele piramidi na devet nivoa, kako {to e taa vo î~en Ica. Site piramidi na Maite bile ili na pet ili na devet nivoa, poradi religiski pri~ini. Tie bile mesta za rituali. Vo 40-tite godini od minatiot vek, vo Jukatan be{e pronajdena plo~a vo vnatre{nosta na xunglata, na koja be{e ispi{an tekst na majanski jazik, so koj bea opredeleni vremenskite periodi od majanskiot kalendar. Toa

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

239

be{e klu~ot za da se otkrie misterijata so Majanskiot kalendar. Na taa plo~ka, koja istovremeno gi opi{uva i sekoe od nivoata na piramidite, ima zapis koj zapo~nuva so vremenski period {to spored na{eto merewe na vremeto i poznavawata vo oblasta na matematikata, bi moèlo da se izrazi kako eden mig pred 16,4 milijardi godini. Zna~i pred 16,4 milijardi godini zapo~nal prviot golem ciklus koj sĂŽ u{te trae, a koj kaj Maite e pretstaven na najniskoto skalilo od piramidata. Toa e prviot ciklus na sozdavawe na svesnosta i po~etokot na evolucijata. Ova gi natera arheolozite da se zamislat za toa {to vsu{nost ovie lu|e merele i do kade odela nivnata svesnost. Da se bide svesen za vremenski period od 16,4 milijardi godini koj sĂŽ u{te trae e da se ima {irok fokus na civilizaciska svest. Kako bi moèle tolku primitivni indijanci da imaat svest za tolku dolg vremenski period? Nau~nata javnost be{e zbuneta. Denes ve}e so Habls teleskopot, moème da vidime nekade vo dale~noto minato i da potvrdime deka, otprilika pred 15 milijardi godini nastanal univerzumot. Ili golemata eksplozija se slu~ila pred okolu 15 milijardi godini. Ova sovr{eno se vklopuva so majanskiot podatok, koj e u{te poprecizen, davaj}i to~na borojka od 16,4 milijardi godini. Ovoj ciklus kaj Maite u{te se narekuva i }eliski, zatoa {to vo krajnata faza na negoviot razvoj se pojavile prvite ìvi }elii vo univerzumot. Toga{ za prv pat se pojavil ìvotot! Pred da prodolìme so tolkuvaweto na kalendarot, da objasnime deka sekoe nivo od piramidata e podeleno na 13 dela, koi se pretstaveni preku sedum dena i {est no}i,

240

CVETNIOT PAT

edni po drugi, koi go delat sekoe nivo na 13 podnivoa, koi gi pretstavuvaat 13-te nameri na sozdavaweto. Za sekoe nivo na sozdavaweto ima sedum dena i {est no}i, koi pretstavuvaat razli~ni vremenski periodi. Ova verojatno ve}e ni zvu~i poznato od Biblijata, koja kaùva deka Bog go sozdal svetot za sedum dena. Kaj Maite toa e pretstaveno malku poprecizno, preku sedum dena prosledeni so {est no}i. Koga bi podelile 16,4 milijardi so 13, dobivame period od 1,26 milijardi godini. Toa e dolìnata na sekoj den i sekoja no} vo prviot ciklus na sozdavaweto. Zna~i od golemata eksplozija do denes pominale okolu 13 takvi ciklusi od po 1,26 milijardi godini. A sekoj ciklus imal svoja namera. Toga{ navistina i denot i no}ta traele mnogu dolgo. Sledniot ciklus po~nuva pred 820 milioni godini, {to e brojka dobiena koga }e se podeli dolìnata na prviot ciklus, zna~i }eliskiot, so 20-te aspekti na sozdavaweto. Toa zna~i 16,4 podeleno so 20 se dobiva 820 milioni. Toa se dvaeset takvi potciklusi vo prviot ciklus, a sledniot ciklus zapo~nuva so posledniot potciklus, zna~i pred 820 milioni godini. Ovoj ciklus se narekuva mamalski, poradi toa {to proizvodot na slednite 13 nameri na sozdavaweto niz poinakvi vremenski periodi, dovel do pojavata na cica~ite vo posledniot den od sozdavaweto na ovoj ciklus, mamalskiot. Maite to~no znaele kolku Tuna ima od ovoj ili onoj ciklus, a toa moè da se vidi od nivnite zapisi po yidovite na nivnite hramovi i piramidi. Zna~i ona {to pred 1,26 milijardi godini go dobivme kako rezultat na prethodnite 13 nameri na sozdavaweto vo prviot ciklus, ispreprleteni so 20 aspekti na sozdavaweto, bea ìvite }elii koi se grupiraa zaedno vo vidovi orgaznizmi, {to se borea za sopstven opstanok. Ova, vpro~em, naukata denes go potvrduva. Nau~nicite velat deka, otprilika pred 820 milioni

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

241

godini, individualnite }elii po~nale da se grupiraat vo razli~ni vidovi organizmi i kone~no dovele do pojavata na rastenijata. So toa zapo~nala evolucijata, i vo sekoj od potciklusite, pretstaveni preku sedumte dena i {este no}i, koi vo vtoriot ciklus traat po 63 milioni godini, zapo~nale da se javuvaat korali, ribi, vodozemci, ptici, reptili, dinosaurusi, pa sĂŽ toa izumrelo, za da ostanat cica~ite i da se namnoàt na zemjata do taa mera, da zavladeale. Spored naukata denes, cica~ite se pojavile to~no pred 63 milioni godini. Slu~ajno sovpa|awe? Koga }e ja podelime dolìnata na vtoriot ciklus, zna~i 820 milioni godini, so 20-te aspekti, ja dobivame brojkata od 41 milion godini, {to go ozna~uva po~etokot na tretiot ciklus na razvojot na svesta. Ovaa brojka od 41 milion godini, koja otprilika pretstavuva kolkav broj na tunovi Maite merele so opredelen vremenski period, go pretstavuva po~etokot na familijarnata svesnost na zemjata. Zna~i cica~ite sega nau~ile da se grupiraat na nivo na semejstvo {to dovelo do poinakov pristap kon opstanokot, a so toa i kon evolucijata. Spored nau~nicite, majmunite se tie {to se pojavile pred ~etiriesetina milioni godini. Majmunite prvi ja razvile individualnata svest, {to pak ja sozdava semejnata svesnost, za pobliska sorabotka, grià, odnos, vrska so drugi edinki, povisoko nivo na svesnost vo organiziraweto. Seto toa se razvivalo za vreme na celiot ciklus od 41 milion godini, vo 13 periodi, ili sedum dena i {est no}i, so traewe po 3,2 milioni godini. Denot, sÂ˘ u{te bil mnogu dolg! Sledniot ciklus zapo~nal pred 2 milioni godini, {to e brojka koja moè da se dobie ako se podeli dolìnata na prethodniot ciklus od 41 milion godini so 20 aspekti na sozdavaweto. Ovoj ciklus, kaj Maite se narekuva plemenski ciklus. Tuka ve}e sekoj den i sekoja no} traat po 160 000 godini. Vremeto poleka se zabrzuva!

242

CVETNIOT PAT

Nie s¢ u{te go ìveeme sedmiot den na prviot ciklus, }eliskiot, bidej}i }eliite s¢ u{te se osnova na ìvotot. S¢ u{te go ìveeme i sedmiot den na mamalskiot ciklus, s¢ u{te sme cica~i, i s¢ u{te postoi semejstvoto kako osnova na site na{i op{testveni ureduvawa. Zna~i koga se preo|a vo sleden ciklus ne se zavr{uva so prethodniot. Naprotiv, vtoriot se slu~uva vnatre vo prviot, a tretiot, vo vtoriot i vo prviot, i taka natamu. Ciklusite vremenski se stesnuvaat, a se zgolemuvaat vo razvojot na svesta. Sepak majanskiot kalendar ne go meri vremeto tuku razvojot na svesta. Slednoto nivo za razvojot na svesta, ili sledniot ciklus zapo~nal, zna~i, pred 2 milioni godini, {to se sovpa|a so pronajdokot na Lusi, prviot ~ovekoliki majmun bez opa{ka. Maite ne znaele deka Lusi se pojavila vo svetot pred 2 milioni godini, no zatoa nie znaeme deka na{ite najbliski predci, astrolopitekusot, se javil pred 2 milioni godini. Povtorno interesno sovpa|awe! Maite samo gi ~itale namerite na sekoj od ovie ciklusi za da moàt da predvidat {to }e im se slu~uva nim. Namerite vo ovoj ciklus, koi se stepeni na evolucijata na svesnosta, sega se odvivaat za vreme od 160 000 godini, i sekoj period manifestiral poinakva namera. Sekoja namera ja pretstavuvala svesnosta, koja potoa stanuvala svetlina, {to preo|ala vo misla, a duri potoa vo manifestacija. Zna~i ako denes namerata e transformacija, toga{ prvin svesnosta za toa se pretvora vo svetlina, koja se pretvora vo misla i nejzina manifestacija niz delata na lu|eto. Zna~i denes }e se slu~uvaat transformacii na najrazli~ni nivoa, zavisno od toa kakvi misli }e imaat lu|eto, kakov e nivniot galakti~ki zapis. Sledniot ciklus zapo~nal pred 102 000 godini, {to e brojka koja se dobiva koga dolìnata na prethodniot ciklus }e se podeli so 20 aspekti na sozdavaweto, {to u{te

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

243

se narekuva kulturen ciklus, ili periodot koga za prvpat plemiwata po~nuvaat da se organiziraat vo kulturi. Toa celosno se sovpa|a so arheolo{kite naodi. Sekoi 8000 godini se slu~uvala promena na namerata na sozdavaweto. Vo 3115 godinia pred na{ata era, zapo~nal sledniot ciklus, koj se narekuva u{te i nacionalen ciklus, periodot koga se sozdavaat naciite, i nacionalnata svest. Tokmu toj period se smeta deka e po~etokot na egipetskata civilizacija, koga kralot Menes gi obedinil Goren i Dolen Egipet i ja sozdal prvata egipetska nacija, ili kralstvo. Na sekoi 400 godini se menuvala namerata na sozdavaweto. Tuka, sekoj den i sekoja no} traele mnogu pokratko. Ve}e na sekoi ~etiristotini godini se slu~uvaat promeni na svesta kaj lu|eto, {to moè da se zabeleì i vo istoriskite tekovi na zapadnata civilizacija. Nie denes ne moème da zamislime deka Maite, vo toj period, ìveele po odredena {ema opredelena od namerata na toj period, zna~i, se oblekuvale po odreden trend, jadele to~no opredelena hrana, koristele opredeleni boi, celi ~etiristotini godini, a koga }e do{ol sledniot ciklus menuvale sĂŽ po terkot na slednata namera. Site: decata, vozrasnite i starite se oblekuvale isto. Nemalo raznolikost! Sledniot ciklus koj zapo~nal vo 1755, se narekuva u{te i planetaren ciklus, bidej}i toga{ lu|eto ja dostignale planetarnata svest. Za prv pat po otkrivaweto na noviot svet, lu|eto po~nale so novi osvojuvawa na planetata Zemja, {to predizvikalo nivnata svesnost da se pro{iri kon svetot vo celost. So toa zapo~nale i golemite nau~ni ekspedicii, koi donele do novi soznanija za svetot okolu nas, so {to se ovozmoìlo usovr{uvawe na metodite za obrabotka na prirodnite resursi vo predmeti za upotreba vo sekojdnevjeto, taka {to svetot po~nal da ni

244

CVETNIOT PAT

stanuva podostapen i polesen za `iveewe. Istoriski gledano, interesno e ova sovpa|awe na po~etokot na ovoj ciklus kaj Maite, so po~etokot na industriskata revolucija na zapad i novite dostignuvawa vo oblasta na naukata. Toa dovelo do pojava na ma{inite kako zamena za ~ove~kata sila i ~ove{tvoto trebalo da se soo~i so svesnosta za mo}ta za da doznae {to e odgovornost. Onoj koj ja kontrolira prirodata e mo}en, a bidej}i ma{inite toa go pravat za lu|eto, onoj koj gi imal vo toa vreme ma{inite bil mo}en i vlijael vrz nastanite. Sega poleka se otvora nov tek na svesnost. Lu|eto se natprevaruvaat koj }e izmisli pomo}na ma{ina i koj }e poka`e pogolemo vlijanie vrz svetskite tekovi. Eksploatiraweto na prirodnite resursi ne e podednakvo kaj site nacii i na globalno nivo se gledaat neednakvosti, {to nĂŽ vodi kon slednite etapi na ovoj ciklus. Sekoja od etapite na ovoj ciklus trae po 20 godini. Zna~i, vo ovoj ciklus se slu~uva promena na svesta sekoi dvaeset godini. Naredniot ciklus zapo~na na 5-ti januari 1999 godina. Ovoj ciklus kaj Maite se narekuva galakti~ki. Negovata zada~a e da gi izedna~i mo`nostite na site nacii na svetskata scena, so toa {to namesto da si gi negiraat razli~nite vrednosti so demonstracija na mo}, naciite da op{tat i razmenuvaat iskustva vrz baza na me|usebna etika, koja }e se bazira vrz vnatre{nite iskustva vodeni od intuicijata. Za toa e potrebna evolucija na svesta kaj mnogu lu|e, ili barem kaj kriti~na masa na lu|e. Za taa cel, tuka svesta se menuva kaj lu|eto na sekoi 360 dena. Zna~i, vo ovoj ciklus }e mineme niz to~no 13 tuna. Sekoj od niv pretstavuva po eden den i edna no}, a so toa i po edna od namerite na sozdavaweto. Tie nameri, vo interakcija so 20te aspekti na sozdavaweto, koi tuka ve}e se sveduvaat na periodi od po 260 dena, ja razvivaat svesnosta kaj lu|eto na galakti~ko nivo, kade {to lu|eto u~at kako da izlezat na kraj so svoite stravovi, koi se proektiraat vo umot kako

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

245

rezultat na na{i nasledeni ili steknati iskustva, za da nau~at kako da ja sledat intuicijata, koja }e gi odvede lu|eto do sledniot ciklus za razvoj na svesta. Toj ciklus }e zapo~ne na 10 fevruari 2011 godina, a se narekuva kosmi~ki. Toj ciklus }e trae samo 260 dena. Zna~i tuka ve}e kalendarot se sveduva na mereweto spored Colkin, koj se sostoi od 13 nameri, sekoja po 20 dena. Zna~i sekoj den i sekoja no} }e traat po 20 dena. Svesnosta na lu|eto vo ovoj period }e se menuva na sekoi dvaeset dena. SĂŽ pobrzo i pobrzo! Promenite }e se odvivaat sĂŽ do posledniot den od ovoj ciklus, koj vo na{iot kalendar e ozna~en so 28 oktomvri 2012 godina. Mnogu skoro! Na toj datum site ovie devet ciklusi zavr{uvaat, vgradeni eden vo drug vo sovr{ena matemati~ka progresija, koja sporedena so nau~nite otkritija na zapadnata civilizacija ukaùvaat na niza sovpa|awa, koi se fascinantni do stepen na neverojatnost. Kako li moèle Maite da go znaat seto toa? Se razbira tie imale mnogu poinakva pretstava za nastanite, od taa {to nie denes imame privilegija da ja uìvame. Dene{nata perspektiva, vo sebe sodrì gledi{ta na mnogu nau~ni tvrdewa, zasnovani vrz dokazi, koi frlaat sosema poinakvo svetlo vrz celata prikazna na Maite. Za da se sfati kako funkcioniraat namerite, preku sedumte dena i {este no}i, }e go dademe primerot so menuva~ot na brzini vo avtomobilite. Prvin po~nuvame vo ler, pa stavame vo prva brzina, pa vadime od prva i stavame vo vtora i taka natamu. Istiot princip vaì i za majanskiot kalendar. Koga zapo~nuva ciklusot, prvin vleguvame vo prvata namera, pa vo prvata no} izleguvame od nea, vleguvame vo vtorata namera, pa izleguvame vo vtorata no} i sĂŽ taka do pettata. E, pettata namera, ili pettiot den, e zna~aen za sekoj ciklus. Vo pettiot den se postavuva

246

CVETNIOT PAT

osnovata za slednata svesnost, pa se izleguva od brzinata za povtorno da se zabrza postepeno niz {estiot den, pa da se izvadi od brzinata vo {estata no} za celosno da se zabrza vo sedmiot den. Pettiot den i pettata no} Maite imale poseben stav kon nastanite koi bile opredeleni so pettiot den na koj bilo ciklus. Za niv, toa bil den vreden za najgolemi ritualni proslavi. Da vidime {to veli nau~nata perspektiva za toa {to se slu~uvalo vo tie periodi od razvojot na svetot. Pettiot den od prviot ciklus pa|a vo period {to zapo~nal pred 6.5 milijardi godini. Zna~i, odime nazad vo }eliskiot ciklus, no sega nekolku milijardi godini pred da nastanat }eliite, za da vidime {to veli naukata za toj period. Spored sovremenite naodi od oblasta na astronomijata i astrofizikata, Son~eviot sistem bil formiran pred okolu 6,5 milijardi godini. Povtorno interesno sovpa|awe. Na{iot Son~ev sistem bil sozdaden vo pettiot den od }eliskiot ciklus. Kolku svetol den bilo toa! Za vreme, pak, na pettata no} od ovoj ciklus, pred okolu 4,5 milijardi godini, planetata Zemja minala niz period od 250 milioni godini meteorsko bombardirawe. Zna~i, za vreme na pettata no}, planetata Zemja dobila meteorski napad, od sĂŽ ona {to ostanalo kako vi{ok vo Son~eviot sistem, a {to bilo privle~eno od okolnite planeti, {to dovelo do pojava na vodata na Zemjata. Kakov dar? A, kakva li no}? Zna~i, celi karpi mraz pa|ale na Zemjata celi 250 milioni godini, so {to `e{kata povr{ina na Zemjata se izladila, se formirale gusti oblaci na vodna parea, izme{ani so mnogu drugi gasovi koi se dobivale od reakcijata

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

247

na vè{tenata lava so vodata, koi, pak, gi zapo~nale vrneìte koi traele mnogu dolgo, a pod ~ija zakrila se polnele okeanite, se varela ka{ata na ìvotot, se formirala atmosferata i zemjinata kora. Vo sledniot ciklus, pettiot den po~nuva pred 315 milioni godini, trae celi 63 milioni godini, a za toj period naukata denes veli deka ìvotot se preselil od vodata na kopnoto. Zna~i za prv pat vodozemcite izlegle od vodata pred 315 milioni godini. Kone~no vozduh! Za vreme na toj period se razvile site ìvotni formi na kopnoto. Toa bilo prili~no golema promena na svesta. Naedna{ kopnoto vrielo od ìvi formi, koi vo svojata borba za opstanok, se adaptirale na okolinata do toj stepen {to stanale grablivci edni na drugi, opasni i celosno nepodobni za razvojot na kosmi~kata svest do najvisokite nivoa. Potrebna bila promena na evolutivniot tek. Pettata no} od ovoj ciklus se sovpa|a so periodot koga, spored nau~nite podatoci, izumiraat mnogu ìvotinski vidovi, kako {to bile dinosaurusite i pogolemite reptili, ostavaj}i im prostor na cica~ite da go prodolàt sledniot razvoen ciklus na kosmi~kata svest. Devedeset i sedum procenti od site ìvotinski vidovi, toga{ bile zbri{ani od liceto na planetata Zemja. Za vreme na pettiot den od sledniot ciklus, familijarniot, {to zapo~nal pred 16 milioni godini, a trael celi tri i pol milioni godini, denes naukata znae deka toga{ za prv pat se javuva vizijata vo boja, ili setiloto za registrirawe na boite od vizuelniot del od spektarot na svetlinata. Za prv pat boite vleguvaat vo spektarot na iskusuvawe na realnosta, {to nĂŽ okruùva vo vidnoto pole. Naukata, sepak, ne moè so sigurnost da kaè

248

CVETNIOT PAT

{to vsu{nost se slu~uvalo za vreme na pettata no}. SÂ˘ u{te ne sme otkrile. Za vreme na pettiot den od sledniot ciklus, plemenskiot, {to zapo~nuva pred 800 000 godini, naukata veli deka ~ovekot go otkril ognot. Nitu eden od naodite koi vodat podlaboko od ovoj period ne pokaùvaat znaci na koristewe na ognot. SĂŽ ona {to po~nuva od toj period, pa navamu, ima znaci na koristewe na ognot kaj praistoriskite lu|e. Zna~i darot na ovoj den e ognot, koj bil revolucionerno otkritie za pe{terskiot ~ovek. Vo pettata no} od plemenskiot ciklus, naukata denes znae deka se slu~ilo poslednoto ledeno doba, koe zapo~nalo pred 640 000 godini. Vo pettiot den od sledniot ciklus, kulturniot, koj zapo~nal pred 40 000 godini, za prv pat se javuva pe{terskata umetnost. Umetnosta vo toa vreme ne sluèla za dekoracija na predmeti. Taa bila dvigatel na mislata, sozdatel na bogovite, sveta pretstava za sonot koj gi vodel lu|eto so sli~na svest. Niz umetnosta lu|eto za prv pat se obidele da si ja soznaat idninata. Umetnosta e prvoto razmisluvawe za idninata. Koga nekoj pe{terski ~ovek od koskite pravel statuetka na bremena èna, koja ja pretstavuvala negovata boìca na plodnosta, toj sigurno imal namera da ja koristi za da mu bide od pomo{ utre, a ne v~era. Ili site onie lovci, koi gi lovat divite bizoni, se iscrtani po yidovite na pe{terite so namera da se ohrabrat idnite lovci za isto tolku dobar plen, kakov {to go opi{uvaat slikite, a ne minatite. Zna~i umetnosta, na koja i bile pripi{uvani pretstavi za iskustva koi od ~ovekot pravele da se ~uvstvuva pomo}no i pohrabro, imala magiska mo} da ohrabruva, potsetuva, u~i i sozdava edna zaedni~ka ideja ili son, so cel i idnite pokolenija da ja slu{nat prikaznata za drevniot son.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

249

Pettata no} od ovoj ciklus zapo~nala pred 32 000 godini, vo koj naukata veli deka neandertalecot izumrel. A, izumrel poradi toa {to voop{to ne se smenil. Za period od sto iljadi godini dodeka postoel, gi pravel istite alatki, istata obleka, istite orudija, istite predmeti i ìveel vo istite pe{teri kako i prethodnata generacija. Voop{to ne se promenil i evolucijata go osudila na propast. A, sosem slu~ajno, seto toa se slu~ilo vo pettata no} od familijarniot ciklus. Neandertalecot is~eznal od liceto na zemjata, poradi toa {to ne uspeal da se adaptira na promenata na svesta kaj svojot vid, taka {to okolnostite go navele vo pozicija na aftoreferentnost i toj, verojatno, samiot se zatrul od sopstvenite genetski duplikacii, nemoèj}i da ja odrì vizijata za idninata. Tuka zavr{uva pettoto skalilo od piramidata i zapo~nuva istorijata. Ili, prethodno pa sĂŽ do kulturniot ciklus bilo praistorija, a od nacionalniot ciklus pa navamu e istorija (history, na angliski jazik, {to moè da se svede na his story, his - se misli na nego, ~ovekot, pa ottuka negovata prikazna, ili negovata (i)storija). So nacionalniot ciklus po~nuva prikaznata za ~ovekot i razvojot na negovata svest. Po~etokot na nacionalniot ciklus, pokraj so formiraweto na egipetskata nacija, e obeleàn i so pronao|aweto na prvoto sumersko klinesto pismo, kako i egipetskite hieroglifi. Pettiot den od ovoj ciklus, koj zapo~nal pred okolu dve iljadi godini, se sovpa|a so 40-tata godina od novata era. Taa godina, sv. Pavle zapo~nal so propovedta na Hristovata poraka, so golema pasija i qubov kon deloto na svojot u~itel. Negovite propovedi gi slu{nale mnogu lu|e od toa vreme i go prifatile u~eweto na Hristos, zatoa {to du{ite im piele od golemiot son za pobedata nad

250

CVETNIOT PAT

smrtta i ve~niot ìvot. Qubovta kako sila, dotoga{ ne koristena, stanuva dvigatel na mnogu op{testveni procesi, koi ja vodat istorijata kon svojot evolutiven tek. Pasijata na Pavle kon deloto na Hristos, dovelo do pojava na nova svesnost kaj lu|eto, deka vozmo`no e da se pobedi smrtta dokolku se sledi deloto na Mesijata. Sinot ~ove~ki se rodi na zemjata za da go spasi ~ove{tvoto od sopstvenata temnina i da mu go pokaè patot. @rtvata, koja toj ja dade za deloto na svojot Otec, be{e golema. Negovata smrt e opomena za site onie koi krevaat raka vrz deloto bo`je, a negovoto voskresenie, son na tie koi veruvaat. Taa prikazna, koja na svetot mu ja raskaà Pavle, ostana vreàna vo srcata na tie {to poveruvaa i sozdade tek po koj trgnaa mnogu narodi. Hristos za vreme na svojot ìvot zboruval so edvaj nekolku iljadi lu|e. No, Pavle be{e toj, koj im go pokaà patot na mnogu lu|e. Svetot navistina doìvea promena na svesta i go dobi darot na boèstvenata qubov, kako pat do ve~nosta. Porakata, {to Pavle ja prenese do svetot, be{e deka site nie sme bo`ji ~eda, bogolu|e. Dokolku bi se spoznale i bi se predale na bo`jata qubov, toga{ bi bile isto {to i onoj koj ne sozdava, negovi kokreatori. Zaedno bi ja sozdavale na{ata realnost po na{a volja. Takvata poraka nai{la na lo{ priem vo svetot vo koj sÂ˘ u{te postoele nejasni pretstavi za mnogu boèstva, koi i pokraj toa {to pretstavuvale prirodni sili, bile mo}ni vo vlijanieto {to go imale vrz potsvesta na lu|eto. Hristovata poraka, deka site nie sme ~eda bo`ji i deka ne ni treba posrednik za da bideme vo bo`ja milost, bila lo{o protolkuvana od tie koi sakale da gi imaat rabotite pod svoja kontrola, ta namesto da gi nau~at lu|eto da veruvaat vo svojata boèstvena priroda, tie gi terale da se pla{at od toa {to se, gradej}i pretstava za Bog spored svojot lik, koj sve{tenicite im go nametnuvale na vernicite. Pa seta taa prikazna prerasnala vo crna temna no}!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

251

Pettata no} od nacionalniot ciklus se sovpa|a so periodot okolu 411 godina od novata era, koga propa|a Rimskata Imperija i zapo~nuvaat temnite vekovi na svetoto Zapadno Rimsko Carstvo. Inkvizicijata i nejzinata namera da vospostavat red vo duhovnata kultura kaj naselenieto, uni{tuvaj}i sĂŽ {to bilo povrzano so prethodnite tradicii, uveruvawa ili kultovi. Seto toa bilo proglasuvano za demonsko, a samo tolkuvaweto na ìvotot prifateno od crkvata moèlo da mu obezbedi na naselenieto spasenie od grevovite. Biblijata ja tolkuvale sve{tenicite, koi so namera da go kontroliraat naselenieto, ja interpretirale svetata kniga kako {to im se ~inelo najprikladno. Isto taka i Vizantija vladeela vrz osnova na u~eweto na svetite otci, koi, ispla{eni deka lu|eto }e go skvernavat u~eweto na Mesijata, ako im se ostavi sami da odlu~uvaat, re{ile tie, du{egri`nite, da im kaàt kako da go odat patot svoj. Tuka prsti izme{al |avolot, no lu|eto sami si dozvolile! Pettiot den od sekoj ciklus e ogromno otvorawe na svesnosta. Toga{ se postavuva osnovata za otvoraweto na slednoto nivo na svesnost. Pettiot den od sledniot ciklus, zna~i planetarniot, koj se sovpa|a so 1913 godina, koga se pojavuva Ajn{tajn, eden od najgenijalnite umovi na zapadnata misla, koj ovozmoì sosema novo gledi{te na realnosta, nova perspektiva niz negovite nabquduvawa. Negovite naodi za E=ms2, teorijata na relativitetot, atomskata energija, kvantnata fizika, teorijata na haosot i mnogu drugi gledi{ta koi ja postavija {emata za konstruirawe na na{ata realnost. So drugi zborovi, Ajn{tajn na svetot mu pokaà kolku e (ne)realen i kolku e (ne)predvidliv. Kolku, vsu{nost ni{to ne e onaka kako {to ni se ~ini. A, toa dovede do razvojot na svesta na slednoto nivo.

252

CVETNIOT PAT

Vo ovaa nasoka e i otkritieto na Habls, najdobriot teleskop lansiran vo orbitata na planetata Zemja koj pokaà deka univerzumot e beskraen i kako takov, vo nego sĂŽ e mo`no. Povtorno otvorawe na svesta za svetot vo koj ìveeme. Sega ve}e na u{te povisoko nivo, podlaboko vo beskone~nosta. Svetot sega ve}e svesen za svojata realnost, stana svesen deka moè da bide mnogu mo}en koristej}i go nasobranoto iskustvo i znaewe, i kaj nekoi nacii dovede do brutalen izraz na netolerancija za razlikite kaj drugite nacii, sozdadeni vo ovoj ciklus. Ovaa netolerancija e posledica na kulturniot natprevar na naciite za svoe mesto vo svetot, vodeni od instinktot za opstanok, pla{ej}i se od me|usebnite razliki, kako izgovor za stravot od sopstvenite promeni. Se ~ini deka ~ovekot otsekoga{ imal tendencija da ne se menuva. Vo site slu~ai na promena na svesta, toa bile individualci koi go zapo~nuvale noviot tek. Pettata no} na nacionalniot ciklus se sovpa|a so Vtorata svetska vojna i deloto na Hitler, koj mu pokaà na svetot deka bez razum i bez qubov, mo}ta moè da go opie ~ovekot do toj stepen {to iracionalnite stravovi }e gi svede na iskustva koi predizvikuvaat masovna histerija, {to gi pravi lu|eto podlo`ni na sekakov vid potsvesni manipulacii, kakvi {to sigurno pravel ovoj temen lik od ~ove~kata istorija. Mo}ta bez razum, e ~isto zlo! Za toa svedo~at i `rtvite od dvete svetski vojni. ôve{tvoto plati golema cena za ovaa lekcija. Promenite koi gi nosi pettata no} vo sekoj period, go ~istat patot na kosmi~kata svest do probivot vo slednoto nivo. Zna~i pettata no} vo sekoj od ciklusite gi otstranuva pre~kite za razvojot na kosmi~kata svest kon

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

253

slednoto nivo, naso~uvaj}i ja na toj na~in evolucijata na kosmosot. No, tuka }e napravime mala digresija so toa {to }e opi{eme kakva bila svesta vo sekoj od ciklusite, spored zapisite na Maite. Vo }eliskiot ciklus svesta bila na nivo na akcija-reakcija. Zna~i razvojnite fazi na evolucijata na kosmosot, koi dovele do pojavata na prvite ìvi }elii, se odvivale po principot na akcija i reakcija. Za da se dobie od vodorodot helium, se slu~uva zagrevawe (akcija) na elektronite koi izletuvaat od svojata orbita i predizvikuvaat nuklearna reakcija, {to, pak, predizvikuva fuzija (povtorno akcija) koja predizvikuva eksplozija (reakcija), preku koja se sozdavaat drugi hemiski elementi. Fizi~kite i hemiskite procesi se odvivale na ova nivo na svesnost i procesot te~el ponatamu, sĂŽ do pojavata na prvite }elii. Vo vtoriot ciklus koga individualnite }elii po~nale da se grupiraat vo organizmi, svesta se pomestila kon slednoto nivo, koe moè da se objasni kako stimulirawe i reagirawe. Razlikata pome|u akcijareakcija i stimulirawe-reagirawe e vo toa {to vtoroto moè da se odviva vo sekoja nasoka, za razlika od prvoto koe se odviva samo vo edna nasoka. Sekoja akcija predizvikuva reakcija vrz baza na opredeleni fizi~ki i hemiski zakoni, no samo vo edna nasoka. Dodeka, pak, so stimulirawe na edna, ve}e ìva materija, se predizvikuva odreden vid reakcija koja moè da se odviva vo mnogu nasoki, povtorno vrz baza na fizi~kite i biohemiskite zakoni, kako i nekoi drugi. Organizmite se koristele so ovoj mehanizam za go osiguraat sopstveniot opstanok. Vo sledniot ciklus, familijarniot, kaj ìvite formi za prv pat se javuva individualnata reakcija kako odgovor na odredenoto stimulirawe. Zna~i sega se javuva

254

CVETNIOT PAT

svesnost za interesite na edinkata kako i izborot koj se nudi za individualnata reakcija na odredenoto stimulirawe. Ribite se dviàt kako grupa, vo jato, i ako im frlite nekoj predmet koj }e gi presretne, tie, istovremeno, }e se podelat vo dve jata i }e go odbegnat predmetot, a potoa }e se spojat pak vo edno jato. Taka raboti kolektivnata svest kaj ìvotnite. No kaj majmunite, na primer, dokolku frlite banani pred grupa majmuni, }e dobiete mno{tvo od individualni reakcii. Tie nema da se dviàt sinhronizirano kako jatoto ribi, tuku sekoj }e reagira na sopstven na~in. Zna~i, svesnosta koja se razvila vo ovoj ciklus bila na nivo na poedine~nite reakcii na edinkite. Se razvivala individualnata svest. Vo sledniot ciklus, plemenskiot, za prv pat majmunot se otkaàl od svojata opa{ka i po~nal da koristi drugo orudie, umot. Toj po~nal da se koristi so umot i so pretstavite koi niz nego gi gradel za sopstvenata svesnost, vrz baza na sli~nostite i razlikite. Seto toa so cel da se donese re{enie. Re{enijata se pridobivkata na ova nivo za razvojot na svesta, za ~ija cel bilo potrebno da se sozdade UM. Edinkite po~nale da se grupiraat vrz osnova na sli~nostite i da se dvojat od onie koi se razli~ni od niv. Tie nosele re{enija koi gi postavuvale osnovite za prvite ~ove~ki grupirawa. Na toj na~in se sozdale plemiwata. Ve}e nemame samo stimulirawe-reagirawe, tuku stimulirawe, nabquduvawe, re{avawe i akcija. Lu|eto po~nale da donesuvaat re{enija za vreme na ovoj vremenski period. Osnovata na kulturniot ciklus e pojavata na zaedni~kite pri~ini vo osnova na sekoe pogolemo grupirawe. Plemiwata, otkako se odvoile spored me|usebnite sli~nosti i razliki, po~nale da baraat pri~ini poradi koi ne{tata se slu~uvaat, zo{to tie postojat i koja e

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

255

nivnata cel. Se pojavile prvite pe{terski vra~ovi, {amani, druidi, produhoveni magovi, koi na lu|eto im gi objasnuvale pojavite preku sopstvenata pretstava za niv. Tie davale pri~ini za postoeweto na yvezdite, ognot, do`dot, vulkanot, na me~kata koja gi napadnala. Site tie pretstavi, objasnenija, pri~ini za postoeweto na ne{tata dovele do pojava na prvite kulturi vo svetot. Ovaa potraga po pri~ini za postoeweto na ne{tata e osnova na seta ~ove~ka kosmologija, site kulturi i civilizacii, voop{to. Vo ovoj period lu|eto po~nale da razvivaat estetski vrednosti, da ja spoznavaat i vrednuvaat ubavinata i da gradat stil na preìvuvawe. Taa svest s¢ u{te postoi i denes. S¢ u{te ima lu|e koi smetaat deka nivnite pri~ini se podobri od onie na drugite, koi s¢ u{te ne sakaat da ja prifatat zapadnata kultura, da re~eme, koristat najbizarni sredstva da ja demonstriraat sopstvenata pri~ina za postoewe. Takvite kulturi koi se zaglaveni na toa nivo na pri~ini, se osudeni na propast. Samo onie kulturi koi gi nadminale site nivoa za razvoj na svesta, zna~i stanale nacii, globalisti, ~lenovi na galakti~kata konfederacija i kokreatori, }e moàt da napravat probiv na svesta od tretata vo ~etvrtata dimenzija. Nacionalniot ciklus ja otvori svesnosta za zakonite i kaznata. Za vreme na kulturniot ciklus, lu|eto s¢ u{te ne poznavale koncept za dobro i za lo{o. Imalo samo posledici od nivnite reakcii. Koga se nasobrale dovolno pri~ini za odredeni posledici, kako i za toa koi dejstvija gi predizvikuvaat, toga{ {amanite po~nale da sozdavaat zakoni za toa kako treba da se ìvee za da se dobijat povolni posledici i kako da se izbegnat lo{ite. Za prv pat se javuva svesta za dobro i za lo{o. Vo ovoj period, Evreite ja zapo~nuvaat svojata prikazna, so pojavata na prvite lu|e, Adam i Eva, nivnoto spoznavawe na dobroto i na lo{oto i nivniot pad od Rajot. Pred ovoj period, lu|eto nemale policija da tr~a po niv, ako ne{to lo{o napravile.

256

CVETNIOT PAT

Dokolku nekoj do{ol i gi udril lu|eto, najverojatno i tie bi mu vratile nazad, bez po~it kon uniformata koja ja nosel. Tie ne znaele za zakoni i postoel priroden balans na rabotite. No vo nacionalniot ciklus, lu|eto po~nale da sozdavaat zakoni za da se podu~at na toa kako da go ìveat ìvotot, a da ne se uni{tat sebesi, sledej}i gi poukite od iskustvata na tie pred niv. Vo ovoj ciklus se javuva i Mojsej, koj na svetot mu gi dava bo`jite zakoni. Postavena e oskata za razvoj na evolucijata na kosmi~kata svest. A, na ~ovekot mu treba{e da stigne do sedmiot den od ovoj ciklus, za da gi soznae zakonite na naukata. Qubovta i razumot splotija pat i go otvorija slednoto nivo za razvoj na kosmi~kata svest. Vo sledniot ciklus, planetarniot, svesta se podigna na nivo na mo}. So po~etokot na industriskata revolucija, ~ove{tvoto ja spozna sopstvenata mo} so toa {to sozdade ma{ini koi ja zamenija i zasilija negovata sila. Otkako qubovta i razumot se spoija vo edinstven pat, toga{ se pojavi mo}ta. No taa treba{e da se doìvee za da se spoznae, a toa vode{e kon rizici koi ja predizvikaa ~ove~kata sposobnost za donesuvawe re{enija, vo nasoka na sopstveniot opstanok. ôvekot, koristej}i ja silata na razumot i qubovta kon ìvotot, treba{e da se soo~i so stravotnata veli~ina na mo}ta koja mu e dadena da ja koristi, bez pritoa da se uni{ti sebesi ili svetot vo koj ìvee. Mo}ta ne e nitu lo{a nitu dobra. Sepak odredeni lu|e uspeale da stignat do pozicija na golema mo} so koja moèle da donesuvaat re{enija za sebe i za svetot koj gi opkruùval, {to moèlo da ima pozitivni ili negativni posledici. Takvite poedinci, zavisno od sostojbata na svojot razum, razli~no ja koristele mo}ta, baraj}i mo`nosti koi }e gi nadminat prethodnite i }e im ja zgolemat mo}ta, za da moàt da vlijaat na nastanite po svoja volja. Toa se pokaà neuspe{no i opasno po celata planeta.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

257

Poedinci so golema mo}, kako Napoleon, Hitler ili Stalin, se pokaàa kako opasni za evolucijata na celoto ~ove{tvo. A so Studenata vojna, se pokaà i deka oddelni nacii, dokolku im se dozvoli da imaat pregolema mo}, moè da go dovedat celiot svet pred propast. Zna~i, re{enieto e da se iznajde na~in kako da se zadovolat potrebite na site lu|e vo svetot, so site nivni razliki, pri~ini i zakoni i na toj na~in da se izgradi osnovata za slednoto nivo za razvoj na kosmi~kata svest. Razvojnite fazi na galakti~kiot ciklus nĂŽ u~at na toa kako da sozdademe me|u~ove~ka etika na odnesuvawe, so toa {to }e ja nadmineme èlbata za uni{tuvawe na me|usebnite razliki, }e sozdademe zaedni~ka pretstava za svetot, od na{ite tradicii i nasledstva, i }e nau~ime kako da se vodime od vnatre{nite iskustva, vodeni od intuicijata, so toa {to }e barame spontani re{enija za spontani situacii. Vo ova nivo lu|eto }e treba da nau~at kako da se odnesuvaat edni so drugi vrz baza na me|usebna etika na odnesuvawe, {to nema da bide moralno opredelena. Moralot pretstavuva dogovoreno re{enie za spontana situacija. Zna~i, taka kako {to velat drugite, taka i treba! So etikata se razviva nova svesnost za toa kako treba, a vodeni od intuicijata, nie u~ime kako da se oslobodime od nasobranite negativni iskustva niz istorijata, koi ja ko~at evolucijata na svesta, so toa {to sozdavaat stravovi vo na{iot um, vrz baza na pretstavite koi sme gi izgradile za ona {to kako posledica nĂŽ o~ekuva, dokolku izneverime nekoi od o~ekuvawata na na{ata grupa so koja se identifikuvame, sred ova {arenilo od uveruvawa. Zna~i, otkako se javila idejata za dobro i za lo{o, sekoja nacija oddelno si gi tolkuvala tie pretstavi, gradela svoi zakoni i pravila, sozdavala sopstvena sila so koja demonstrirala mo} nad drugite nacii poslabi od niv, {to dovelo do me|usebni konflikti na planetarno nivo, {to se

258

CVETNIOT PAT

pokaà rizi~no za opstanokot na na{iot vid, pa duri i na celata planeta. Sega e vreme za preispituvawe na na{ite vrednosti, spoznavawe na na{eto mesto vo ovaa golema kosmi~ka igra i osloboduvawe od site nasobrani stravovi za toa koi sme i {to se slu~uva. Ni{to lo{o ne se slu~uva. SĂŽ te~e vo najgolem red. Sega sme tokmu tamu kade {to evolucijata sakala da bideme, inaku voop{to ne bi ni bile. So me|usebnata etika, lu|eto treba da nau~at kako da ja prenaso~at svesta, od reaktivna vo proaktivna. Toa zna~i deka ona {to do v~era nĂŽ razdeluvalo, denes treba da nĂŽ zbliùva. Ako nekoga{ sme se delele poradi na{ite razliki, denes treba da se zbliùvame tokmu poradi niv. No, kako od tolkav golem broj razliki da se izgradi zaedni~ki pat? Na{ite poedine~ni ikustva gi sozdavale razlikite, koi nĂŽ delele na plemiwa, kulturi i nacii, a sekoe iskustvo e rezultat na dejstvijata koi gi prezemame sledej}i go vnatre{niot son, ili pretstavata za nas. So drugi zborovi, vodeni od vnatre{nite nagoni i instinkti, rasuduvame za nas i za svetot, vo ramkite na dobro i lo{o, prezemame dejstvija, koi go sozdavaat na{eto iskustvo, {to za nas e vistinsko doìvuvawe kon koe nie se stremime. Dokolku tie stremeì se spodelat i so drugi poedinci, toga{ se javuvaat zaedni~ki pri~ini za postoeweto i stremeweto. Toga{ koga pove}e edinki se opredelile za odreden streme`, tie re{ile da sozdadat pravila na odnesuvawe, so {to }e osiguraat deka nivnite stremeì }e bidat spodeleni i od strana na drugite. Dokolku ne bilo taka, sleduvale kaznite. Takvite stremeì predizvikale konflikti me|u razli~nite grupi lu|e, {to se pokaà kako lo{o iskustvo. Za da se nau~i dobroto potrebno e da se iznajde na~in kako stremeìte }e se obedinat vo eden {to }e ja naso~i na{ata svest kon povisokite nivoa, galakti~ko i kosmi~ko. Potrebno e celata elita koja ja ima mo}ta vo svoi race, da go prifati konceptot na etika vo me|usebnoto odnesuvawe. No koj ja ima mo}ta vo svoi race - politi~arite,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

259

sopstvenicite na golemite biznisi, korporaciite? Koj treba da nau~i da se vodi od me|u~ove~kata etika za da izbegne samouni{tuvawe? Moèbi vo ovaa nasoka najdobro e da se citira Isus, koga veli deka, blaèni se krotkite, oti tie }e ja nasledat Zemjata. Onie koi nema da ja podignat svesta na ova nivo se osudeni na propast. Samo tie koi se odnesuvaat kon drugite so me|u~ove~ka etika na odnesuvawe, sledej}i gi svoite vnatre{ni iskustva, vodeni od intuicijata, }e moè da ja postavat osnovata na slednoto nivo za razvoj na kosmi~kata svest. Etikata e koncept koj e mnogu pogolem od samite nas, bidej}i opfa}a sĂŽ istovremeno; bidej}i pretstavuva zbir od na{ite iskustva i sposobnosta za rasuduvawe koi se svedeni na spontani odluki za spontani situacii, za razlika od moralnite re{enija za spontani situacii, koi ja zabavuvaat rabotata na na{iot mozok. Etikata e univerzalen kodeks na svesno odnesuvawe, koj nema da zavr{i. Naprotiv, doprva }e se razviva! Vo ovoj ciklus promenite }e se slu~uvaat pobrzo, otkolku {to nie sme sposobni da prifatime. Sekoi 360 dena }e ima promena na svesta na globalno nivo. Toa }e se slu~uva, sĂŽ duri ne se izgradi osnovata za slednoto nivo na kosmi~kata svest, sĂŽ duri ne se soznae celiot galakti~ki kodeks koj e osnovata na univerzalnata etika. Za toa e potrebno da se soznaat mnogu prikazni; seta istorija, na{eto mesto vo galaksijata, univerzumot; treba da se ostvarat kontakti so svesni bitija od drugite dimenzii, i niz toj mete` od nastani i iskustva, treba da se najde patot do izvorot od koj potekuva seta svesnost za postoeweto vo celost.

260

CVETNIOT PAT

Vo kosmi~kiot ciklus, svesta se izdiga do nivo na svesno kokreirawe so izvorot na site ovie procesi. Zna~i, preku tretata, nie, kako svesni bitija, pravime probiv do ~etvrtata dimenzija, so postojana progresija kon povisokite, so {to stanuvame spoj na svesnosta vo nas so onaa koja ja zapo~nala celata prikazna. Od najniskata, se dvi`ime kon najvisokata dimenzija, so cel da gi dostigneme veli~inite i na dvete. A, koga }e go napravime toa, }e bideme svesni kokreatori so na{iot Tvorec! Da se navratime na 13-te nameri, pretstaveni preku sedumte dena i {este no}i. Vo prviot ciklus sekoj den i no} traele po 1,26 milijardi godini. Vo sekoj od tie periodi se slu~uvale promeni koi dovele do pojava na site fizi~ki zakoni i hemiski svojstva na materijata. Koga ovoj ciklus go zapo~nal svojot posleden period, zna~i, sedmiot den, se sozdala osnovata za vo ovoj period da zapo~ne sledniot ciklus, koj }e se sostoi povtorno od 13 dena i no}i, vo koi }e se slu~uva istoto koli~estvo na promeni kako i vo prethodnite periodi, samo sega za dvaeset pati pobrzo. Na toj na~in, sÂ˘ {to pred 16,4 milijardi godini se slu~uvalo so univerzumot, hemiskite reakcii i fizi~kite procesi koi bile nositeli na taa svest i go sozdavale svetot, sega se odvivaat mnogu pozabrzano, taka {to samo za 360 dena se menuva namerata na sozdavaweto i se slu~uvaat site promeni kako i za 1,26 milijardi godini vo prviot ciklus. Site promeni {to vo plemenskiot ciklus se odvivale za 160000 godini, vo planetarniot ciklus se odvivale za nepolni 20 godini. Toa, navistina, e golemo zabrzuvawe! Sepak, tuka stanuva zbor za evolucija na svesta, {to zna~i deka fizi~kite promeni ne se voop{to tolkavi, kolku {to }e se slu~uvaat so na{ata svest. Denes, site promeni, {to se slu~uvale za podolgi vremenski periodi vo prethodnite ciklusi, se slu~uvaat mnogu pozabrzano, za samo 360 dena. Otprilika za edna godina, se slu~uva tolkavo

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

261

koli~estvo na promeni kolku {to vo prviot ciklus se slu~uvale za milijarda godini, za da se sozdadat atomite, soedinenijata, site fizi~ki zakoni, galaksiite, son~evite sistemi, svetovite i ìvite organizmi. Denes promenite se slu~uvaat na planetarno nivo, vo sferite na sovremenata civilizacija. Op{testvenite izmeni vo nasoka na globalizacijata, zakonite i konfliktite, sli~nostite i razlikite, individualnata svest, pa duri i povisokite nivoa na svest, se menuvaat so ist intenzitet, kako {to toa go pravele atomite i molekulite koga sozdavale novi soedinenija, kako gradivo za fizi~kiot univerzum. Denes, se ~ini, se sozdava nov vid energija kako gradivo za duhovniot univerzum. [to se odnesuva do svesnoto kokreirawe, nie ve}e go pravime toa! Sledej}i gi naodite na kvantnata fizika, nie sme sozdava~i na na{iot univerzum. Toa go pravime so pomo{ na peptinite, koi se gradivo za na{eto biohemisko telo, kako i glaven faktor za formirawe na nasledniot materijal, a koi se proizvod na najrazli~ni procesi vo na{iot mozok, {to se dolì na na{ite mentalni pretstavi za svetot, vrz osnova na koi nie prepoznavame sli~nosti i razliki, a so koi se identifikuvame, i vrz osnova na {to reagirame, t.e. sozdavame iskustva vo nadvore{niot svet. Takvata kokreacija vo pogolemiot period od na{ite ìvoti se slu~uvala nesvesno. Vreme e da se vklu~i svesta vo ovie procesi. Vreme e da se doznae koi misli dopiraat do yvezdite, a koi do dnoto! Svesnosta za kokreativnata uloga na ~ovekot, }e ja naso~i evolucijata kon slednata dimenzija, kade {to linearniot pristap kon vremeto }e bide zamenet so novo gledi{te, {to }e mu ovozmoì na ~ove{tvoto da ja prodolì evolucijata kon sledniot probiv. Periodot, {to vo Biblijata e opi{an kako Krajot na vremeto i po~etokot na iljadagodi{noto Nebesno kralstvo na mirot! Toa {to kaj

262

CVETNIOT PAT

Tibe}anite e opi{ano kako preminot vo [ambala, ili ~etvrtata dimenzija na planetata Zemja, a e prisutno vo site legendi na narodite od svetot, {to svojot izraz }e go najdat kako iskustvo vreàno vo galakti~kiot kodeks. Od tie iskustva se gradi poleto na energija, koe vo sebe sodrì sistem od iskustva koi ja so~inuvaat intuicijata, koja, dokolku se koristi, gi privlekuva onie iskustva koi go pokaùvaat patot i go pridviùvaat ~ovekot kon svojot evolucionen razvoj. Nie, sledej}i ja intuicijata, se dviìme po sopstvenata evoluciona pateka i na toj na~in pridonesuvame za pobrz razvoj na nastanite kon povisokite nivoa na svesta. Kako }e uspeeme da go napravime ovoj probiv? Onie, koi vo ovoj period nema da nau~at da se odnesuvaat so me|usebna etika i nema da gi nadminat svoite stravovi, vo posledniot ciklus }e imaat samo 260 dena, za da gi re{at ovie problemi. Dokolku ne gi re{at toga{ nema da moàt da preminat vo slednata dimenzija. A, kako {to se ~ini, se slu~uva nekakvo zabrzuvawe! Toa zabrzuvawe moè da se vidi od sledniot primer. Onie {to se rodeni vo sedumdesettite, se rodeni vo planetarniot ciklus. Nivnite roditeli se dvaeset godini pred niv. Vo planetarniot ciklus, svesta se menuvala na sekoi dvaeset godini, isto tolku kolku {to iznesuva i generaciskiot jaz. Vo planetarniot ciklus svesta se menuvala so sekoja nova generacija. Denes toa se slu~uva mnogu pobrzo. Ako na{ite roditeli sÂ˘ u{te ne koristat kompjuter, pa duri i imaat fobija od tehnika, nie sme tie koi po~naa so kasetofoni, videorikorderi, sistemi, kompjuteri i videokameri, a decata rodeni vo galakti~kiot ciklus, menuvaat naviki u{te kako male~ki, ne zboruvaat do svojata treta godina, a igraat kompjuterski igri, svoeglavi se, a sigurni vo donesuvaweto odluki, otvoreni se kon mitologijata, istorijata, nau~nata fantastika i misteriite, a

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

263

svoeto iskustvo go zgolemuvaat i go zabrzuvaat razvojot na svesta so sekoja godina. Doprva sledi da vidime! Tie {to }e go dostignat slednoto nivo }e doìvuvaat promena na svesta sekoi dvaeset dena. Toa e golema promena za mnogu kratko vreme. Sega, tuka se sre}avame so dve raboti, dobra i lo{a. Dobrata e {to za kratko vreme }e se slu~uvaat mnogu promeni, taka {to mo`nostite se mnogu golemi za da se slu~i {to bilo. Zna~i sĂŽ ona na {to }e pomislime, }e se manifestira vo na{ata realnost za mnogu kratok vremenski period. Kolku pogolemi se promenite vo pokratok vremenski period, tolku pogolemi se mo`nostite za se dobijat najraznovidni rezultati. Ova e dobrata strana i poradi ova nie denes imame ~uda. Tehnolo{kite ~uda, dokolku gi smestime na po~etokot od planetarniot ciklus voop{to ne bi bile razbrani, a dokolku se smestat na po~etokot od nacionalniot ciklus, tie bi bile smetani za ~udo. Za ilustracija, ajde da zememe nekoj lik od vremeto na [ekspir, koj ìveel vo 16-tiot vek, i da go postavime na va{eto rabotno mesto. Vo kancelarija, so elektri~ni svetilki i telefoni, i kompjuteri, i muzika vo pozadinata. Dali ovoj lik bi imal kakva i da e pretstava za da si gi objasni ovie na{i sekojdnevni predmeti? Dokolku bi go stavile vakviot lik vo avtomobil i bi go vozele na avtopat so brzina od 120 km/~, toga{ veruvam deka }e dobiete traumatiziran lik, koj vo dramite na [ekspir bi bil pretstaven kako ludiot vizioner, koj zboruva za lu|eto od idninata i nikoj ne go sfa}a seriozno. No negovoto iskustvo od ovoj svet, takviot lik }e go smeta za ~udo. A, sĂŽ ona {to }e vidi i doìvee tuka, }e bide isto taka magi~no i ~udesno za nego, kako {to se pretstavite za rajot, angelite i zadgrobniot ìvot. Kolku li bi se mrdnal od umot kutriot na{ [ekspir! No, koga velime deka vo posledniot ciklus, }e se odvivaat golem broj promeni za kratok vremenski period,

264

CVETNIOT PAT

{to }e ponudat pogolem broj mo`nosti, {to vo krajna mera }e dovedat do sostojba koga vo na{ata realnost }e se manifestira sî ona na {to }e pomislime, toga{, zna~i deka }e stigneme do sostojba koga sî e mo`no, zatoa {to, toga{, ~udata }e se slu~uvaat mnogu pobrzo od koga i da bilo. No, tuka e i problemot! Koga }e stigneme do sostojbata da go manifestirame sî ona {to moème da go sozdademe vo mislite, umot e toj koj }e saka da se popre~i na patot. Pogore vo tekstot spomenavme deka Lusi, prviot ~ovekoliki majmun, vo odreden stepen na svojot evolucionen razvoj, ja ostava svojata opa{ka, se simnuva od drvoto i se fa}a za umot kako sredstvo za manifestirawe na svesta. Po~nuva procesot na diferencijacija na sli~nostite i razlikite so pomo{ na umot, {to doveduva do cel eden proces koj se odvival niz celata ~ove~ka istorija, a koj denes e doveden do zavr{nata faza na razvoj, so toa {to, isto kako so opa{kata, ~ovekot sega }e treba da se otkaè od umot, za da se povrze so intuicijata, koja e osnovno gradivo na energijata, so koja treba da se povrzeme za da go napravime probivot kon slednata dimenzija. Intuicijata e ona vnatre{no glas~e koe nî vodi niz na{iot ìvoten pat, a koe nî povrzuva so energetskite tekovi koi vodat vo nasoka na evolucijata i koi se nadvor od delokrugot na fizi~kata setilnost, a sepak porealni od sî {to ne okruùva. Preku intuicijata nie sme povrzani so etikata, koja e univerzalen kodeks na odnesuvawe vo povisokite dimenzii. Na toj na~in, nie od Izvorot crpime informacii vo vid na svetlina, so povisoka frekvencija od standardnata frekvencija so koja na{iot um procesira sliki, intuicijata ni gi pretstavuva tie informacii preku niza koincidencii, koi ni go pokaùvaat patot, a nie go fokusirame na{eto gledi{te kon kreativniot tek na ìvotot, onoj boèstven tek koj vodi do samiot Izvor.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

265

Problemot tuka }e bide na{iot um, bidej}i nie sme nau~ile da se identifikuvame so toa na{e pomagalo, do toj stepen, {to smetame deka nie sme tie pretstavi {to umot gi sozdal za nas. Umot e samo orudie, koe, na odreden stepen od evolucioniot razvoj na svesta, bilo od golema korist za sozdavawe na tek niz koj }e se manifestira kosmi~kata svest na ovaa planeta. Pred dva miliona godini zapo~navme da go koristime na{iot um, koj nĂŽ odnese na evolucioniot pat od svetot kon poedinecot, pa kon grupata, plemeto, nacijata, ~ove{tvoto i povtorno kon svetot, so cel da ja podigneme svesnosta za na{eto postoewe i da premineme na slednoto nivo. E, za taa cel potrebno e da go re{ime umot. No, kako? Umot e sredstvo ~ija zada~a e da gi prepoznava sli~nostite i razlikite pome|u ne{tata. Koga umot ispravno funkcionira, toga{ nie jasno gi gledame razlikite i sli~nostite me|u ne{tata i pojavite. Umot registrira, da re~eme, sina i zelena stolica. Sli~nosta e vo toa {to i dvete se predmeti od ist vid, no razli~ni po boja. Toga{, zavisno od toa koja boja pove}e ni se dopa|a, nie odbirame da sedneme na edna od stolicite. Taka razmisluva umot. Umot raboti so mentalni sliki, koi se hemiski imprintirani vrz nervnite }elii, niz koi minuva elektri~en impuls, {to vsu{nost pretstavuva procesirawe na odredena mentalna pretstava, nekade vo na{iot mozok. Za vreme od edna sekunda, na{iot mozok moè da procesira 24 sliki, ili na{iot mozok raboti so brzina od 24 frejma vo sekunda (Flikerova frekvencija). Site ìvi su{testva koi go koristat svojot um, ja percipiraat realnosta spored ovaa frekvencija. Kanal 24! Vo sekoj drug slu~aj, nie ne bi bile svesni za se ova {to ne opkruùva. Ne bi bile {teluvani na ovaa frekvencija. Sekoj prima informacii so brzina od 24 sliki vo sekunda. Toa e krajnata brzina so koja raboti na{iot um. Toj ne moè da razmisluva pobrzo

266

CVETNIOT PAT

od toa. Lu|eto ne bi moèle da napravat nikakva razlika pome|u koi bilo dve ne{ta, dokolku umot procesira pobrzo od 24 sliki vo sekunda. Koga na{iot um bi ja procesiral svetlinata so brzina od, da re~eme, 2 sliki vo sekunda, toga{ nie bi gledale sliki vo pravilen interval, so kratki prekini pome|u sekoja od slikite. Sli~no kako {to gledaat liljacite. Dokolku ja podigneme frekvencijata na 15 sliki vo sekunda, pak }e ima prekini, no sepak }e moè da se napravi razlika od slika do slika, i pokraj toa {to celiot tek }e izgleda ~udno i isprekinato. No dokolku mozokot ja procesira svetlinata so brzina od 25 sliki vo sekunda, toga{ se dobiva snop od svetlina koj e edna postojana slika. Zna~i, umot ostanuva bez rabota. Nema potreba od procesirawe na razlikite, zatoa {to nema razliki! Umot nema da moè da napravi razlika pome|u eden i drug snop svetlina. Lu|eto koi rabotat vo marketingot dobro go razbiraat ova, poradi toa {to gri`livo sklopuvaat reklami koi vo sebe sodràt sliki, koi se dviàt so ovaa brzina, za da gi prezentiraat produktite na svoite kompanii. Na toj na~in, so ovaa frekvencija, nie moème da napravime razlika pome|u slikite, i da prepoznaeme neprekinato dvièwe. Sekoj koj raboti vo filmskata industrija znae deka, za da se dobie slika vo dvièwe, potrebno e da se postigne kapacitet na snimawe so brzina od 24 sliki vo sekunda. Istoto se slu~uva i koga slikite se prezentiraat. So toa {to ponekoga{, lu|eto od marketingot znaat i da vmetnat edna slika, koja samo kako del od toj tek, nema da moè da se zabeleì svesno, no zatoa pak potsvesta }e reagira na ovoj vizuelen trik. Primerot so edinstvenata slika na koka-kola limenkata, vmetnata kon krajot na filmot, koj se daval vo nekoe od kinata vo SAD. Koga lu|eto izlegle na pauza, site piele koka-kola!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

267

Site programi za obrabotka na videomaterijali rabotat so ovaa frekvencija. Dokolku frekvencijata na procesirawe na slikite e pomala od 24, toga{ }e se dobie efektot na onie stari nemi filmovi, koga edno dvièwe e isprekinato, kako koga vo diskoteka se pu{ta trepka~. Dokolku frekvencijata e pogolema od 24 sliki vo sekunda, toga{ toa e povisoka frekvencija na svetlinata koja na{iot mozok nema da ja prepoznae po principot na sli~nosti i razliki, bidej}i ne postoi vo na{eto vidno pole kako del od vidniot spektar na svetlinata. Vo takva sostojba, na{iot um bi registriral samo zabrzan protok na informacii, koj }e predizvikuva opteretuvawe na rabotata na mozokot, poradi toa {to istiot ne }e moè da donese odluka, bidej}i pojavata nema da pokaè sli~nost so nitu edna prethodna. Pri~inata, poradi koja vo minatoto po~navme da go koristime umot i da pravime razliki pome|u ne{tata, be{e na{iot opstanok. Denes ve}e opstanokot ne ni e voop{to zagrozen od drugite vidovi, nitu od sredinata, tuku od samiot um, koj za da ni pomogne da opstaneme, sozdal lik od pretstavite koi gi gradel, baraj}i pri~ini za postoeweto na ne{tata, so koi toj go identifikuval do toj stepen, {to sega koga doa|a vremeto da se oslobodime od nego, umot ne saka da se otkaè od nas. Duri i po cena da go uni{ti svojot korisnik i sozdatel. Nie sme vo opasnost od izumirawe poradi nemo`nosta da se oslobodime od pretstavite {to na{iot um gi sozdal za nas, da ja napu{time pozicijata na na{eto ego, i da zazememe novo gledi{te od kade }e se povrzeme so izvorot na energijata, sledej}i ja intuicijata, so {to }e staneme svesni kokreatori na na{ata realnost. Do sega ovoj proces se odvival nesvesno, sega nie imame mo`nost svesno da u~estvuvame vo nego. Toga{ lu|eto }e po~nat da se adaptiraat na povisokite frekvencii na svetlinata i da iznao|aat na~ini kako da izlezat na kraj so svoeto ego, za da ja nadminat ovaa kriza, ili pak, da se

268

CVETNIOT PAT

soo~at so propasta kon koja gi vodi umot vrz osnova na pretstavite koi gi sozdal za toa koi sme i {to sme. Umot }e se soo~i so mnogu vakvi povisoki frekvencii vo kosmi~kiot ciklus, bidej}i protokot na informacii }e bide mnogu pobrz od koga i da bilo, {to }e go stavi umot vo zbuneta sostojba, vo koja toj nema da moè da reagira. Toa e sostojba na stres! Koga ~ovek ne znae kako da izleze na kraj so situacijata, toga{ se javuva stres. Toa e na{iot odbranben mehanizam, koga sme vo opasna ili napnata situacija, a toa se slu~uva koga ne{tata se odvivaat po nepredvidliv tek. Ili koga ne znaeme {to da pravime. Treba da se raboti ne{to, za da se preìvee. Na rabota se ima mnogu obvrski, a i doma isto taka, site baraat od vas ne{to, a vas vi se bega nekade na tivko mesto, vo mir da go proìveete denot. A, treba da se raboti! Za da se preìvee! A na rabota se slu~uvaat promeni, ne znaete {to }e se slu~i ponamu. No, mora da se izdrì! A, ne se moè, }e se pukne! Koga ima mnogu nepoznati, umot ne znae {to }e se slu~i, zatoa {to ima premnogu sli~nosti, a postoi nemo`nost da se uo~at razlikite, pa zatoa umot ne znae kako da se re{i i po~nuva da proizveduva posebna sostojba za da se izvle~e od napnatata situacija. Toa e sostojba na stres, koja umot samiot ja proizveduva za da izleze na kraj so nemo`nosta da rasuduva za protokot na informacii, koj e pogolem od kapacitetot so koj raboti samiot mozok. Zna~i, na umot mu e potrebno nadgraduvawe. Stresnata sostojba se javuva poradi nesigurnost. Nesigurnosta se javuva poradi toa {to umot, barem privremeno, e prepoln so podatoci koi toj treba da gi procesira i da donese odluka, a ima mnogu nepoznati. Toga{ umot ne

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

269

moè soodvetno da si ja zavr{i rabotata i da ja predvidi idninata, za da iznajde zdravo re{enie. Koga sakame da se javime nekade, nie se vklu~uvame vo sistem koj donesuva dve milijardi odluki vo sekunda. Na{iot um moè da donese samo dvaeset i ~etiri odluki za period od edna sekunda. Svesnosta ne e ograni~ena vo brzinata. Svesnosta e momentalna. Ne postoi ograni~uvawe na brzinata za nea. No, za umot ima, a toa pretstavuva problem. I sekoj koj se koristi so svojot um, ima problem. Zabrzuvaweto, koe majanskiot kalendar precizno ni go pretstavuva, nema da prestane. ]e se slu~uvaat sĂŽ pobrzi i sĂŽ pogolemi promeni, celo vreme. Dodeka, pak, umot e zaglaven na 24 sliki vo sekunda. Denes, ve}e, medicinata veli deka 80% od sĂŽ ona {to go naru{uva normalnoto funkcionirawe na na{eto telo, se dolì na stresot. Site na{i bolesti zapo~nuvaat ottuka. [to se slu~uva ako ne moème da izlezeme na kraj so stresot? Dokolku toa se slu~i, umot se spu{ta na ponisko nivo na funkcionirawe, koe moè da se ozna~i kako sostojba na begawe ili sprotivstavuvawe. Tuka, ve}e, umot se mrdnal, {to vo na{eto telo predizvikuva la~ewe na ogromno koli~estvo na adrenalin, ~ija poraka e ili da se sprotivstavi na pritisokot {to ja sozdava stresnata situacija, ili da pobegne od seto toa. Celiot proces na donesuvawe odluki se sveduva na ovoj izbor, ili da begame {to e mo`no podaleku, ili da se soo~ime, da grebame, da udirame so seta sila do kraj. Ova e slednoto nivo na opstanok. Ova e terorizmot, ova se uli~nite nemiri, ova e doma{noto nasilstvo, ova e slu~ajot so u~enicite koi pukaat na svoite profesori. A,

270

CVETNIOT PAT

ova se slu~uva nasekade. Ova e Palestina, Izrael, Irak, Avganistan, Balkanot. Opasnosta i napnatosta rasnat nasekade. No, {to koga mnogu vakvi nepredvidlivi situacii }e predizvikaat stresna sostojba kaj nas, a nema kade da se bea? Komu }e ja ostavite ku}ata, kade }e se skriete? A, protiv kogo li }e se borite, koga ne se znae koj stoi zad terorot, ili od kade }e udri? Toga{, koga ne moète da izlezete na kraj so stresnata sostojba, a ne moète ni da se borite protiv okolnostite, nitu da pobegnete nekade na sigurno, zatoa {to sekade e nestabilno, {to da se pravi? Umot nĂŽ nosi do sledno nivo, u{te podlaboko, vo koe nĂŽ povlekuva so svoite aktivnosti, taka {to nie ja gubime svesta i donesuvame pogre{ni odluki, koi nĂŽ trgaat nastrana od patot i ja ko~at evolucijata. Toa e nesvesnoto nivo, kade {to se sozdavaat site zavisnosti. Tuka ne stanuva zbor samo za zavisnostite od droga, alkohol i drugi poroci. Stanuva zbor za zavisnost od rabota, hrana, televizija, {oping. [to i da pravat lu|eto vo ovie slu~ai, seto toa e izbor za da se ostane vo nesvesnoto nivo na na{iot um, da ne se bide svesen za okolinata i opasnostite, da se izbegne stresnata sostojba i da se proìvee nekako ìvotot, kako larva. Site tie lu|e koi minuvaat saati pred televizorot, ili tr~aat do supermarketot da si kupat ~okolado sekoga{ koga ne{to lo{o }e im se slu~i, ili }e otidat na {oping za da zaboravat na problemite, go ìveat ìvotot na nesvesno nivo. Nekoi duri ja koristat i religijata za da opstanuvaat na nesvesno nivo. Se te{at sebesi so pretstavite koi im gi nudat religiite, za toa {to vsu{nost se slu~uva. Drugi pak ja sledat modata, za da ostanat na nesvesno nivo. Denes ima mnogu na~ini kako da se ostane na ova nivo. Na vakov na~in lu|eto ja odrekuvaat svojata realnost. Begaat od nea. Toa sozdava zavisnosti kaj niv, na koi tie ja tro{at svojata energija. A, bidej}i na takov na~in energijata

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

271

se zatvora vo aftoreferenten krug i svesta ne nao|a izlez, kaj mnogu lu|e ovoj pat vodi do samoubistvo. Denes ovoj pat go odbiraat mnogu lu|e, {to moè da dovede do kolektivno samoubistvo. Bez razlika dali toa }e se slu~i brzo ili na baven na~in, samoubistvoto pretstavuva krajno otkaùvawe i odrekuvawe od sopstveniot ìvot. Tokmu ova mu se slu~uva na umot. I, bukvalno site go gubat svojot razum! Nema drug izlez od ovaa sostojba. Ili }e odite nadolu po patekata koja vi ja opredeluva umot, vrz principot na odbranben mehanizam, ili }e go re{ite umot i }e im se predadete na povisokite tekovi na energijata koja doa|a od samiot izvor. A, seto ova so umot, }e stanuva sî polo{o. Uàsno te{ko! Razberete deka tokmu ova i se slu~uva vo svetot. Znaeweto e mo}! Sega vie go imate! Nie sega ja imame taa mo} da zastaneme nastrana i da gledame kako ova se slu~uva. A, ne moème da go napravime toa sî dodeka se voshituvame na s¢ ona {to ne vovlekuva vo zavisno i nesvesno postoewe. A, na{ata sovremena kultura e celosno naso~ena kon toa. Sî ona {to denes se narekuva vrednost, na {to nie se voshituvame i go posakuvame, od Holivud, do igraweto karti vo maalo, postoi za da mu ovozmoì na umot pristap do nesvesnoto nivo na postoeweto koe vodi do kolektivno samoubistvo i propast. Celata civilizacija {to ja sozdadovme so negova pomo{, sega se soo~uva so propast, dokolku gi sledime preporakite na umot. A, umot nau~il da nî vodi niz ìvotot so toa {to prepoznaval povolni situacii i nî naso~uval kon niv. Komformizmot kon koj se stremevme, sega ve}e e na{iot sopstven zatvor. @iveeme vo svet graden vrz osnova na pretstavite koi sme gi sozdavale za sebe i svetot koj ne opkruùva, sledej}i ja povolnata linija na opstanokot. Gradej}i ìveali{ta, skrotuvaj}i ja prirodata, borej}i se so drugite za da opstane na{ata pri~ina, nie sme sozdale civilizacija koja sega ve}e polna

272

CVETNIOT PAT

so blagodati, ni nudi bezbroj na~ini za nesvesno ìveewe vo ramkite na sistemot koj ne ograduva, a koj ni nudi sigurnost. Nesvesni za promenite koi se slu~uvaat, a koi }e najdat svoj odraz vo site na{i ìvoti, poedine~no i kolektivno, nie rizikuvame da ne ja prepoznaeme pogolemata slika, ta vodeni od umot - na{iot pomaga~ vo razvojot na svesta - da se osudime i sebesi na propast i da ja spodelime negovata sudbina. Postoi i drug pat, koj vodi do slednoto nivo za razvoj na svesta, no za toa e potrebno da se odrì svesna sostojba na umot i da ne se potpa|a pod zavisnosti koi }e nî odvlekuvaat vo nesvesnost. Toa zna~i deka i pokraj toa {to ni se nudat tie zavisnosti, nie moème svesno da se zanimavame so niv, stremej}i se kon ponatamo{en razvoj na svesta kon slednoto nivo. Za toa ni e potrebna intuicijata! Intuicijata e vrvot na na{ata svest, koja e povrzana so kosmi~kata energija od povisokite frekvencii, i preku nea nie se povrzuvame so kosmi~kata svest, koja preku niza koincidencii nî vodi niz ovoj haos od nastani predizvikani od izludeniot um i ni ja pokaùva vizijata. Intuicijata e onaa svesnost za nastanite i nivnata povrzanost so najdlabokite iskustva na na{eto bitie, koja ni go pokaùva patot so toa {to nî vodi niz iskustvata koi se povrzani so na{ata su{tina, {to nî pravi pouvereni vo razvojot na nastanite, povolno za nas, a toa ni ovozmoùva pogolemo ~uvstvo na sigurnost, {to go otstranuva stresot i ni nudi svesno spoznanie za na{ata sostojba. Toga{ nie poleka sozdavame sloj od svesnost vrz na{iot um, ne{to kako posrednik ili transformator na informaciite od povisokite frekvencii na svetlinata, koj ja preveduva gustata svetlina vo razbirlivi sliki za na{iot s¢ u{te prisuten um. Intuicijata e vrskata pome|u na{iot um i na{ata du{a, a na toj na~in i so kosmi~kata svest.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

273

Zna~i, imame opcija da ostaneme vo ramkite na svojot um i da se identifikuvame so nego, da veruvame vo konceptite za toa koi sme, ili {to treba da bideme, a koi sme gi sozdale vrz osnova na pri~inite spored na{ite uveruvawa, religiite i grupite na koi pripa|ame, ili celosno da izlezeme od ovaa igra! Da go ostavime umot! Sepak, toj e samo orudie! Isto kako i opa{kata! Ima takvi, koi vrz osnova na nivnoto gledi{te i uveruvawata koi gi izgradile spored pretstavata za sebe i za svetot, }e re~at deka ne moàt da go napravat toa! A, }e ima golem broj od onie, a vie gi znaete koi se tie, {to nema da sakaat da go napravat toa! ]e se obideme da demonstrirame kako lu|eto }e moàt da se priklu~at na toj intuitiven tek, bez da minuvaat niz period na tranzicija. Site nie imame iskustvo koga nĂŽ vodela intuicijata. Toga{, koga to~no znaeme {to treba da se pravi. Onie migovi koga celata situacija se zabavuva, {to najverojatno e najdramati~niot prikaz na edno takvo iskustvo na sledeweto na intuicijata. Vo takvite migovi, nie ne razmisluvame za toa {to treba da napravime. Vo tie migovi nemame vreme za razmusluvawe. Nie, ednostavno, go pravime toa {to treba da se pravi. Koga bi go pretstavile fokusot na na{eto gledi{te preku dve oski, koi se se~at pod agol od 90 stepeni (vidi dijagram), a so krug iscrtan od to~kata na presekot, koj ja pretstavuva na{ata svesnost orientirana okolu taa to~ka, toga{ tekot na evolucijata moème da go pretstavime kako dve pravi koi poa|aat od ista po~etna to~ka, a koi ja opfa}aat seta na{a svest, zna~i, celiot krug. So sekoj mig, nie se pribliùvame kon izvorot na toj tek. A, izvorot, koj sÂ˘ u{te e nedofatna misterija za na{iot um, koja nie ja doìvuvame i sme svesni za nea, no, sÂ˘ u{te ne sme dorasnale za da sfatime {to e toa. Od toj izvor, za koj znaeme deka

274

CVETNIOT PAT

postoi, a ne znaeme to~no {to e, te~e celata kreacija. So majanskiot kalendar dobivme merilo, so koe najprecizno se meri toj tek. Majanskiot kalendar e sredstvo za merewe na tekot na sozdavaweto. Tekot e izvor na sĂŽ ona {to moè da se spoznae. Va{ata intuicija e va{eto li~no spoznanie, va{a li~na mo}. Spoznanijata do koi ve nosi intuicijata se baziraat vrz va{ite najdlaboki iskustva, koi ja dopiraat su{tinata na va{eto bitie, koe e del od kreativniot tek. No, kolku pomalku ne{to se nudi, tolku pove}e vredi. Intuicijata vo minatoto, bila koristena od mal broj lu|e. Vo plemiwata imalo po samo eden {aman. Tie gri`livo go {titele svoeto li~no spoznanie, ja koristele intuicijata, toj vnatre{en glas, kako vodi~ po tekot na kreacijata. Na toj na~in tie bile povrzani so energijata, koja doa|a direktno od izvorot, i ja pret~uvstvuvale sekoja izmena {to sledela so evolucijata na svesta. Tie svoite spoznanija ne gi delele so nikogo, no, go prenesuvale znaeweto na samo eden sledbenik, koj }e prodolì da go vodi patot. Ovaa ve{tina bila ~uvana kako najsveto ne{to vo ramkite na koja bilo zaednica. Rabotite niz vekovite stignale i dotamu, {to katoli~kata crkva vo sredniot vek ubila mnogu èni, pa duri i maì, pod obvinenie deka se ve{terki, samo poradi toa {to ja koristele svojata intuicija i moèle da ja predvidat idninata. Crkvata se pla{ela deka vakvite èni i maì, se mo}na zakana za nejziniot avtoritet pred narodot, {tom se pogriìla da is~eznat od liceto na zemjata. Sigurno, koga lu|eto bi znaele deka postoi spas od nekoja bolest, koja nekoja baba znae da ja izle~i so pomo{ na lekoviti bilki i baewe, i deka taa bolest ne e kazna bo`ja, toga{ bi se smenile uveruvawata na lu|eto vo odnos na toa koj treba da go vodi patot. A, toa sigurno ne im odgovaralo na sve{tenicite, koi vo umovite na lu|eto sozdavale pretstavi za Kreatorot spored svojot lik, i na

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

275

toj na~in gi kontrolirale narodnite masi. Taa nivna pretstava, gi drèla masite pod kontrola, {to na crkvata i davala mo`nost so danocite da si obezbedi udoben tek, kakov {to sekoj smrtnik bi posakal. No, {tom ne{to pomalku se nudi, dobiva na cena. Intuicijata, sega povtorno stapuva na scena, so cel da go pokaè patot sred ovoj mete` od tekovi, kon izvorot. Na{iot um e instrument za sebeodrùvawe. Toj tolku mnogu }e se protivi na svojata propast, {to }e saka prvin da ve uni{ti vas, pred da bide uni{ten. Umot gi bara pri~inite zad sekoe iskustvo i dokolku tie pri~ini ne se zadovolat, umot ne miruva. Zna~i, ako ve}e razmisluvate za majanskiot kalendar, umot bara milion pri~ini zo{to toa e taka, za da ja potvrdi vistinitosta na iskustvoto ili celosno da go otfrli kako glupost, laga ili neva`no. Pa, dobro, moèbi predava~ot manipulira so informacii, moèbi se ova e samo nau~na fantastika, moèbi jas sum vo o~ajna situacija pa veruvam vo sĂŽ i se{to... Treba da mu dadete bezbroj opravduvawa na umot, pred da po~ne da ja soznava vistinata kako vnatre{no iskustvo, i da ja pu{ti vo pogon intuicijata. Sepak, sekoga{ koga }e dojdete vo kontakt so onie koi ne ja sledat intuicijata, }e se spoite so nivniot tek na nastanite i povtorno ste vo kanxite na umot. A, umot }e poso~uva na okolnostite, koi }e stanuvaat u{te ponepredvidlivi, {to }e predizvikuva u{te pove}e stres, koj za da se izbegne, }e treba umot da se spu{ti na nesvesno nivo. Povtorno na starata pateka kon samouni{tuvawe. Ova e golema zamka za nas! No, onie {to }e ja napu{tat igrata i }e ja sledat intuicijata, }e bidat vodeni do slednoto nivo na kosmi~ka svest. A, onie {to }e ostanat, }e go sledat patot na umot, koj }e gi vodi niz pretstavite koi toj gi sozdal za svetot, vrz osnova na pri~inite, {to prizleguvaat od grupite kon koi pripa|a. Nekoi od tie lu|e, vo kanxite na sopstvenite umovi, koi se vo proces na izumirawe, }e bidat pre~ka za razvojot na evolu-

276

CVETNIOT PAT

cijata i so toa {to }e vlijaat na drugite, koi se pod nivna kontrola, da go sledat nivniot pat. Zna~i, kako da ja pu{time vo pogon na{ata intuicija? Kako da ja koristime celo vreme, cel den? Dosega sme imale samo kratki migovi koga ne vodela intuicijata. No, sepak tie migovi se slu~uvaat celo vreme, inaku nie bi bile mrtvi. Znaete, onie migovi, koga na primer pomisluvate na nekogo i taa li~nost vo sledniot mig ve bara na telefon, ili }e ja sretnete niz grad. Toa e intuicijata! Ili koga sme na pat i ne{to ni veli da zastaneme na nekoj parking, a posle toa koga po pauzata povtorno sme na pat, na nekolku stotina metri od parkingot gledame soobra}ajna nesre}a i pomisluvame deka imavme sre}a {to sme napravile pauza, oti moè{e toa da bideme i nie. Taka raboti intuicijata. A, sî pove}e se slu~uvaat vakvi koincidencii, koi se vodeni od na{ata intuicija. Ova e evolucijata na svesta. Nie sega razvivame sî pove}e sposobnosti so ovaa svest. Bez razlika dali nie zboruvame za ova ili ne, toa sepak }e se slu~i. No, {to pove}e lu|e doznaat za ovoj proces, tolku pove}e od niv svesno }e u~estvuvaat vo nego. Sepak, tie {to }e preìveat, }e uspeat da go sostavat celiot tek vo edna to~ka. No, brojot na onie koi }e preìveat, zavisi od toa kolku lu|e go razbiraat procesot. Sî {to treba da se napravi e da se razbere procesot. A, sî ona {to treba da se napravi so site tie informacii, e samo da se bide! Da prestaneme so pravewe, razmisluvawe i ednostavno da bideme! Najgolemoto pravilo vo univerzumot, ona glavno pravilo za celiot univerzum e deka, nie stanuvame svesni za sî ona kon {to go naso~uvame na{eto vnimanie. Ona {to go nabquduvame, za nego stanuvame svesni. Ne e va`no dali imate pet godini i go naso~uvate va{eto vnimanie kon toa kolku mravki ima na stap~eto so koe ste buri~kale vo mravjalnikot, ili ste superdimenzionalno bitie, koj svoe-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

277

to vnimanie go naso~uva kon tri ili ~etiri dimenzii istovremeno, ne e bitno - vie ste svesni za ona kon {to go naso~uvate va{eto vnimanie! What you pay attention to, you become conscious of! Nie obrnuvame vnimanie na toa kolku pasta stavame na ~etkata za zabi, ili na koja strana od patot vozime so avtomobilot, kakov ni e izgledot, {to se slu~uva na rabota, najnovite tehnolo{ki dostignuvawa, knigi, filmovi, parite ili duhovniot ìvot, ili na seto toa istovremeno. Nie sme svesni za ona kon {to go naso~uvame vnimanieto. A, ne sme svesni za ona kon {to ne go naso~uvame vnimanieto! Toga{, {to bi bilo koga sekoj den nie bi go naso~uvale na{eto vnimanie kon tekot na sozdavaweto, kon evolucijata, kon izvorot na sĂŽ ona {to postoi, kon na{ata krajna evoluciona cel? [to bi bilo, koga sekoj den nie bi znaele koja e namerata na toj den i bi go napravile ona {to treba? I, kako li bi izgledalo, koga site bi ìveele na toj na~in {to bi ja sledele namerata na toj den, vo sklad so evolucioniot tek, site: sosedite, celata kultura, civilizacija? Kako {to ìveele Maite! I pokraj toa {to mnogu malku se znae za Maite, sepak site slu{nale za nivnata kulturna posebnost vo odnosot so prirodata, nivnite soznanija vo oblasta na astronomijata i matematikata, nivnata posebnost vo na~inot na koj go merele vremeto. Site slu{nale ili pro~itale po ne{to, {to Maite gi pravi posebni i zna~ajni. Toa {to gi pravelo posebni, bila intuicijata! Tie sekojdnevno se vodele po nea! Celo vreme!

CVETNIOT PAT

278

Izvorot vreme li~na namera

sekoj mig poblisku do izvorot prostor

bo`jiot plan

Majanski simbol za osmodelno nebesno mesto Toa se odviva na sledniov na~in. Na dijagramot prika`an tuka, se gledaat dvete oski na orientacijata na svesta, vertikalnata, koja go ozna~uva vremeto i horizontalnata, koja go ozna~uva prostorot. Maite vovele u{te edna perspektiva na celiot dijagram, koj go ozna~uva evolucioniot tek na kreacijata, okolu koj se orientira svesta. Zna~i, pokraj vremeto i prostorot, svesta se orientira okolu tretata oska, koja ja pretstavuva li~nata namera ili uloga vo evolucioniot tek. Toa e va{iot li~en izbor zo{to ste tuka. Maite go znaele toa i go koristele kako u{te edna orientacija na svesta. Zna~i go naso~uvale svoeto vnimanie kon taa perspektiva: koja e mojata li~na namera vo ovoj proces na sozdavawe? Zo{to postojam? Dali nekoga{ ste bile na nekoe mesto kade {to ne ste imale namera da bidete? Kako na primer na u~ili{te? Ili na rabota? Ili na sred raspravija? Dali vo takva situacija ste fokusirani, ili mo`ebi ste voznemirani. Jas, znam, se

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

279

~uvstvuvam voznemireno koga sum na mesto kade {to ne sum imal namera da bidam. I, voop{to ne sum fokusiran. Duhovniot mir sleduva samo toga{ koga sme fokusirani. A, od kade poteknuva fokusiranosta? Fokusiranosta doa|a od sigurnosta. Ako sme sigurni deka ne{to se odviva po prepoznatliva {ema, toga{ sme fokusirani. Sigurnosta se javuva koga prepoznavame takvi {emi. Na primer, prviot pat koga sme vlegle vo avtomobil ne sme bile voop{to smireni, naprotiv, sme bile voznemireni. A, zo{to? Poradi toa {to ne sme bile fokusirani, zatoa {to ne sme bile sigurni {to treba da se pravi, zatoa {to ne sme gi prepoznavale {emite na dejstvuvawe. Kaj be{e ko~nicata? Komu treba da dadam prednost? [to zna~i onoj znak? No posle dolgogodi{no iskustvo, otkako ste zapoznale golem broj {emi na odnesuvawe i dejstvuvawe, moète da bidete sigurni i da imate barem malku mir koga se vozite so avtomobil. Duhovniot mir zavisi od sigurnosta vo prepoznavaweto na {emite na dejstvuvawe, ili odnesuvawe. ôvek moè da napravi ne{to samo ako e siguren vo toa {to go pravi. Kolku pove}e ja poznavate {emata, tolku pomirno se ~uvstvuvate. Va{iot duhoven mir zavisi od toa kolku dobro ja prepoznavate {emata na odnesuvawe vo dadenata situacija. Zna~i, dokolku bi go sledele majanskiot kalendar sekoj den, {to bi prepoznale? - [emata za razvoj na celata kreacija! Majancite voop{to ne ni razmisluvale za toa koja e namerata na ovoj den, pa sega da treba da se odnesuvaat taka, ili {to treba da zna~i toa transformiraj se! Tie avtomatski, znaej}i ja namerata na toj den, izleguvale na ulica i vnimavale {to se slu~uva, a se odnesuvale soglasno so taa namera. Zna~i, sledej}i ja intuicijata, barale pre-

280

CVETNIOT PAT

poznatliva {ema, vo nastanite niz koi minuvale, koja bi im ukaàla na namerata za toj den, za da bi ja naso~ile sopstvenata li~na namera kon taa cel. Na toj na~in, tie bile svesni deka odat so tekot, a ne sproti nego, vo nasoka na evolucijata. Sekako deka imalo i gre{ki, ili gubewe na fokusot. No, koga celata kultura bi ja sledela ovaa {ema na odnesuvawe, toga{ mnogu e polesno da se odviva evolucioniot tek. Po odredeno vreme, kako {to Maite stanuvale pofokusirani na ova, a nivnata svest bila pove}e orientirana kon celiot evolucionen proces, sĂŽ pove}e rabotite se odvivale po priroden tek. Dokolku namerata na denot sĂŽ otslikuva i vo va{iot ìvot, toga{ polesno }e vi odi sĂŽ. Ova, voop{to ne e misterija, tuku formula koja se odnesuva na site ne{ta. Duhovniot mir doa|a od fokusiranosta, koja se javuva dokolku sme sigurni deka prepoznavame odredena {ema za razvoj na nastanite. [to ako taa {ema ni ja otslikuva celata evolucija na univerzumot? Zna~i, ja znaeme celokupnata {ema za razvoj na nastanite, sigurni sme vo toa zatoa {to ja prou~uvame sĂŽ pove}e i podlaboko, na{ata svest e naso~ena kon celiot proces, fokusirani sme i ~uvstvuvame dlabok mir. Li~nata namera kaj Maite e opredelena preku Colkin kalendarot, zna~i, niz 260 dena. Na dijagramot, kade {to e prikaàn tekot na sozdavaweto, ili kosmi~kata svest, stavame u{te edna oska, koja go ozna~uva bo`jiot plan. Maite svojata svesnost ja orientirale vrz osnova na ovie ~etiri perspektivi: vremeto, prostorot, li~nata namera i bo`jiot plan. Dokolku sme tuka i sega, go znaeme bo`jiot plan i ja sledime intuicijata za da ja manifestirame na{ata li~na namera vo evolutivniot tek, toga{ nie najbrzo se razvivame. Na{ata evolucija e pu{tena vo podem i nie sme sre}ni. Maite, tokmu taka go ìveele svojot ìvot!

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

281

Vo na{ata zapadna civilizacija, retko koj da znae za bo`jiot plan, a kamo li da moè da go prepoznae zad ovoj mete` od slu~ajnosti. Spored naukata, seto ova e rezultat na samo edna slu~ajnost. No, kaj Maite gledame {ematski prikaz za razvojot na svesta, koj sovr{eno se sovpa|a so na{ite naodi za toa {to se slu~uvalo vo minatoto. Stanuva zbor za 16 milijardi godini na sovpa|awa i koincidencii. Mo`no li e Maite da go znaele toa? Zna~i, za Maite najva`no bilo da uspeat da bidat prisutni, {to e mo`no posvesno, vo evolucioniot tek, sledej}i go bo`jiot plan niz svojata namera, tuka i sega! Najva`no im bilo da ostanat sosredoto~eni na toa. Kralevite i sve{tenicite se smetale za najfokusirani na celiot proces. A, site lu|e se stremele kon toa. Dokolku na dijagramot se dodade i pogolem krug, toga{ se dobiva majanskiot simbol, koj go pretstavuva rajot, a koj Maite go narekuvale osmodelno nebesno mesto. Rajot na Zemjata! Majanskiot kalendar ne se odnesuva na astronomijata, nitu na vremeto, tuku toj go meri razvojniot tek koj }e ne odnese site poblisku do izvorot, ona mesto {to kaj site lu|e e najgolem son, rajot. Majanskiot kalendar e sredstvo za progresivno aktivirawe na intuicijata, so cel da se manifestira na{ata li~na namera soglasno so bo`jiot plan, za da se dostigne najvisokata cel na evolucioniot proces. Ova, sigurno, ne e edinstveniot na~in kako da se napravi toa. No, vaka se odviva celiot proces, celo vreme. Sekoga{! A, nie sega, go imame ova sredstvo! Sega, nie se dviìme kon izvorot, i so sekoj mig sme sĂŽ poblisku do celta, taka {to celoto na{e postoewe se zgusniva kon to~kata od koja izvira sĂŽ. Kako {to napreduvame so evolucioniot tek, taka sĂŽ pove}e se pribliùvame do izvorot. A, kolku poblisku sme do izvorot, tolku pove}e mo`nosti }e se javuvaat.

282

CVETNIOT PAT

Sekoga{ vaì izrekata deka sî e mo`no. Nie ìveeme vo beskone~en univerzum vo koj sî e mo`no. Toa be{e spoznanieto od pettiot den na planetarniot ciklus. Taa svesnost ni be{e ovozmoèna so Ajn{tajn, Habls i cela plejada na nau~nici, koi navlegoa u{te podlaboko vo univerzumot, za da doznaat {to vsu{nost se slu~uva tamu dolu na nivo na kvantnite ~esti~ki. Kolku pove}e beskone~nost se odviva vo eden mig, a vremeto sî pove}e se stesnuva vo sî pomali oblasti za odvivawe na nastanite, tolku pove}e mo`nosti se javuvaat. Vo minatoto nie sme imale pomalku opcii za dejstvuvawe. Da re~eme, vo minatoto ima{e samo tursko kafe, pa izborot be{e sveden na blago, sredno ili gorko. Denes ve}e mo`nostite se pogolemi, pa imame tursko, nes, filter, espreso, makijato, ajs i kakvi li u{te ne. Mo`nostite se zgolemuvaat zatoa {to vremeto se zabrzuva i nie se pribliùvame do izvorot, zna~i, sî pogolem broj na mo`nosti }e bidat dostapni vo idnina. Kojznae, kolku li ne vidovi kafiwa }e ima za samo dve godini? A, umot, koj raboti so brzina od 24 sliki vo sekunda, duri toga{ }e se nama~i da gi isprocesira informaciite, za da donese re{enie vo mnogu kratok vremenski period. Nie denes imame mnogu pove}e mo`nosti, otkolku koi bilo pred nas, za {to i da bilo. Sepak zada~ata na umot e da ne odnese do nekoja cel. Toga{ umot }e ne odnese do najbliskata opcija, ili najlesnata. Ako vo minatoto do celta se stignuvalo so upornost, denes toa ne e potrebno. Ima mnogu pove}e izbor! I toga{ se slu~uva, na primer, da zboruvate za nekogo i podocna da go vidite nekade. Toga{ koincidenciite stanuvaat pomnogubrojni zatoa {to vo pogon stapuva intuicijata, koja go izbira najoptimalniot pat do celta. Ova }e prodolì da se slu~uva i ponatamu, no sî pozabrzano i po~esto. Upornosta pome|u va{ata namera,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

283

ili plan, i nejzinata manifestacija se namaluva. Zna~i sî pobrgu }e se manifestiraat na{ite nameri. Ova vaì za dobrite ne{ta, no i za lo{ite. Koga lu|eto }e go naso~at vnimanieto kon ne{to, bilo toa dobro ili lo{o, tie stanuvaat svesni za toa, taka {to go manifestiraat brgu, zatoa {to mo`nostite se pogolemi i se zgolemuvaat. Zna~i, }e ima sî pove}e lu|e koi }e ìveat zarobeni vo svoite umovi, polni so stravovi poradi nepredvidliviot tek na nastanite, a site onie okolnosti koi s¢ u{te ne se prisutni, no moè da se slu~at vo sekoj mig, }e se slu~uvaat sî pove}e. A, onie koi }e nau~at da ja koristat svojata intuicija, znaej}i gi beneficiite koi }e gi imaat od toa, }e se pojavuvaat sî pozabrzano. Zarem ne e ve}e sî pobrzo od porano?

celta Minatoto

celta Sega{nosta

Idninata

284

CVETNIOT PAT

Na tretiot krug od dijagramot ja prika`uvame idninata, eden mig vo idninata, sega podelena na mnogu pove}e dela, poradi zgolemenite mo`nosti. Vo minatoto ako sakavte da odite do Amerika, }e treba{e da izgradite brod, a denes, toa mo`e da se napravi od doma, so pritiskawe na nekolku kop~iwa na kompjuterot i vedna{ kupuvate avionski bilet. Vo idnina, ako sakate da odite vo Amerika, vleguvate vo edna kabina i od drugata strana izleguvate vo Amerika. Ve}e se eksperimentira vo oblasta na teleportacijata. Nau~nicite uspeaja da teleportiraat fotoni, od edno mesto na drugo. Duri se raboti na teleportirawe na grupa molekuli od edno mesto na drugo. SÂ˘ u{te ne se raboti na toa po koj redosled }e se materijaliziraat molekulite na drugata strana. :) Se se}avate na tranzistorite, pa starite radija, crno-belite televizori, pa onie prvite vo boja so debelo staklo na ekranot, pa ovie ponovite so ramen ekran, pa kompjuterite so nivnite LCD-ekrani, pa malite silikonski ~ipovi, eve sega i teleportacijata. Nie sÂ˘ u{te ne sme po~nale da go gledame zabrzuvaweto. Za da sfatime kolku golemi promeni sleduvaat, da ja zememe za primer teleportacijata. Ako toa uspeat da go napravat vo idnina, toga{ {to }e se slu~i so site onie koi rabotat na transport na stoki, lu|e, avtobusi, avioni, vozovi i {to li u{te ne, a da ne zboruvame za proizvoditelite na tie prevozni sredstva, ili pak naftenite industrii? Kolku li promeni sleduvaat? Kako li na toa }e reagiraat lu|eto so seta raspolo`liva mo}? Ili poglednete {to se slu~uvalo so komunikacijata: prvin gulabite, pa telegrafot, pa telefonot, pa internetot i {to e sledno, telepatijata. Sigurno, zatoa {to toa go o~ekuvame, na{ata komunikacija da bide {to e mo`no

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

285

podobra i pobrza. Na{ata svest vedna{ o~ekuva da stapi vo komunikacija so {to bilo. Zna~i, vo kosmi~kiot ciklus sekoj mig }e se slu~uvaat sî pove}e raboti. Kolku pove}e raboti se slu~uvaat sekoj mig, tolku pove}e ne{ta se mo`ni. Ova e izvorot na site ~uda koi sme gi iskusile dosega. Koga sî e mo`no se slu~uvaat ~uda. Dali poznavate nekoj koj se pla{i od tehnologijata? Jas poznavam mnogumina koi se pla{at da go doprat kompjuterot, da ne im skokne. :) Tehnologijata, na primer, pretstavuva otpe~atok na svesnosta. Nie ne moème da ja vidime svesnosta, no sigurno moème da vidime kade bila. Site tie na~ini na komunikacija se samo otpe~atoci na svesta, barem {to se odnesuva do komunikacijata, koi vodat do telepatijata. E, sega, dokolku se pla{ite da gi razotkriete site va{i tajni, nema da moète da evoluirate kon telepatijata. Telepatijata podrazbira komunikacija bez tajni. Zna~i, onie koi nemaat {to da krijat i koi ìveat eti~ki, }e moè da ja koristat telepatijata. Toa e golema pre~ka, koja moè da ja urne onoj, koj kaj Maite se narekuva golemiot brat. Golemiot brat gi rasvetluva tajnite. Golemiot brat znae sî od ona {to moè da se znae za sekoj eden od nas. Toa najverojatno e konglomerat od tehnologii koi nî prisiluvaat da prodolìme ponatamu, kon drug na~in na ìveewe. Kaj lu|eto se javuva strav koj se odnesuva na golemiot brat, bidej}i nie imame svest na stra{livci. A, koj znae {to }e napravat tie so ovaa informacija za da imaat mo} nad nas? Toa e stravot!

286

CVETNIOT PAT

Zna~i, vo idnina mo`nosta za telepatsko komunicirawe }e bide pogolema. Na ovoj na~in, }e bideme svedoci na mnogu radikalni promeni vo na{ite ìvoti. Milioni lu|e }e ostanat bez rabota so razvojot na tehnologijata, kako {to }e se razviva svesta. Toa, ve}e, im se slu~i na milioni. Ova moè da bide mnogu voznemiruva~ki, kako {to }e se dviìme natamu, no nema na~in kako da se zapre - moè samo da se razbere. I, da se bide del od seto toa! Ona {to }e se slu~uva, spored majanskiot kalendar, na 28 oktomvri 2012, e apsolutno sî! Sî }e bide mo`no i se{to }e se slu~uva! Za sî pokratok vremenski period }e bide dostapno sî pogolemo zabrzuvawe na kreativniot proces na svesta. Sî pove}e, od sî {to e dostapno, vo sekoj mig! Sî ona {to e postignato so evolucijata e s¢ u{te dostapno, a sî pove}e }e bide dostapno so sekoj mig vo idnina. So zabrzuvaweto koe se postignuva, zna~i, apsolutno sî ona {to e dostapno vo univerzumot }e se slu~uva istovremeno! Toa e vistinata, i otsekoga{ bilo taka. Svesnosta i kreacijata, sploteni zaedno vo edno postoewe, minatoto i idninata spoeni vo sega{nosta, tuka i sega! Tuka najverojatno }e se slu~uva i patuvawe niz vremeto. Toa se slu~uva koga moè da se zabavi i duri zapre svetlinata. Kako {to se zabavuva svetlinata, zna~i, fotonite ili tahionite, koi se ~esti~ki {to ja prenesuvaat svetlinata, go zabavat svoeto dvièwe, }e po~nat da ja zgolemuvaat masata, a kako {to }e im se zgolemuva masata, }e se smeni i vremeto na elementite. Zna~i, so toa se menuva nasokata na dvièweto na elektronot okolu jadroto vo atomot, dokolku svetlinata se zabavi. Toga{, dobivame elektroni koi patuvaat niz vremeto! S¢ u{te ne se objekti ili ìvi su{testva, no sepak sme go napravile toa. Stanuva zbor za kratko vreme koga nie }e moème da go menuvame vremeto so pomo{ na tehnologijata. Vremeto i

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

287

prostorot ve}e nema da bidat barieri. ]e moè da bidete kade bilo vo koe bilo vreme, ili da bidete sekade istovremeno. Sî }e bide mo`no i sî }e postoi istovremeno. I, sî pove}e }e se otkriva kako {to se dviìme napred. Bez ograni~uvawe na vremeto. Nie s¢ u{te ja nemame taa svesnost za da sfatime {to ova zna~i. Nitu da predvidime kako ova }e izgleda. Toa verojatno }e izgleda kako onie crtanite filmovi {to gi gledame koga deteto sonuva, a sonot vedna{ mu se manifestira. Dokolku na edno ne{to go naso~ite vnimanieto, toa }e se pojavi. Magi~no, kako vo son, nie od nas }e sozdavame ~udesii. Pozitivni i negativni. Toj {to }e ima pomo}en koncept za ne{tata }e ima pogolema sila da go manifestira svoeto pred konceptite na drugite. Site zdruèno }e ja sozdavaat realnosta, no onie so najbujna fantazija }e bidat vo prednost. Ne{to kako filmot Sfera, koga ~udniot objekt, koj nau~nicite go pronao|aat pod voda, po~nuva da im gi manifestira nivnite stravovi. Toa, zasega, e najbliskata asocijacija {to moè da se kaè za toa kako bi izgledal kosmi~kiot ciklus od majanskiot kalendar. So toa {to tuka }e nema nikakvi ograni~uvawa. Edinstveno ograni~uvawe bi bila na{ata imaginacija. No, dotoga{, na{ata imaginacija }e bide isto tolku beskone~na kolku i celata kreacija. Kon toa se stremi seto ova. A, otsekoga{ i bilo taka. Ovie sloevi se redat eden po drug i go gradat patot do Rajot. Ni{to od ova nema da bide vozmo`no bez etikata. Etikata go pretstavuva galakti~kiot, ili kosmi~kiot kodeks na odnesuvawe, koj vaì za site svesni bitija vo galaksijata i univrzumot, vo koj se vreàni site iskustva na kreacijata, a koi se povrzani preku sistem od koncepti i idei, koi ja pravat intuicijata, do koja nie moè da stigneme, dokolku go umirime umot i vnimavame na koincidenciite.

288

CVETNIOT PAT

Kaj nas, toga{ }e se slu~i podelenost, tatkoto od sinot, kozite od ovcite, krotkite od gnevnite, plevelot od ìtoto, isto kako {to be{e prore~eno, to~no na vreme. Navistina }e treba da se protneme niz oknoto od iglata, za da vlezeme vo rajot. Te{ko na onie koi se nau~eni na udoben ìvot, kon koj gi vodi umot, baraj}i na~in kako da vlezat vo nesvesnoto nivo, za da go izbegnat stresot, koj se javuva poradi nesigurnosta vo razvojot na nastanite, zatoa {to ima mnogu nepoznati. I navistina {iroka }e bide portata koja vodi do propasta, i mnogumina }e trgnat natamu. Stanuva zbor za kontrola na energijata. Lu|eto koi nema da moàt da go najdat izvorot vo sebe, poradi golemoto ~uvstvo na stravovi, koi gi sozdal umot poradi nepredvilivosta na nastanite, }e se obidat da gi ubedat i drugite lu|e, posebno onie {to se pod nivna kontrola, na rabota ili doma, da se vodat po nivnite o~ekuvawa i stravovi. Na toj na~in, tie ja kradat energijata na takvite lu|e i nesvesno gi vodat kon propast. Zatoa po zborovite na Isus, onoj koj }e si go za~uva ìvotot, }e go izgubi, a onoj koj }e go izgubi, }e go dobie. Toj {to }e ostane so svoite stravovi i }e podlegne na kontrolnata drama na svojot pretpostaven, na rabota ili doma, namesto da ostavi sĂŽ zad sebe i da go pronajde patot, toj }e navleze vo iluzijata koja za nego }e ja sozdavaat posilnite, a }e nema sila za da se sprotivstavi na sopstvenite stravovi, za da se odvoi od iluzijata. Zna~i }e se izgubi sebesi, zatoa {to ne sakal da se otkaè od svojot ìvot vo civilizacijata na umot. No, onoj koj }e ja spoznae vistinata i }e se otkaè od svoeto mesto vo kralstvoto na umot, }e se preobrazi vo svetlina i }e voskresne vo carstvoto nebesno. Namerite na majanskite denovi i no}i So cel da se ovozmoì vizuelna pretstava na toa kako funkcioniraat 13-te nameri na sozdavaweto, najdobro bi

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

289

bilo celiot proces da se sporedi so sozdavaweto na eden plod, da re~eme ovo{en plod. Za toa e potrebno da se zasadi drvo na plodna po~va i da mu se ovozmo`at site uslovi za rast (voda, svetlina, hranlivi sostojki), koi niz cela edna evolucija na svesta }e sozdadat cvet, koj }e se opra{i i }e dade plod. Ovaa analogija najdobro go pretstavuva kreativniot proces. Toga{, koga bi go svele toa na namerite od majanskiot kalendar, toa bi izgledalo vaka: 1.

Prv den - idejata, potencijalot za sozdavawe na novata svest, se dobiva semeto. Se javuva prvi~nata ideja, koja }e se razviva sĂŽ dodeka ne se dobie rezultat, {to }e bide plod na evolutivnit tek vo toj ciklus. Prva no} - semeto se sadi v zemja, site planovi do koi sme do{le vo prviot den sega se integriraat vo sĂŽ {to postoi vo nas i okolu nas, celiot sistem. Vo primerot so na{evo jabolko, toj sistem vo koj }e go integrirame semeto se vika po~va. Vtor den - semeto pu{ta fidan nad po~vata, a prvoto fidan~e sekoga{ ima dve listenca. Polarnosti! Levo-desno, ma`-`ena, crno-belo, dobro-lo{o. Svesta se dvoi. Vo ovoj potciklus, svesta se balansira so prethodnata i sozdava nov tek. Vtora no} - fidan~eto stanuva pocvrsto i povisoko. Se slu~uva ednakva podelba na svesta. Se dobiva kriti~na masa na onie koi ja poddr`uvaat novata svest. Tret den - gradeweto na stebloto. Objava na vistinata koja navleguva vo svesta. Samo kako ilustracija, za vreme na tretiot den od nacionalniot ciklus, Mojsej gi dobiva desette zapovedi. Vistinata izleguva na videlo! Treta no} - po~nuvaat da rasnat koreweto, ras~istuvawe so nevistinite od prethodniot ciklus. Za vreme na tretata no} od galakti~kiot ciklus izlegoa Angeli i Demoni i Kodot na Da Vin~i od Den Braun,

290

CVETNIOT PAT

koj povle~e so sebe plejada od dela i avtori koi zapo~naa da gi razotkrivaat najgolemite misterii od prethodnite ciklusi: Xonatan Rab so Rakopisot Ku i Teorija na Haosot, Stiv Beri so Tretata Tajna, i mnogu drugi. êtvrti den - stebloto ja sledi svetlinata i pu{ta granki. Dotoga{ ve}e novata svesnost celosno dominira vrz starata. Na primer, za vreme na ~etvrtiot den od planetarniot ciklus, Henri Ford zapo~na da proizveduva avtomobili. Silata na ma{inite pred onaa na ~ovekot. Stanuva zbor za svesnosta za mo}ta! Industriskata revolucija, kako predvesnik na tehnologijata kon koja se stremi svesta, tuka go dostignuva vrvot. A toa, podocna, stana osnova za celata na{a civilizacija. Denes, ve}e, site vozat avtomobili i koristat tehni~ki pomagala. êtvrtiot den ja postavuva svesnosta na toj ciklus kako osnova za ponatamo{niot razvoj na evolucijata. Vo ovoj den, zna~i, se postavuva osnovata za novata svesnost. êtvrta no} - grankite baraat pove}e svetlina i se ras~lenuvaat na pomali gran~iwa. Ras~istuvawe so seto ona {to pretstavuva ko~nica za novata svest. Bidej}i, kako {to }e se dviìme kon pogolemi mo`nosti, ne bi sakale da bideme do onie koi niz vremeto se izdignale visoko nad zakonite, koi ja imaat seta mo}, a nemaat etika. Tie voop{to nema da se griàt za toa {to ni se slu~uva nam. Nim }e im godi samo da prodolàt da ni ja kradat energijata. A, toa }e go pravat sĂŽ pozasileno i poèstoko. Zatoa, bitno e da se izleze od komunikacijata so onie koi ni ja kradat energijata i da se naso~i patot kon evolucioniot tek. Da se sledi intuicijata i da se vnimava na koincidenciite. Petti den - darot, ili cvetot! Naedna{ od nikade, na po nekoe }o{e od gran~iwata, }e prknat cvet~iwa. Male~ki, {areni!:) Se dobiva mehanizmot za inte-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

291

grirawe na novata svesnost vo postojnite sistemi. Ako zagledame {to sĂŽ se dobilo vo pettiot den, toga{ }e moème barem da nasetime {to sledi. Poglednete samo: Son~eviot sistem, ìvotot preminal na kopno, okoto i prepoznavaweto na boite, ognot, umetnosta i religijata, bo`jata qubov i patot kon ve~nosta, osnovata na sistemot koj ne ograduva, realnosta na kvantno nivo... Sleduva pettiot den na galakti~kiot ciklus! 10. Petta no} - p~elite napa|aat, po~nuva opra{uvaweto! Vo ovoj potciklus se otsranuva sĂŽ ona {to ne moè da evoluira so vkrstuvawe na sli~nite. Zna~i, samo mal broj na polen~iwa }e go oplodat tol~nikot, a mnogu }e bidat otsraneti. Seksot se javuva vo pettata no}! Oploduvaweto na cvetot. U~ewe na lekcijata, otkrovenie na slednoto nivo pred svesta na pogolem broj lu|e, primena na dostignuvawata od prethodniot den. I tuka lu|eto }e dobijat dar, no toa }e bide dar na osvestuvawe. Pouka, vrz osnova na posledicite od iskustvoto predizvikani pod kontrolata na umot. Ili pod negovo naludni~avo vodstvo! 11. [esti den - plodot rasne. Svesta zazema podem. Taa po~nuva da se integrira kaj mnogu nositeli koi se povrzuvaat i gradat zaedni~ko iskustvo. Toa iskustvo stanuva tolku vistinito za mnogu lu|e, {to preo|a vo vizija, kon koja se stremi celoto ~ove{tvo. Za vreme na {estiot den od planetarniot ciklus se javuva bitgeneracijata, predvesnicite na hipicite i budeweto na zapadot za isto~nata mistika. Zapo~nuvaat globalisti~kite dvièwa i svesta za svetot kako zaedni~ki dom stanuva sĂŽ poprisutna vo ìvotite na malite lu|e. Lu|eto za prv pat odat na Mese~inata, za prv pat ~ovekot se probiva vo kosmi~kiot prostor, za prv pat lu|eto se obedineti od muzikata {irum svetot i zapo~nuva rokenrol kulturata na planetata Zemja. Za prvpat po~nuvaat antiglobalisti~kite

292

CVETNIOT PAT

dvièwa i svesta za mo}ta kako zakana za celosniot razvoj na ~ove{tvoto. Pred sĂŽ nuklearnata! Lu|eto, tuka ja imale potrebnata tehnologija za da ja naso~at svesta kon slednoto nivo, galakti~koto. Zna~i, vo {estiot den od galakti~kiot ciklus, nie ve}e }e ja imame potrebnata tehnologija za da rabotime so slednoto nivo na svesta. 12. [esta no} - blagoslovot! Zreeweto na plodot. Nam ni e potrebno vreme da ja isprobame svesta vo site sferi. Zatoa {to, posle toa, vo sedmiot den zapo~nuva noviot ciklus. Toga{ svesta }e zapo~ne da rotira vo sprotivna nasoka. 13. Sedmi den - sobirawe na ètvata. Plodot! SĂŽ ona kon {to vodela evolucijata od toj ciklus, vo ramkite na prethodno postignatite rezultati, {to pretstavuvaat plodovi od drvoto na ìvotot. Vo sedmiot den od }eliskiot ciklus, plodot bil ìvotot; vo sledniot cica~ite, kako nositeli na povisokata svesnost; ponatamu majmunite, kako nosa~i na individualnata svest; pa religijata, kako zaeni~ki nositel na pri~inite kon koi se stremela svesta; pa prirodnite zakoni i nivnata upotreba za podobar ìvoten standard na ~ove{tvoto; pa kvantnata fizika i spojot pome|u isto~nata i zapadnata misla i da vidime {to e sledno. Maite ne znaele kako to~no }e se odviva ovoj proces. Tie ne gi znaele rabotite koi nie denes gi doznavame, sledej}i go majanskiot kalendar. No, tie imale merilo za razvojniot proces, koj tie velat deka go dobile od nekoe boèstvo, koj go pretstavuva prviot u~itel, prviot koj na Maite im go dal kalendarot, matemati~koto znaewe, astronomijata i ostanatoto. Tie ne znaele kakva ka{a }e nastane od celiot proces, no znaele po koe merilo toj proces }e se odviva. Tie gi sledele namerite na sozdavaweto, go sledele bo`jiot plan i ja pribliùvale svojata namera kon nego,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

293

{to najverojatno ja dovelo kulturata vo podem i tie preminale vo ~etvrtata dimenzija. Ottamu nivnoto misteriozno is~eznuvawe od liceto na zemjata. No, zatoa pak nie znaeme vo kakva ka{a sme, no kako da se izvle~eme? Zna~i, za da se izvle~eme od celava ka{a, treba samo da ja sledime intuicijata! No, kako znaeme koj glas vo nas ja pretstavuva intuicijata, a koj umot. Dokolku glasot {to ve vodi e ispolnet so strav ili somne`, toga{ toa ne e intuicijata. Ako, za ne{to ste sigurni i znaete deka e vistinskoto ne{to {to treba da se napravi, toga{ ste vodeni od intuicijata. Zna~i, za da se koristime so intuicijata, treba samo da vnimavame na glasot vo nas i da go prepoznaeme. Ako e od na{iot um poln so pretstavi za svetot i za sebe, toga{ da go najdeme korenot na toj strav i da go preobrazime vo svetlina, so toa {to }e go razbereme. Ako e glas koj nĂŽ pravi da se ~uvstvuvame sigurni vo sebe, toga{ toa e vistinskiot pat. Za nas, ete, se poka`a pat, koj nie go odime so dignati ~ela. Se pojavi kako nikulec kon krajot na ~etvrtiot den. Pomina niz cela razvojna faza preku ~etvrtata no}, i eve go sega spremen e da pu{ti cvet vo pettiot den od galakti~kiot ciklus na majanskiot kalendar. Pred nas e seto znaewe! Pettiot den e pred nas! Patot neka zapo~ne i neka nĂŽ vodi kon svetlinata!

294

CVETNIOT PAT

^etivo za Svetlosnite Voini Izvadok od tekst (www.lightworkers.org)

internet

stranica:

Mnogumina od nas sebesi se narekuvaat Svetlosni voini (ang. Light Warriors ili Light Workers). [to vsu{nost zna~i toa? Vo naj{iroko zna~ewe na zborot, Svetlosni voini se site onie koi vistinski i dlaboko vo srceto se posveteni da im pomognat na drugite da se razbudat za Qubovta. Qubovta moè da go napravi ìvotot posvetol. Lu|eto kako nas leat svetlina na temnite situacii vo ìvotot preku Qubovta. Na{ite srca se otvoreni za Qubovta. Samo toga{ moème da ostvarime vistinska konekcija so na{ite Srodni du{i, {to za vozvrat ni nosi u{te pove}e Qubov vo ìvotot. Iako terminot Svetlosni voini naj~esto se povrzuva so filozofijata na Novata era, Svetlosnite voini gi ima nasekade - vo sekoja religija, vo sekoja oblast od ìvotot. Mnogumina od niv ne bi se definirale so niedna filozofija ili religija. Qubovta ne poznava granici, nitu definicii. Postojat razni na~ini da se dejstvuva, pokraj politi~ki, isto taka moè da se dejstvuva preku humanitarni akcii, preku mirovni ili svetlosni aktivnosti. Na nekoj na~in, Svetlosnite voini imaat najte{ka zada~a i mnogu retko dobivaat priznanija za nivnata rabota. Tie moàt da vloàt ogromni napori i mnogu energija vo svojata rabota, no rezultatite ~esto ne se o~igledni i mo`no e da ne se vidlivi za neiniciranite, bidej}i e te{ko da se objasnat ili definiraat.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

295

Sepak ne smeeme da dozvolime ovoj fakt da predizvika somnenie kaj nas. Zatoa {to Svetlosnite voini koi rabotaat so naj~ista namera od najvisokite sferi na integritet, moàt da ostvarat golemo vlijanie i da postignat golemi dela, bidej}i svetlosnata rabota pripa|a na carstvoto na ~udata. Nie naj~esto ne znaeme kakov }e bide rezultatot od na{ata rabota, zatoa treba samo da ja sledime na{ata intuicija i vodstvoto koe ni se dava. Duhovnite celi se postignuvaat samo so blagoslov i vodstvo od onie od povisokite sferi. Dodeka rabotime so svetlinata, nie se podigame nad o~iglednoto i se dviìme kon Carstvoto nebesno. Ova e oblasta na semo`noto, kade {to moè da se o~ekuvaat ~uda, a pritoa da se znae deka bo`jata intervencija e sekoga{ mo`na. Nie nikoga{ nema da moème celosno da gi razbereme karmi~kite implikacii na koja bilo situacija ili zo{to nekoi raboti se slu~uvaat na odreden na~in. Nie moème da vidime {to dovelo do toa i {to se slu~uvalo pred toa, no ne moème da vidime kolku dlaboko vo minatoto odat ovie karmi~ki konci za da se sozdadat karmi~kite reperkusii koi nie denes gi iskusuvame. Zatoa ne smeeme da obvinuvame nikogo bidej}i toa ne e na{a zada~a, bidej}i ne moème da ja sogledame celosnata slika, a potsvesno moèbi sme ogradeni od predrasudite koi gi sozdava na{ata kulturna ili op{testvena sredina. Iako ponekoga{ dobivame uvidi i otkrovoenija koi ni davaat pojasna slika i nÂ˘ pridviùvaat ponatamu, nie sepak ne moème da go sogledame Bo`jiot plan vo celost. Bo`joto prisustvo i Voznesenite u~iteli se raspoloèni da rabotaat so onie me|u nas koi se podgotveni i otvoreni, no zatoa nie prvin treba da se prigotvime i pro~istime za da bideme ~isti kanali za da moème da go primime toa {to se nudi. Dokolku odrùvame postojan mir i harmonija vo nas, i dokolku se oslobodime i ja transformirame seta

296

CVETNIOT PAT

negativnost, nie moème povtorno da vospostavime balans koj ni e potreben, najprvo na li~no nivo, a potoa i globalno. Kako Svetlosni voini, nie treba da si go postavuvame pra{aweto: {to moème da napravime pove}e za da pomogneme? êsto se ~uvstvuvame nemo}ni, kako da ni se vrzani racete i kako da nemame sloboda od sistemot {to ne upravuva da kreirame ili da go rabotime ona {to sakame. Za da go olesnime ovoj proces, potrebno e da bideme mirni i ispolneti so harmonija, kako i da odrìme ~isto, aktivno energetsko pole. Kolku pove}e go odrùvame aktivno na{eto energetsko pole, tolku pove}e vlijaeme na okolnostite. Ova se narekuva krug na vlijanie, koj se protega mnogu podaleku otkolku nie sme vo sostojba da sfatime. Za da ostaneme fokusirani i postojani vo na{ata rabota, potrebno e da bideme posveteni i da odrùvame sostojba na trpelivost i izdr`livost. Ponekoga{ e potrebna golema hrabrost da se za~uva vizijata, koga se soo~uvame so te{kotiite na sekojdnevjeto. Kolku pove}e sme povrzani so bo`jata namera vo nas, {to e sila mnogu pogolema od samite nas, od nas se o~ekuva da bideme pograciozni, no i ponizni, kako i da go nadmineme na{eto ego. Ottuka nie moè da premineme vo oblasta na beskone~noto i da se zdobieme so po{iroka i podlaboka pretstava za na{ata sopstvenost. Bo`joto prisustvo }e nÂ˘ vodi, }e ni dade poddr{ka i }e nÂ˘ hrani so energija sekojdnevno, so cel da prodolìme da rasteme i da se razvivame za da ja zavr{ime na{ata rabota tuka. Za toa e potrebno da se zaceli odvoenosta od Boga vo koja egzistirame. Koga bi se obratile do bo`jata sila za pomo{, bi dobile ne{to {to moèbi ne e po na{ite o~ekuvawa. Sepak Bog e tuka i pomo{ta sekoga{ pristiga.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

297

Koga }e navlezeme vo vnatre{niot mir, vo najdlabokiot mir vo nas samite, kade {to moè da se po~uvstvuva sekoja mala vibracija, nas tamu nยก hrani bo`jata energija koja ja popolnuva prazninata so svoja su{tina. Kako nie }e ja koristime taa energija zavisi od mnoguslojnata su{tina na na{eto bitie. No, sekoga{ koga sme smireni vo sebe, nadvor od sekojdnevnite griì, nadvor od dofatot na strastite i èlbite, frustraciite, o~ekuvawata, nie sme vo pregratkite na bo`jata su{tina vo nas. Dokolku navlezeme vo takva sostojba na sopstvenosta, rasko{no, moème da sozdademe prekrasno i harmoni~no pole od qubov i svetlina okolu nas. Bez ogled na na{eto poteklo, vera ili religija, bidej}i ova e povisoko nivo na svest, site tie na{i opredelbi gi transcedentirame vo povisokata su{tina. Koga se transcedentirame, nie gi nadminuvame site dogmi i razliki. So svesnosta na edinstvoto, nie go poznavame i po~ituvame edinstvoto na site ne{ta, siot ìv svet. Vo su{tina seta kreacija, sยก {to postoi vo najniskite sloevi na ovoj svet od materija, sยก postoi vo edinstvoto. Toa e bo`jata su{tina vo osnova na site ne{ta. Kolku pove}e nie egzistirame na sli~no ramni{te so taa sila, kolku pove}e sme smireni i meditirame vo sebe, se molime ili dlaboko oddavame po~it kon Boga, nie se povrzuvame so bo`jata sila, {to so vreme jakne kako vrska. Dokolku nie go mineme pogolemiot del od denot vo meditativna sostojba, so aktivno energetsko pole, ispolneto so qubov i svetlina, toga{ se doìvuva sostojbata na smadhi, koja pretstavuva ~ista realizirana svest, koja nosi celosna svesnost i humanost. Vakvata vrska moè da se ostvari so molitva ili meditacija. Meditacijata e sredstvo so koe moè da se navleze vo dlabo~inite na na{eto bitie, vo ogromnite skrivnici na srceto i na umot. A toa }e ni ovozmoì pojasna slika za toa kako moème da mu pomogneme na ~ove{tvoto. Kako Svetlosni voini, pred nas imame golema zada~a; nie treba

298

CVETNIOT PAT

da ja prifatime na{ata uloga so radost i hrabrost, so cel da se nadminat site stravovi, a svesni za toa deka pomo{ta sekoga{ e tuka. Ve}e navlegovme vo Novata era i nova energija pristiga na na{ata planeta. Toa e Boèstvenata ènska energija (Divine Feminine). Ovaa energija e dostapna za sekoj koj e otvoren za nea, bilo da e ma` ili èna. Boèstvenata ènska energija so sebe gi nosi kvalitetite na bezuslovnata qubov, so~uvstvo, prostuvawe, mir, harmonija, toplina i nega. Toa e meka i slatka energija koja za{tituva i neguva. Boèstvenata ènska energija ja pali iskrata na troslojniot plamen vo srceto, plamenot na qubovta, mudrosta i bo`jata sila, koi o~ajno mu se potrebni na svetot. Boèstvenata ènska energija nÂĄ ispolnuva so qubov i ni pomaga da gi transformirame site neharmoni~ni tendencii, do najnisko }elisko nivo, so cel da postigneme duhovna metamorfoza. Boèstvenata ènska energija nÂ˘ predizvikuva da bideme sÂĄ ona {to moème da bideme, da porasneme do svoite vistinski potencijali, i da se pribliìme kon po{irokiot i poblaèniot na~in na postoewe. [tom edna{ go vkusime nektarot na Boèstvenata ènska energija, na{ite srca }e omeknat i }e se otvorat, a nie }e moème da gi izle~ime ranite od minatoto za da moème da rabotime svesno od na{ata vistinska duhovna sopstvenost. Na toj na~in sekoj od nas bi moèl da stane u~itel i da gi spodeli svoeto znaewe i mudrosta so koja se zdobil. Nekoi od nas moèbi }e bidat pove}e prisutni vo javnosta i }e podu~uvaat so zbor, dodeka pak drugi }e podu~uvaat tivko so nivnoto prisustvo, preku vibraciite koi gi emituvaat. Preku sekojdnevno povrzuvawe so ti{inata vo nas, so Boga, niz meditacii i postavuvawe na energetskite vibracii na povisoko nivo na svesnost, na{ite ve{tini za

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

299

nabquduvawe se izostruvaat. Duhovniot pat e kako beskrajna ni{ka {to se tkae niz sloevi i {ari na samorealizacija i duhoven razvoj, so cel da se transformirame sebesi vo svetlosni bitija koi zaedno }e rabotat svesno za dobroto na site. Kako Svetlosni voini na ovoj duhoven pat, imame dlaboka odgovornost da ìveeme i rabotime od srceto. Da se prosvetlime, so cel da ja aktuelizirame na{ata vizija, no da ja odrìme ~istata namera i postojanost vo na{eto duhovno ìveewe. Bra}a i sestri po svetlina, setete se deka koga go odime duhovniot pat, nikoga{ ne sme sami. Zaedno nie sozdavame mreà od svetlina i qubov, koja kruì i se protega okolu celata planeta. A vo povisokite nivoa, veli~estveni svetlosni bitija ~ekaat vo eterot, sekoga{ podgotveni da ni pomognat. Da ja zajakneme na{ata re{itelnost da se podigneme nad smrtnoto i svetovnoto, da staneme svesni za na{ata besmrtnost, na{eto povisoko Jas, na{ata duhovna priroda, a vo isto vreme da ne zaboravime na ~ove~koto vo nas, kako i na te{kotiite so koi se soo~uvame poradi toa.

Odlu~iv da zapo~nam so ovoj tekst, prezemen i preveden od Internet, zatoa {to najednostavno ja objasnuva su{tinata na ovoj vid na lu|e, koi ve}e se seriozna brojka integrirani vo edna nova filozofija na edinstvo, koja zema seriozni razmeri na globalna osnova. Imeno, celata ovaa kultura i filozofija na Novata era e me{avina od mnogu filozofii, metafiziki, teozofii i praktiki, istovremeno e prerodba na drevnite kulturi i sยก ona {to nekoga{ se znaelo, a se zaboravilo. Nekako kako da se budi samata planeta, a i nie so nea. Vo ova ~etivo sakam da objasnam nekoi poimi za toa {to pretstavuva kulturata na Novata era. Kolku i da

300

CVETNIOT PAT

izgleda novo, sepak Novata era e ve}e odamna etabliran proekt... ili barem taka se ~ini! Tuka bi napravil mala digresija od temava i bi se navratil na eden interesen dokumentaren film koj neodamna go osvoi svetot do taa mera {to uspea da se emituva i na [outo na Opra, najpoznato talk-show (kontaktno {ou) vo SAD. Imeno, stanuva zbor za filmot so naslov Tajnata (The Secret), koj e eden vid psiholo{ko-propaganden program so cel da ukaè na edna ne tolku uo~liva realnost vo na{eto zbrkano sekojdnevje. Dokumentarecot govori za edna od najdrevnite tajni, dobro ~uvani od zlobnicite i kroja~ite na svetskite zagovori, koja poteknuva od Smaragdnata tabli~ka1, a koja niz istorijata se dvièla po najmisti~nite grupi na lu|e za denes da bide dobro skriena od javnosta, a sepak upotrebuvana za manipulacija so {irokite narodni masi. Avtorkata na dokumentarecot veli deka bila inspirirana da zapo~ne so istraùvawe na Tajnata, i obiduvaja}i se da najde lu|e koi ja poznavaat Tajnata uspeala da sobere grupa na seriozni lu|e so poznavawa od razni oblasti na ìvotot, koi mo{ne ednostavno ja objasnuvaat su{tinata na Tajnata i kako taa raboti. Tajnata e svedena na ednostaven kosmi~ki zakon koj vaì za site sferi na postoewe, a koj se narekuva Zakon na privle~nosti (the Law of Attraction). Imeno, site nie go privlekuvame seto ona {to ni se slu~uva vo ìvotot. Sekoja misla koja nie ja emitirame vo eterot e kako signal za kosmosot koj reagira na taa misla i nยก vodi kon soodvetnite okolnosti koi odgovaraat na taa misla. Filmot mnogu dobro ova go ilustrira so niza primeri koi pokaùvaat kako toa se slu~uva vo na{eto sekojdnevje. Ovoj zakon funkcionira bez razlika dali nie sme svesni za toa ili ne. Zna~i nie go ìveeme ona {to ni se vrti vo mislite. Sekoja misla se sozdava vrz osnova na ona {to nie go preìvuvame vo sega{nosta, a koe e 1

Vidi ^etivo za Smaragdnata Tabli~ka

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

301

rezultat na prethodni na{i misli vo minatoto. Dokolku vo minatoto sme imale nekoi misli vo vrska so na{iot ìvot, a koi se odnesuvale na idninata od taa gledna to~ka, denes gi ìveeme tie okolnosti, ili barem pribli`no, koi ni se stega za na{ite ponatamo{ni razvivawa. Toj proces te~e neprestajno. Filmot dava mnogu fina alegorija so prikaznata za Aladin i magi~nata lamba. Duhot izleguva od lambata mu kaùva na Aladin: Tvojata èlba e moja zapoved! Duhot go pretstavuva kosmosot, a Aladin sme nie lu|eto, dodeka pak sekoja na{a misla e èlbata. Prikaznata vo svojata prvi~na forma ne sodrèla samo tri èlbi, ami bezbroj. Taka {to koga nie }e si re~eme deka se ~uvstvuvame prekrasno, taa misla kosmosot ja prifa}a i ~ini sยก {to e mo`no da go prodolì toa ~uvstvo. No, dokolku nie si mislime postojano kolku e mizeren svetot, toga{ kosmosot reagira na na{ata misla i pravi sยก da go prodolì toa {to nie go gradime so tie misli. Zna~i kosmosot ne razbira dobro ili lo{o. Toj samo reagira na na{ite misli i nยก vodi kon onie okolnosti koi se rezultat na materijalot koj gi oblikuva na{ite misli. Na sekoja na{a misla toj veli: va{ata èlba e moja zapoved! Zna~i, sekoj od nas si ja privlekuva realnosta vo koja ìvee. Sega, mnogumina sigurno bi rekle deka ne ja privlekle soobra}ajnata nezgoda {to im se slu~ila, ili ne~ija smrt ili zaguba na pari, imot. Veruvajte, seto toa samite si go privlekuvame. Kako? Problemot e vo toa {to ~ovekot se stremi da se fokusira na toa {to ne mu se dopa|a, t.e. toa {to go opkruùva, a e rezultat na prethodni mentalni procesi, zna~i okolnostite koi naj~esto pretstavuvat pre~ki ili problemi. Nie gi zabeleùvame problemite i reagirame na niv kreiraj}i misli koi se negativna slika za na{eto iskustvo, da re~eme, a nesvesni deka kosmosot reagira na tie misli i gi prodolùva okolnostite koi }e generiraat takvi misli, i trkaloto prodolùva da se vrti. Namesto da se fokusirame na toa {to ne ni

302

CVETNIOT PAT

se dopa|a, treba da se fokusirame na ona {to sakame da ni se slu~uva. So toa sozdavame poinakva postavenost na mentalniot proces, da re~eme pozitivna, niz koja }e moè da se etabliraat promenite vo okolnostite so cel da se generira sakaniot rezultat. So drugi zborovi da posakame sยก najubavo za sebe i za drugite, da veruvame deka kosmosot }e ni vozvrati na nekoj na~in, i da ne gubime nade` oti tokmu toga{ koga e najte{ko, koga najmnogu sakame da se otkaème od sยก, koga ni se ~ini deka za nas nema videlina, tokmu toga{ nikulecot prknuva nad po~vata. Ubavo e da moè da se izgleda celiot film, no za potrebite na Cvetniot pat, jas tuka bi istaknal samo deka ~ove{tvoto denes gi ìvee okolnostite koi se proizvod na mentalnite procesi koi gi sozdavale nekoi drugi lu|e pred nas, a vrz koi okolnosti nie reagirame i sozdavame mentalni procesi koi ja gradat na{ata idnina. Vredi ~ovek da se zapra{a, {to sยก im se matkalo niz glavite na na{ite dedovci? Vedna{ tuka sovr{eno se vklopuva prikaznata za Apokalipsata. Zna~i, zemame predvid deka Apokalipsata, ili Otkrovenieto zapi{ano od sv. Jovan, za koj mnogumina denes smetaat deka e sosema druga li~nost od sv. Jovan Bogoslov, Isusoviot apostol (zatoa {to prviot rakopis na Apokalipsata datira od 90 n.e., {to naveduva na faktot deka dokolku toa bi bilo delo na apostolot toga{ toj bi trebalo da go napi{al na stogodi{na vozrast, {to e skoro nevozmo`no za toa vreme), po nekakvo ~udo uspeva da vleze vo Biblijata, posle Nikejskiot sobir vo 325-ta, zaedno so ~etirite evangelija. Zna~i od mo}nata konkurencija na golem broj verodojstojni evangelija od razni izvori, izbrani bile samo ~etirite evangelija na apostolite i Apokalipsata na nekoj drug sv. Jovan.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

303

Se pra{uvam komu li mu godelo da vmetne takva prikazna vo najsvetata kniga na svetot? Sega ako trgneme od faktot deka zakonot na privle~nost vaì za site sferi na kreacija, toga{ moète li da pretpostavite {to sยก zna~ela prikaznata od Apokalipsata za mnogu lu|e vo minatoto, a {to sยก zna~i za mnogu lu|e denes. Ako nekoga{ tamu vo minatoto, nekoj se osmelil da vmetne stra{no otkrovenie vo najsvetata kniga kako sredstvo za zapla{uvawe na narodot, so cel da go vladee po svoja volja, {to veruvam deka mu godelo i na sve{tenstvoto i na kralstvoto, denes tie nivni ko{mari se na{e jave, a na{ite ko{mari...? Koj ni ja nametna Apokalipsata? Kako li uspeavme da si go napravime ova? Ili nekoj tuka stoi zad zavesa i ~eka aplauz... No, magi~en e ovoj raj kosmi~ki, nare~en planetata Zemja, Gaja ili Gea, koja uspeva i od najcrnite ko{mari da istkae svetla nametka, ta da se pretvori vo yvezda najsjana sred toj Kos Mos(t). Tokmu od ko{marite na na{ite predci se sozdade patot kon Novata era, a ottuka i mo`nosta seta taa nasobrana temnina da se preobrazi vo svetlost, a nie vo kristalni deca. Dodeka Evropa i noviot svet ~maele vo temnina, Istokot razvival svoja strana od prikaznata. Kon krajot na devetnaesettiot vek, Evropa bila ve}e navlezena vo okultizmot i hermetizmot koi se bazirale vrz u~ewata na Kabalata so Alister Kroli i negovite sovremenici, koga Madam Blavacka, èna so istaknat istraùva~ki duh se zadala na misija, da gi pronajde drevnite vistini na Istokot i da gi integrira vo edna po{iroka slika za svetot, kakva se nemalo dotoga{. So nejzinoto delo Svetata doktrina (The Sacret Doctrine), Madam Blavacka go zapo~nuva golemoto budewe, a zapadniot ~ovek se soo~uva so eden bran svetlina kakov {to ne videl dotoga{. Sepak

304

CVETNIOT PAT

potreben bil cel eden vek za ovaa doktrina da dostigne dovolno {iroki razmeri za da stane globalen proces. So hipi revolucijata vo 60-tite i 70-tite godini od minatiot vek, teozofijata na Blavacka stanuva filozofskata osnova na Novata era, no duri posle Harmoniskoto pribliùvawe vo 1987-ta, i vlijanijata na Majanskiot kalendar, seriozna brojka na lu|e se integriraat vo novata svesnost za procesot nare~en Nova era. Denes toj proces se gradi vrz osnova na me|u~ove~ka etika, i se vrednuvaat pozitivnite iskustva na site. Seto ona {to Blavacka go soznala denes zema {iroki razmeri vo filozofijata na Novata era, koja podrazbira budewe za site onie vrednosti koi nekoga{ sme gi imale, a sme gi izgubile, budewe za sยก ona {to sme, a {to ni e odzemeno bespravno. Poupatenite znaat podobro. Blavacka nยก upatuva i kon [ambala, Tibetskata misti~na zemja na svetlinata, podzemnoto kralstvo na drevnite Vozneseni u~iteli od Atlantida, kaùva za spojot koj }e nastapi pome|u na{iot svet i podzemniot svet na [ambala, koj e vsu{nost na{ata du{a vo ~etvrtata dimenzija na planetarnoto nivo. Sleduvaat i niza informacii opfateni vo doktrinata koja ja objasnuva Agni jogata. Toa e u~ewe za najupatenite koi rabotaat na kontaktot so [ambala. Zna~i Blavacka ukaùva na drevnite legendi za na{eto postoewe koi nยก povrzuvaat so drugite lu|e od svetot vo edna po{iroka ramka, kade {to site nie zaedno sme del od eden mnogu pogolem kosmi~ki proces, vo koj nie lu|eto sme go izgubile se}avaweto za toa koi sme i {to treba da pravime, no koe moè da se vrati mnogu brzo, kako {to i se slu~uva, dokolku lu|eto bi posakale da se setat.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

305

Vo periodot na spoj na site kulturi vo Novata era, drevnite narodi imaat prednost vo etablirawe na vrednostite na Novata era. Kon krajot na ovoj period, lu}eto }e se setat na svoeto minato, i site drevni narodi }e go ponudat na svetot svoeto bogatstvo, }e gi pribliàt rekite na ìvotot kon izvorot, ta i onie najzatalkanite da si go pronajdat tekot i da prijdat kon veteniot Raj. Ova budewe }e se slu~i na planetarno nivo, poradi mo`nosta koja nabliùva, a se odnesuva na nastanite okolu 2012-ta godina, a koe podrazbira kontakt na ~ove{tvoto so [ambala i hierarhijata na svetlosnite bitija od povisokite sferi na postoeweto, so cel da se vospostavi balansot pome|u trojnoto sopstvo na planetata Zemja, li~nosta, du{ata i monadot (povisokoto Jas), za da se postigne Agni jogata, t.e. spojot so Izvorot, bo`jata mo} na Zemjata, koja se nao|a vo tretiot hram, hramot na tretiot avatar, koj sme site nie zaedno. Imeno, prvite dva avatari se Buda i Hristos, i tie se nositeli na dvata hrama na mudrosta i qubovta. Tretiot hram e toj na bo`jata sila, a avatarot }e se realizira niz mno{tvoto i zaedni~kata vizija na upatenite. Spored drevnite legendi i Svetata doktrina na Madam Blavacki!

Koga nie }e uspeeme da ja odrìme frikcijata {to se sozdava pome|u na{eto sekojdnevno materijalisti~ko ìveewe i na{iot vnatre{en duhoven poriv, toga{ }e go otvorime sredniot stolb vo nas i }e ovozmoìme da se ostvari kontakt so Izvorot, {to kaj lu|eto }e zna~i Voznesenie. Seto ova e proizvod na rabotata na Voznesenite u~iteli od Atlantida, koi pred da se povle~at vo

306

CVETNIOT PAT

poniskite sloevi na zemjinata ~etvrta dimenzija, ja postavile Hristovata mreà2, i trgnale da go vodat ~ove{tvoto preku soni{tata kon svojata sudbina. Denes ovoj proces e zabrzan blagodarenie na mnogu Indigo deca koi se ra|aat so izrazita indigo boja vo aurite, ~ija cel e da ja vospostavat novata osnova (blueprint) za svesnosta koja doprva treba da nastapi; stanuva zbor za kosmi~kata svest, kako jasno opredelen informaciski kod od povisokite frekvencii na svetlinata. Indigo decata imaat posebnost vo nivniot tretman kon svetot, ~esto se nadrazlivi i hiperaktivni, otvoreni za poinakvi frekvencii na razmena na svesta otkolku drugite lu|e. Tie so svojata setilna otvorenost }e upatuvaat na mo`nostite koi bi go dovele ~ove{tvoto do tie okolnosti koi }e bidat najpovolni za da se realizira Voznesenieto. Indigo decata go otvoraat patot za drugite deca, Kristalni kako {to gi narekuva Novata era, poradi toa {to tie ve}e ja sodràt osnovata za novata DNK, kristalna po priroda, a ne jaglerodna, so dvanaeset aktivni nizi na aminokiselini, koi }e moàt mnogu posoodvetno da ja prenesuvaat svetlinata od povisokite sferi na postoeweto. Kristalnite deca se veli deka ve}e doa|aat na ovoj svet, imaat izrazito golemi o~i i mudar lik, kako da se povozrasni od nas. êsto ne zboruvaat do 2-3 godini, a sovr{eno se snao|aat so sovremenata tehnologija, mnogu se mirni i pokaùvaat sklonost kon ìvotnite i prirodata. Takvite deca treba da nยก nau~at deka najgolemata sila koja moè da postoi vo nas e qubovta. Tokmu taa sila moè da nยก izvle~e od pekolot koj e odraz na ko{marot niz koj minale na{ite dedovci, a niz koj sega nie minuvame, i da nยก upati kon nekoi novi neba, kade {to ve}e ne ~ekaat u{te podrevni bra}a i sestri po duh. 2

Vidi ^etivo za Drvoto na @ivotot

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

307

Takvi se Plejadijcite, mnogu duhovni bitija i svetci, koi se tuka na Zemjata no vo povisokite dimenzii, a koi gradat most od vinoìto nare~en antahkarana, niz koj treba da mineme nie otkako }e ja aktivirame na{ata Merkaba, ili svetlosnoto telo, za da go ostvarime kontaktot so hierarhijata. Tuka spa|aat i arhangelite, angelite i svetlosnite bitija. Zaedno nie }e stavime kraj na temninata na ovaa zemja i }e gi ovekove~ime mirot, qubovta i slobodata kako vrednosti na Novata era za slednite iljada godini. Poradi toa {to sÂ˘ u{te sme vo fazata koja mu prethodi na preminot, ili Voznesenieto, potrebno e da se raboti na mnogu ne{ta so cel da se odrì aktivno energetskoto pole okolu nas, da se vlijae na drugite da se razbudat, i da se podgotvat za golemiot nastan. Potrebno e da se ponudi isceluvawe na planetata Zemja, intenzivno da se iznao|aat mehanizmi za zabrzuvawe na procesot na zalekuvawe na planetata Zemja, da se raboti so energetski sistemi kako {to se Reiki, Sokaisi, Kofu, Ki Mana i mnogu drugi, da se patuva vo astralnata dimenzija, koja e na{iot kontakt so ~etvrtata dimenzija niz koja nie minuvame za da se etablirame vo pettata. Astralot e sÂ˘ u{te poln so niza senki i pre~ki, membrani i implantirani kristalni re{etki, sÂ˘ u{te se matkaat vragovite po dupkite na potsvesta, i tokmu tuka }e se slu~i poslednata bitka, vo site na{i male~ki umovi. Umot iznemo{ten od senkite i nivnite vitli, }e po~ne da bara izlez vo zavisnosti3, namesto da se naso~i kon Izvorot i da pobara isceluvawe za sebe i za okolinata koja go opkruùva. Zaedno sme posilni. Sekoja pozitivna misla e iljada pati posilna od negativnata.

Vidi ^etivo za Majanskiot Kalendar

308

CVETNIOT PAT

Da se nurneme vo potsvesta, da gi otkrieme drevnite tajni, da se setime koi sme i {to sÂĄ sme minale za da nÂĄ dovede prikaznata do tuka, so imeto gordo ispi{ano na gradive, a so taga vo o~ite, za site izmami koi du{ata ni ja grizele, o~i vadele i ne terale vo pokornost, nam drevnite ~uvari na vistinata, ~ii{to o~i do nebesa vidni se. Na bajrakot ni se vee sonceto na krst, drevniot simbol na Gaja, i ottuka }e zapo~ne, a tuka i }e zavr{i patot kon Novata era. Da, ova drevno kralstvo {to ne se znae nit poznava e glasot na ova dom~e na{e, koe tlee vo no}ta i go pokaùva patot kon svetlinata. Niz nas minuva Bo`jata ènska energija i go voskresnuva svetot niz sonceto na krst, postaveno visoko vo na{ata kolektivna potsvest. Interesno gledi{te od aspekt na ~etvrtata dimenzija. Dol`nost mi e kako Makedonec, da ja raskaàm ovaa prikazna tokmu na vakov na~in, za da se zabeleì postoeweto na eden dreven povik i vo edna vakva diva du{a, kakva {to e balkanskata. Da, i tuka srede ridestiov Balkan, sred site ponori i bespatici, sterna rika od qubov angelska kakva {to du{ata ni znae koga }e zapee grloto: So maki sum se rodil so maki i }e umram, makite da mi gi napi{ete na grobot moj... ]e se ka~am na planina, }e vlezam v crni temni pe{teri, o~ite da mi paraldisaat, Sonceto da ne go vidam... Nie sme zapletkani vo sekojdnevjeto koe e odraz na seto ona {to go sozdavale tie pred nas, go goltame ona {to ni se nudi i slepo go ìveeme ìvotot ne krevaj}i mnogu vreva. Dodeka onie, koi zaslepeni od suetata gazat gordo vrz bra}ata svoi, gradat kralstva na izmami od kr{ot ostanat od ko{marite na na{ite dedovci, a vistinite gorat, pe~at, le~at... Ako ova e migot koga drevnite narodi treba da go dadat svojot pridones za Novata era, a bidej}i nema podreven narod od ovoj ~ija krv mi boboti vo venive, toga{ Cvetiot pat neka bide na{ skromen pridones kon qubovta za Gaja.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

309

êtivo za Cvetniot Pat Sekoe vreme ima svoj po~etok i kraj. A, sekoj kraj na edno vreme e i po~etok na drugo. Za sekoj po~etok i kraj postoi najava, nekoj mal znak ili povik eden, za sekoj da pogledne na taa strana. I koga site o~i }e bidat svrteni kon nego, toga{ }e se otvori Patot. Za nas ete se otvori Cvetniot pat! Astrolozite poznavaat razni vremenski periodi koi nosat promeni i postavuvaat novo nivo za razvoj na svesta vo nasoka na evolucijata. Ovoj period vo koj ìveeme e tokmu eden premin od edno kon drugo vreme. Nie sega izleguvame od dvomileniumskite Ribi i se dviìme kon slednite dva mileniumi na Vodolijata. Preminot e ve}e vidliv: sĂŽ pove}e se slu~uvaat koincidencii, se otkrivaat drevni tajni i sĂŽ pove}e li~i kako da do{ol Krajot. I da ne se laème, navistina do{ol! No, krajot na {to? Ako gi slu{ame astrolozite, toga{ toa e krajot na eden temen period i po~etok na nova svest, nova videlina. Ne se samo astrolozite koi go velat toa. Tuka se i drevnite kulturi, me|u koi najprecizni vo mereweto na vremeto i razvojot na kosmi~kata svest se Maite. Tuka se i Tibetancite so nivnata podgotovka za preminot vo [ambala. Duri i hristijanskiot svet e vo is~ekuvawe na vtoroto doa|awe na Mesijata tokmu vo ovoj vremenski period. Site nekako zboruvaat za toa deka se bliì krajot. Krajot na ova vreme kakvo {to go poznavame. Krajot na ovaa svest koja ve}e ja nadminavme i krajot na site senki i nedorazbirawa {to nĂŽ dvoeja od svetlinata. Sega sme na pragot na edna nova svest, kakva {to ~ove{tvoto ne poznavalo do sega. Vpro~em, kako i sekoga{ pred toa! Za da razbereme {to pretstavuva ovoj premin, dovolno bi bilo da pogledneme {to se slu~uvalo za vreme na

310

CVETNIOT PAT

prethodniot premin, vo periodot na preminot od Oven vo Riba, pred okolu dve iljadi godini. Toga{, svesta na lu|eto bila sosema poinakva od toa {to e denes. Toga{, mnogu od ovie koncepti koi gi poznavame denes ne postoele vo toj svet. Lu|eto ne ja znaele planetata Zemja kako {to nie denes ja poznavame, ìveele vo granicite na nivnite kulturi i retko se me{ale so drugite. Nivnoto nepoznavawe na svetot dovelo do poinakvi odnosi kon prirodata i nerazjasnetite pojavi. Lu|eto razvivale odnosi so svetot od poinakov agol na gledawe na ne{tata i bidej}i taka razmisluvale, taka i ìveele. Denes ve}e kvantnata fizika nĂŽ u~i deka nie samite sme kreatori na sopstvenata realnost i dokolku veruvame vo nea, toga{ taa e vistinski iskusena. Ako veruva{ vo Bogovite, so niv i }e op{ti{. Ako veruva{ vo Razumot, toga{ so nego }e rasuduva{. Sepak, pred pove}e od dve iljadi godini, podelenosta me|u lu|eto bila na osnova na steknati vrednosti vo ramkite na edna kultura, a svetot ne poznaval koncept za nesebi~na qubov kon site lu|e, ne poznaval kosmopolitski, obedinet, eden svet. Globalizacijata voop{to ne bila ni tema na razmisla. Lu|eto ìveele za i vo zaednicite kon koi pripa|ale i ne ni moèlo da se zamisli, da re~eme, Grcite da se izme{aat so varvarite i da gi spodelat svoite vrednosti so tu|ite, da najdat zaedni~ki i vrz niv da gradat demokratska civilizacija, za site podednakvo da gi uìvaat nejzinite doblesti. Keltite dlaboko veruvale vo sopstvenata nepokornost pred neprijatelot i bile ~uvari na tajni do koi dopirale samo ve~nite. Se pla{ele samo da ne im se sru{i neboto vrz glava. No, nikako ne moèle da zamislat svoite najgolemi znaewa za prirodata i svoeto magisko nasledstvo da go spodelat so neupateni tu|inci koi samo bi go zloupotrebile toa znaewe protiv prirodata, koja e nejzin sedrìtel. Nitu na obi~nite Kelti ne im bilo dozvoleno da vleguvaat vo druidskite u~ili{ta bez dozvola, a da ne zboruvame za tu-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

311

|incite. Svetot bil podelen bez vizija za podobro utre. Evreite veruvale vo eden Bog, no koj nareduval da se qubi prijatelot - a da se mrazi neprijatelot, a oko za oko i zab za zab da se vadi. Svetot koj ve}e porasnal da se znae sebesi, stanal svesen za sopstvenoto postoewe preku deloto na malite lu|e, koi budej}i se zaedno kon novi mo`nosti, sekoga{ podobri, ~ekorele na patot na evolucijata kon idealot vsaden vo niv kako najposakuvan son. Toj son se razlikuval kaj sekoja kultura. Na svetot mu trebal eden golem Son, koj }e gi razbudi lu|eto od malite ko{mari i }e im go pokaè idealot vsaden vo niv kako najsakano jave. Idealot za ve~nosta i site vrednosti koi ja so~inuvaat op{tata sre}a. Vo toj period, na svetskata scena prvin se javuva mal znak, eden povik kon ~ove{tvoto, za da gi natera site da se zavrtat i poglednat kon novite horizonti od kade {to doa|a svetlinata. Makedonecot, onoj Velikiot, talkaj}i po golemiot Son, se re{il da pokaè {to pove}e od onie vrednosti koi bi go so~inuvale idealot za op{to~ove~ko dobro i blagodat, za lu|eto da moàt da se zagledaat kon tie novi neba od kade {to izvira svetlinata. Toj za prv pat vo istorijata na ~ove{tvoto pokaàl kon svetot kako edno. Za prv pat edna mlada i hrabra du{a vo potraga po svetlinata, srede pustelija od skr{eni misli, stravovi i neznaewa, krena prav vekoven so svoeto delo za na svetot da mu go pokaè Patot. Za prv pat niz vremiwata se obedini ~ove{tvoto i posaka pod ova nebo da izgradi zaedni~ki dom. Toj Son, pa makar i na~nat, go povede ~ove{tvoto na nov pat, niz koj lu|eto trebaa od svoite vrednosti da izgradat zaedni~ki, sledej}i ja svetlinata. Patot sĂŽ u{te ne be{e otvoren, no mu se nayira{e po~etokot. A, Makedonecot be{e onoj povik do site lu|e da poglednat i da go zabeleàt po~etokot na Patot.

312

CVETNIOT PAT

Patot se ojavi so doa|aweto na Hristovata svetlina na ovaa tlo. Negovoto delo ni ja pokaà vistinata, qubovta i bogo~ovekot vo nas koi tie go budat. Naedna{ svetot vide ~udo! Sinot ~ove~ki go vozqubi svetot i mu otvori pat do svetlinata i site go prepoznaa golemiot Son. Na negoviot pat se kalemea site prethodni vistini, znaewa i umeewa, i go gradea vo site kulturi podednakvo. Pak, sekoj po svoja mera, no go gradea. Treba{e da se nadmine stravot deka spodeluvaweto na vrednostite ne zna~i gubewe na istite, tuku zdobivawe so novi. Na toj na~in go odea patot narodite. A patot vode{e pravo do svetlinata. Se razbira, se provlekoa i senkite na starite uveruvawa, ta qubovta se izme{a so strasta, i nekako izbuvna ogan. Svetot go slede{e i primerot na Makedonecot i onoj na Hristos. Ta od svoite misii re~isi i da napravi kr{ od ovoj svet. No, razum i verba! Aleksandar gi povika lu|eto da poglednat kon novi mo`nosti, a otkako tie go vidoa, Hristos im kaà kako da stignat do tie mo`nosti. No, svetot se zbuni. Se ispla{ija bogovite na malite lu|e pred silata na razumot ~ove~ki i krenaa so seta sila i strast da ja ru{at patekata od qubov gradena. No, patot treba{e da se izodi. Pra{awe be{e samo, koj }e saka? E, tuka bogovite zategnaa konci. Go zategnaa svetot vo op{ta temnina. Ja skrija seta svetlina, nekoi takvi bogovi i gi ni{tea site onie koi }e posegnea po nivnoto pravo da go koristat razumot ~ove~ki. A, razumot i qubovta vodea kon svetlinata. Tie ne moèj}i da go uni{tat razumot, oti toj be{e dar od Tvorecot, ja pomatija qubovta so strasti, a taa bidej}i te~e niz razumot i go gradi, sega ve}e pomatena sozdava{e odraz na svetlinata, sozdava{e senki vo razumot. A senkite pak pravea ~ovekot da se izgubi sebesi i od domot da napravi kr{.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

313

Sepak, ima{e i takvi koi sakaa da go odat patot i da ja ~uvaat qubovta nepomatena od senkite, opieni samo od svetlinata. Na takvite ~eda Tvorecot im podari mnogu darovi, za da go okitat patot so znaci, za da i onie najzatalkanite go pronajdat, koga }e posakaat da go odat. A, gi ima{e mnogu: lovci po tajni znaewa, poznava~i na vistinata, lu|e so o~i {iroko otvoreni i zagledani kon svetlinata. Nekoi od niv patot go nakitija so {arenilo od cvetovi, ~ija{to zada~a be{e da im ja pokaè ubavinata na onie koi re{ile da go odat. Gledaj}i vo svetlinata i poznavaj}i ja ubavinata, tie, talka~ite, }e moàt sekoga{ da go pronajdat patot, i za sebe i za drugite, pravo do svetlinata. Oti, }e se dviàt samo tamu kade {to ima cvet! :) Ova na{e talkawe e prikazna koja sama se sotvori, sama se iskaà i sama go vrti sledniot krug. Koga velam krug, mislam na ciklus so prepoznatlivi parametri koi, verojatno, koga bi se izmerile bi pokaàle isto tolkava veli~ina vo razvojot, kako {to e i samiot ìvot. Oti sekoj ìvot e prikazna za sebe, a sekoja prikazna e prekrasen svet za sebe. Ona {to nie go slu{ame kako prikazna za svetot, ili drugite okolu nas, e samo onoj mal del koj ~ove~kiot govor moè da go ulovi vo svojata pajaìna od pretstavi, delumno spodeleni ili ne, no sepak op{to prifateni. Toa zna~i deka nie, lu|eto, sme se dogovorile deka pod zborot svet }e podrazbirame sĂŽ ona {to podrazbirame pod toj poim. A vo na{iot um }e imame unikatna pretstava koja e plod na site na{i iskustva za toj poim, {to sepak pripa|a na svetot vo mene, kako vnatre{no iskustvo, koe jas bi moèl no i ne bi moral da go spodelam so nikogo. Taa unikatna pretstava vo nas za svetot i seto toa {to toj poim za nas, zna~i, e prikazna sama za sebe, a poradi toa {to e edinstvena vo nejzinata posebnost e isto taka mnogu veli~estvena i zna~ajna. Koga sekoj bi imal po eden ìvotopisec pokraj sebe, kakvi ne prikazni }e slu{nevme! A

314

CVETNIOT PAT

kolku li ne }e slu{nevme od toa {to, navistina, vnatre vo nas se slu~uva, dali bilo son, fantazija, strav ili skri{na qubov. No, postoi eden ìvotopisec vnatre vo nas, koj beleì sĂŽ. Toj nem pisar na na{iot ìvot e skrien zad site na{i pogledi, misli, soni{ta i talkawa. Toj {to gi gleda i ra|aweto i smrtta, radosta i tagata, sonot i javeto i prodolùva ponataka. Toj pogled buden {to vezden nĂŽ sledi, toj tivok glas {to nĂŽ vodi, taa raka {to pogledot ugore ni go kreva kon nebesata. Tokmu toj gleda~ e znaja~ot vo nas, koj gi znae site prikazni i gi beleì site ìvoti na lu|eto, za kogo sekoj eden od niv mnogu zna~i, azno besceneto! Toj, znaja~ot, gi beleì site na{i ìvoti i od site od niv gradi svoja prikazna, svoj svet poseben, zna~aen, veli~estven. Nie sme negovoto delo; site na{i mali ìvoti, site tivki prikazni neiskaàni, nevideni, site `rtvi {to vremeto gi prinelo za da bi stignalo do ve~nosta. No, kako li ja dopiraat ve~nosta na{ite minlivi prikazni? Ima tri na~ini, vpro~em, kako i sekoga{. Eden e da se ìvee sopstvenata prikazna kako del od nekoja pogolema prikazna, za da se dade nekakov pridones za svetot, da se izìvee svoeto kako del od eden pogolem son, i na takov na~in da se ostavi beleg vrz ìvotot so svoeto delo, koe }e bide svedok na svoeto vreme za tie {to sledat i }e vlijae so svojata veli~ina. Vtoriot e da se sozdade ne{to bezvremeno, ili da se iznajde na~in kako toa da se prenese do ve~nosta, so {to i tie slednite, }e pridonesat za negovoto nadìvuvawe na site vremiwa i voznesenie do ve~nosta. Toa bi bile idei ili pretstavi kon koi ~ovekot ve~no bi se stremel, a koi bi gi pretstavuvale najdlabokite ~ovekovi èlbi i najposakuvanite soni{ta. A, tretiot na~in e da mu se prepu{ti sĂŽ na toj taen pisar na na{ite ìvoti, od niv da ja sotvori svojata, po negova volja. Toga{ na{ata prikazna e stavena vo racete na nejziniot vnatre-

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

315

{en tvorec i po negova zamisla ili pretstava se manifestira vo ovoj svet kako moja, tvoja, ili na{a prikazna. Toga{ site prikazni imaat smisol, a bidej}i raskaùvaat za istiot Son, gradat vizija, gledi{te kon edna postojnost, {to tuka srede ovie minlivi pra{ini se narekuva ve~nost. A, kon nea se stremi i vremeto. Zna~i site karti se na broj! E, sekoga{ koga kartite se na broj se otvora igra, ne? Nam kartite ni se naredija sosem slu~ajno, nesakano, iako ve}e nekolku kruga se nayira{e dobra ètva. Toa leto, dve iljadi i petto, zemjata krcka{e od nekoi podzemni odeci. Jas luduvav po divite hodnici na lavirintot {to se narekuva sovremena civilizacija. Nekako ~uvstvuvav deka se slu~uvaat tektonski pomestuvawa pod moeto tlo, a sepak ne bev voznemiren, nitu upla{en. Se se}avam deka toa leto mi se ispolni eden dolg ciklus, koj zapo~na u{te pred osum godini. Kako {to zapo~na, taka i zavr{i, isto kako vo prikaznata. A be{e toa prikazna {to nekoga{ ja bev pro~ital vo edno kniùle (Close Encounters, Anita Mason), koe sre}ata mi go pribra nekade od nekoja uli~na tezga vo London u{te vo 1997. Vo nego ~itatelot be{e ostaven da talka niz hodnici i lavirinti na najrazli~ni seksualni doìvuvawa, vo potraga po vistinskata qubov i senkata na vistinskoto Jas, koi celo vreme go mamea, sĂŽ duri ne se re{i da go pobara izlezot i da odbere kako }e go ìvee ìvotot. Patuvaj}i od porta do porta, po svoja volja, ~itatelot bira kakvi iskustva }e mine, no sekako se gubi sebesi vo lavirintot. Na krajot mu ostanuvaat samo ~etiri porti, a toj treba da odlu~i niz koja }e izleze od lavirintot. Ako ja sledi senkata na izgubenoto Jas, koga }e izleze niz portata }e go ìvee ìvotot na Mrtviot, onoj sebi~en biznismen, ambiciozen i uspe{en profesionalec, bez ~uvstvo za lu|eto okolu sebe i bez verba vo qubovta, a koj }e se soo~i so praznotijata na svojot ìvot duri otkako }e se vidi sebesi kako nikoj ne go oplakuva na sopstveniot pogreb - site

316

CVETNIOT PAT

samo glumat i se nadevaat na negovoto nasledstvo. Dokolku ~itatelot ja sledi senkata na izgubenata qubov, toga{ toj go ìvee ìvotot na Ludiot, onoj pla~ko po izgubenata qubov, umetnikot kogo svetot ne go razbira, nenasitniot traga~ po sovr{enstvoto, a samiot zapletkan vo poroci, koj poradi toa {to nikoga{ nema da qubi vistinski, }e mu se predade na vremeto da ja izgloda seta sr` so koja ìvotot go daril na mladosta. Dokolku ~itatelot re{i da ne sledi niedna od senkite i da izleze od lavirintot sam, toga{ toj }e go ìvee ìvotot na Pustinikot, onoj talka~ po planinskite ridovi, sobira~ot na lekoviti bilki, poznava~ot na prirodata, gor{takot so div ogan zad pogledot, kogo eden den nekoj }e go pronajde mrtov sam, vo svojata planinska koliba, a potoa }e napi{e kniga za negoviot ìvot. A, dokolku ~itatelot odlu~i da go sledi ne`noto devoj~e od detstvoto, koe sega ve}e porasnalo vo èna, a koe mu podava raka i go vodi kon domot {to go ~eka, toga{ toj }e go ìvee ìvotot na Semejniot ~ovek, koj nikoga{ povtorno nema da posegne po iskustvata od lavirintot, svesen za opasnosta od gubewe, no nikoga{ i nema da ja doìvee vistinskata qubov so devoj~eto za koe taa kopneela od male~ka, no zatoa }e go saka svoeto semejstvo i }e ja prenese prikaznata za sebe na slednite pokolenija, umereno i spokojno. Site na{i ìvoti nekako se vklopuvaat vo ovie ~etiri ramki. Nekoga{ vo kombinacija, a nekoga{ kako ~isti primeri na ovie tipovi. Toa leto, jas nekako izlegov od lavirintot niz site ~etiri porti; kako Mrtviot, Ludiot, Pustinikot i Semejniot. Ili barem mene taka mi se stori!?! Otkako ja vidov i najtemnata pateka niz lavirintot nare~en ìvot, mene izlezot mi se pojavi tokmu na festivalot Exit vo Novi Sad. A se pojavi vo site negovi formi. I jas se razbudiv za golemiot Son, toga{ sÂ˘ u{te nesvesen za toa {to vsu{nost mi se slu~uva.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

317

Otsekoga{ sum zboruval deka sakam da napravam edna avantura niz Makedonija, so skromno dru{tvo, so kola da posetime nekoi interesni lokaliteti niz zemjava. Takviot muabet si najde mesto me|u moite toga{ni prijateli-avanturisti, koi bea spremni, na zborovi, da trgnat na edno takvo luduvawe. Toga{ seto toa se ~ine{e taka. No kartite se namestija jas i brat mi Karlo da bideme tie koi }e go otvorat ovoj pat, takov kako {to ni se prikaà u{te vo soni{tata kako deca, zasebno i zaedno. Prijatelot so koj se tokmevme da trgneme na pat, otkaà den pred trgnuvaweto. Jas bev kaj Karlo i dodeka se jadosuvav kako li sega }e odam sam, Karlo skromno se ponudi da dojde so mene. Ne sakav da go trgam od obvrskite, no {tom razbrav deka e sloboden da trgne, se izraduvav kako male~ko dete. Karlo i jas povtorno na pat! Nekoku dena pred toa navistina ima{e ~udna energija vo eterot koja ne mi dava{e mir, i navistina se iska~iv na tetovskoto kale, so cel da si poop{tam malku so samotijata. Dodeka drugite si se ùrkaa pokraj avtomobilot, jas na polnata mese~ina i govorev molitvi tajni, a taa slu{a{e. Poezijata otsekoga{ mi bila omilen poj. Podocna, toj mig se pokaà deka bil objavuvaweto na patot. Otkako trgnavme na patot, bezimen, a naseten, sĂŽ po~na da te~e po svojot tek, ko nekoj da nĂŽ turna vo brzi vodi, bez mo`nost za vra}awe, osven kon ustieto. Nie samo bevme svesni deka sme list nosen od tie divi vodi, i deka treba da se ostavi tekot da nĂŽ vodi kon celta. Site prikazni koi dotoga{ gi bevme vtkale vo na{ite, sega se soedinija i potekoa po istoto korito. Nitu ime znaevme nitu tek, a znaevme deka ne vodi doma. I zatoa se pu{tivme! Duri otkako ni se pokaàa znacite i go izodevme patot, toj po~na. Presre}ni od prikaznata koja ni se na~na, posle tie {est dena talkawe po suvovo tlo na Makedonija,

318

CVETNIOT PAT

minavme nekolku dena vo Ohrid, se napoivme son~evina i krotko se pribravme doma, za da zapo~ne onoj vistinskiot pat. Sega ve}e imenuvan, znaen, a sepak neznaen. Toga{, za da ne se ~udime so tekot na nastanite, od nikade ni se pojavi Celestinskoto proro{tvo, bestselerot na Xejms Redfild, kniga koja me slede{e ve}e nekolku godini, a duri sega mi be{e vperena v lice za da se soo~am so nejzinata vistina. Mi ja dade istata onaa raka koja me izvadi od lavirintot. I po~naa da te~at uvidite. Knigata govori za eden star rakopis od Peru, koj najverojatno im pripa|al na Maite, drevno ju`noamerikansko pleme, za koe svetot malku znae, no od tie podatoci koi go preìveale zabot na vremeto i osvojuvawata na [pancite, se doa|a do soznanija koi ukaùvaat na nivnata posebna kultura, civilizaciski vrednosti i pridobivki vo oblasta na mereweto na vremeto, astronomijata, matematikata i verojatno mnogu drugi nauki. Na nim svojstven i dobro poznat na~in, tie imale razvieno takov sistem na op{testveno ureduvawe na koj moè da mu pozavidat i najgolemite evropski imperii od toa vreme. Rakopisot koj ostanal da se prenesuva od koleno na koleno, kone~no dopira do svetskata javnost, taka {to interesot za sodrìnite opfateni so nego stanuvaat od najgolem interes za avanturistite i istraùva~ite vo periodot na devedesettite. Uvidite zboruvaat za edno drevno proro{tvo na Maite za krajot na vremeto i uvidite vo ìvotot koi sekoj ~ovek }e treba da gi doìvee, za da se prilagodi na promenite {to }e sledat vo periodot na preminot od ovoj svet vo drugiot, vozvi{eniot, kako {to go narekuvale Maite. Uvidite ukaùvaat na nekoi promeni vo svetot, za koi sme svesni, kako {to e zabrzuvaweto na vremeto, sĂŽ pomalku vreme imame za {to i da bilo i site lu|e se vo postojano tr~awe. Sovremeniot ìvot gi zabrza site tekovi i toa {to nekoga{ se slu~uvalo za cel eden ìvot, celata ~ove~ka

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

319

drama denes se odviva mnogu pobrzo, niz pove}e fazi vo ìvotot. Mo`nostite se pogolemi, iskustvata pomnogubrojni, promenite po~esti. Dostapnosta i protokot na informacii denes se mnogu pobrzi otkolku koga i da bilo, a ~ovek moè lesno da se izgradi od nepismen vo visoko educiran. Mo`nostite za uspeh se pogolemi, no se slu~uvaat i mnogu pove}e neuspesi. Vo takov vitel na informacii, nastani i iskustva, vremeto te~e pobrzo. Nam, tokmu toa i ni se slu~uva. E, koga }e po~ne toa toga{ }e po~nat da se slu~uvaat koincidencii, koi }e im pokaùvaat na lu|eto kade gi vodi patot. Koga ima koincidencii toa zna~i deka sme na pravoto mesto vo ìvotot. Toga{ se otvora patot, po koj se stignuva do vizijata. Lu|eto }e po~nat da sfa}aat koi se i od kade poteknuvaat, minatoto }e se pokaè kako prodolèna sega{nost i site lu|e }e sfatat deka se del od eden dolg proces {to sega preminuva vo sledna faza. Toga{ lu|eto }e stanat svesni za energijata koja gi soedinuva na najdlaboko nivo, nekoi }e po~nat i da ja gledaat, a mnogu }e po~nat da ja prou~uvaat i da ja koristat vo mnogu celi koi }e im pomognat na mnogu lu|e da se zdobijat so mnogu energija za ìvot. Koga toa }e se slu~i, kaj lu|eto }e treba da se re{i toa Jas, koe niz vekovi gradelo pretstavi za svetot vo nas, a se hranelo od kontrolata vrz energijata koe toa Jas ja imalo niz nas. Toga{ lu|eto niz svoite male~ki likovi }e zapo~nat borba za vlast poradi energijata, na individualno i kolektivno nivo, vpro~em, kako {to se slu~uvalo i do sega, se duri ne se re{at ~ove~kite drami, koi se pretstaveni niz ~etirite lika: kutriot jas, povle~eniot, ispituva~ot i zastra{uva~ot. Niz nivnata interakcija se odviva siot prenos na energija, koj ponekoga{ se sostoi od cel sinxir na likovi, koi so~inuvaat cel kanal na protok na energija. Takvi se semejnite drami, op{testvenite drami kako na primer: fa{izmot ili stalinizmot, i mnogu drugi. Dramite se odvivaat poradi toa {to lu-

320

CVETNIOT PAT

|eto ne znaat deka postoi nepresu{en izvor na ìvotna energija, koja tlee okolu nas i ~eka da bide iskoristena. Lu|eto i denes se kako onie kutri pe{terski lu|e, koi za prv pat videle kako od gromot se dobiva ogan. Koj znae kakvi ne drami se odvivale vo pe{terite okolu ova ~udo dareno od bogovite? A, ~udoto koe nĂŽ ~eka - tlee vo nas i okolu nas, a nie nesvesni za negovoto postoewe, si ja krademe edni na drugi energijata preku na{ite drami, namesto da se naso~ime kon taa frekvencija od kaj{to se slu{a druga muzika, za nas do sega ne~uena. No, za da se slu~i toa, potrebno e misti~no iskustvo, koe }e ni go pokaè svetot kako nikoga{ dotoga{, da bi go spoznale i po~etokot i krajot i prona{le svoeto mesto vo golemata prikazna. Toga{, seto ona {to ja so~inuvalo na{ata prikazna, }e treba da se rasplete do negovite po~etoci i da si ja soznae smislata. Toga{ }e znaeme zo{to postoime, zo{to sme se rodile na ovaa planeta, zo{to tokmu vo vakvo semejstvo i koja e na{ata uloga vo seto toa. Toga{ nie stanuvame dvigateli na evolucijata, so toa {to ja stavame vo pogon vo nas samite, i doznavaj}i sĂŽ pove}e za svojstvata na energijata koja e vo osnovata na site ne{ta, }e doznavame i kako da se naso~ime za da moème so nea i da rabotime, svesno kako ko-kreatori so izvorot na taa energija. Koga toa }e se slu~i so kriti~na masa na lu|e, toga{ }e po~ne da se sozdava me|u~ove~ka etika na odnesuvawe, ne vrz baza na zakoni, principi i na~ela, tuku vrz baza na vnatre{no iskustvo, vodeno od koincidencii i prepoznavawe na energijata. Koga kriti~nata masa na lu|e }e po~nat da se odnesuvaat so takva etika edni so drugi, toga{ celi kulturi }e po~nat da se dviàt vo nasoka na evolucijata, sĂŽ duri ne se dobie edna globalna kultura vo podem. Koga toa }e se slu~i so celiot svet, toga{ }e se pojavi vizijata za toa kako da se napravi preminot, a za taa cel pisatelot nĂŽ vodi na vtoro patuvawe, povtorno vo Peru, kade {to grupata od avanturisti vo potraga po desettiot uvid, u~at kako da ja odràt vizijata za noviot svet. Tie, sega, gledaj}i {to }e mu se slu~uva na svetot,

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

321

u~at kako da se oslobodat od nasobranoto koli~estvo strav koe ja namaluva vibracijata na energijata vo nas i ne odvojuva od poleto na energija okolu nas, i dejstvuva kako eden vid {mukalka na energija od nas. Vo prikaznata, tie stravovi se pretstaveni vo vid vitli, so niska frekvencija na vibrirawe, koi vle~at silno vnatre kon centarot na istite. Koga se slu~uva dimenzionalno pomestuvawe, predizvikano od nesoodvetnoto manipulirawe so poleto na energija od strana na nekoi li~nosti so nere{eni kontrolni drami, grupata od avanturisti se obiduvaat da ja odràt vizijata i da gi nadminat sopstvenite stravovi, za da ne bidat vovle~eni vo interdimenzionalnite vitli. Tuka za prv pat doa|ame vo kontakt so ~etvrtata dimenzija, makar i delumno, so cel da nadmineme nekoja pre~ka i da otvorime pat za sledniot probiv. Vo tretata kniga, Tajnata na [ambala, Redfild nĂŽ vodi na avantura niz Tibet, vo potraga po mitskoto kralstvo [ambala, koe vo mnogu isto~ni religii e pretstaveno kako podzemno kralstvo na onie koi ja preìveale propasta na drevnite civilizacii, kako {to bile Atlantida, Lemurija i Agarta. Pisatelot sega pomaga da se napravi eden poglobalen dimenzionalen probiv, so toa {to ja podiga svojata energija do toj stepen za da is~ezne od tretata i da vleze vo ~etvrtata dimenzija na planetata Zemja, koja tuka e pretstavena kako kralstvoto na [ambala. Prikaznata ni pokaùva mnogu aspekti od taa dimenizja, kako i pretstava za toa kako izgleda toa mitsko kralstvo, skrieno nekade vo kristalnite sloevi od vnatre{nosta na planetata Zemja, koe za nas ostanalo misterija seto ova vreme, za sega da se otkrie pred svetot kako vistinski naslednik i ~uvar na svetot. Od tamu na{iot avanturist izleguva zaedno so svojot [ambala prijatel, koj vle~en od nagonot da ja zapoznae sestri~kata, so koja, iako bliznaci, bile razdeleni u{te po za~etokot. Vo toa vreme se slu~uvalo dimenzionalno pomestuvawe, od tretata kon ~etvrtata, {to predizvikalo

322

CVETNIOT PAT

mnogu majki od [ambala da izgubat edno od decata koi bile za~nati vo nivnite utrobi, ili du{ata na za~natoto dete se podelila na dve, od koi edno se rodilo vo [ambala, a drugo vo nekoe semejstvo na Zemjata. Tie deca, so nivnoto privlekuvawe, }e go zapo~nat sledniot bran na dimenzionalno pribliùvawe, so koj celiot svet }e po~ne da se dviì vo nasoka na probiv kon ~etvrtata dimenzija. Toj probiv }e bide mnogu lesen za onie koi nau~ile da gi nadminat svoite kontrolni drami, koi se povrzale so energijata i ja odrùvaat vizijata. A, site onie zaglaveni vo sopstvenite stravovi }e prodolàt da gi vrtat vitlite sĂŽ duri ne se sozdade eden golem vitel od stravovi, koj }e bide dezintegriran vo ambisot na vremeto od koe i se sotvoril. Toga{ site onie koi ja spoznale vizijata }e po~nat da ja integriraat na Zemjata kako nova etika, koja }e vodi kon evolucija na svesta do sledno nivo. A, energijata koja }e im bide dadena na lu|eto da ja koristat, }e im ovozmoì ìvot, kakov {to samo bajkite znaat da prikaàt. Toa navistina }e bide raj na Zemjata! Niz prizmata na ovaa prikazna i na{ata nekako dobi pojasen tek. Sogleduvaj}i gi uvidite opi{ani vo Celestinskoto proro{tvo i nivnoto sovpa|awe so niza nastani okolu Cvetniot pat, nĂŽ dovede do zaklu~ok deka sepak ne{to bitno se slu~uva. I patot po~na sam da se pokaùva! Niz cela serija koincidencii vo kontakti so lu|e, informacii preku Internet, dokumentarci, knigi, spisanija, TV-emisii, kolumni i muabeti, patot sam se pokaùva{e pred nas, a nie go odevme. Ni se slu~i, prvin, celosno navleguvawe vo site edinaeset uvidi vo ìvotot, niz serija iskustva koi ni pomognaa da gi re{ime sopstvenite kontrolni drami i kako da im ukaème na site okolu nas za toa kako moè da gi re{at i nivnite. Po~naa muabeti za energijata, za Maite, za vizijata i za toa kade Cvetot bi moèl da se vklopi tuka.

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

323

Vo takov eden kontekst, eden na{ postar prijatel ni poso~i literatura od oblasta na Kabalata i hermetizmot, koja jas i Karlo vedna{ po~navme da ja prou~uvame, povr{no, no intenzivno, {to nĂŽ dovede do novi soznanija vo vrska so Cvetniot pat. Imeno, koga edna{ ja vidov skicata za Drvoto na `ivotot, vedna{ ja uvidov sli~nosta so mapata na Kosmodromot, vo Kokino, koja sepak be{e edna moja pretstava za toa kako bi izgledala opservatorijata vo negovata iskonska forma, sovr{ena vo gradbata i namenata, ba{ kako {to si posakuvav vo fantazijata. No i toa e traga, zarem ne? Drvoto na `ivotot, pokraj toa {to ja za~ini prikaznata so mnogu vpe~atliva aroma, ni otkri mnogu ne{ta za toa kako se odviva procesot za voznesuvawe na svesta (spored predanijata na starite Evrei), koe u~ewe vo svetot se razvilo do stepen na misticizam, a svoite korewa gi vle~e u{te od najstaro vreme, koga svetot go vladeele legendarnite kralstva, ta duri i porano, koga vremeto sĂŽ u{te ne bilo pu{teno vo pogon. Zna~i, na samiot po~etok! Vremeto te~e{e, a prikaznite se redea; bogomilite i nivnata misti~na pojava na liceto na ovaa zemja; nivnata ideja kako dvigatel na zastoenoto ~ove{tvo kon novi horizonti; nivnata motivacija i inspiracija; nivniot neuspeh kako pokazatel za patot; nivnite vlijanija vrz svetskite tekovi. Smrtta na Aleksandar, velikan kakov svetot drug ne poznaval, koj i pokraj toa {to umira vo postela, a ne na bojnoto pole, ne se znae kade mu se nao|a grobot. Dolgo vreme se izma~uvav sebesi so ovaa tema, sĂŽ duri ne pomina cel eden ciklus od Cvetniot pat, pred da gi dobijam neophodnite informacii za toa {to vsu{nost se slu~ilo. Nekoi ne{ta gi spoznavavme od vnatre, drugi pak doa|aa od nadvor.

324

CVETNIOT PAT

Patot nĂŽ odvede niz istorijata, a pak taa nĂŽ nose{e niz predeli, nevideni za ~ove~kite o~i, sal za umot za~uden ili zabluden; site odeci sobrani i vreàni vrz ovie na{i karpi, ko da se stopija vo eden {um niz svesta i potsvesta, koj poleka po~na da si nao|a svoja re~ za da se prikaè i ojavi; ko da ni se prikaà seta vekovna drama na ova tlo, koja korenot go vle~e duri do po~etokot, pred da zapo~ne vremeto. Se pra{av, koja e na{ata prodolèna sega{nost, koja e prikaznata {to ovie krv i meso ja vle~at niz vremiwata, oti site nie sme deca na na{ite tatkovci i majki. Koj e na{iot kod vo ovie previrawa na energijata? Nie, kako Makedonci, koi sme, {to ni e ulogata vo ovaa ~ove~ka drama, kade ni se korenite i {to ostanalo od toa za nas, kletite, koi ne znaeme nitu koi sme, ni {to sme. Tragaj}i po makedonskata prikazna, od koja site nie sme del, barav sliki, asocijacii niz istorijata, koi }e mi gi potvrdat o~ekuvawata za toa {to vsu{nost se slu~ilo vo nekoi bitni migovi od minatoto, a izvr{ilo seriozno vlijanie vrz svetskite tekovi, na toj na~in gradej}i ja pogolemata prikazna. Makedoncite, ne edna{, na svetot mu izvr{ile bitno vlijanie za da zazeme poinakov tek za razvoj na nastanite. Koga se obidov da sostavam spisok so imiwa koi bi ja potvrdile prethodnava teza, uvidov deka na{ata prikazna e isto tolku zna~ajna kako i prikaznite na drugite kulturi koi go odat Patot, ta duri i pogolema otkolku {to nie sme svesni, a kolku {to drugite ni priznavaat. No, koi sme toa nie denes? Dali ostana ne{to od slavata na Aleksandar, Aristotel, Ptolemej, Kleopatra, Luka, Filip, Kiril i Metodij, Kliment, Konstantin i Elena, Justinijan, Bogomil, Krali Marko, ikonopiscite, kopani~arite, tkaja~kite, grn~arite, trgovcite, nau~nicite i mnogu drugi bezimeni koi svojot odek go ostavile po ovie

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

325

karpi, da svedo~at za onie koi go odele patot, za da go vidat onie koi sledat po niv. A, tie, pri o~i slepi, svoeto go poganat, sebesi se skvernavat i za {epa gro{evi, domot svoj go ru{at bezmilosno. Mo`no li e denes, toj, velikiot vo nas, da ne uspeva da najde yirka, ta da se {mugne i da izleze na videlina negovoto delo, koe }e ja objavi prikaznata i }e go pokaè patot? Nekoga{ svetot ni be{e neprijatel, sega samite sme si. Skrieni, neznaeni, zaboraveni, goltame od svetskata pra{ina, trlame o~i, se vle~eme po stadoto, a gazime po onie {to ja gledaat vistinata. A, tie - mol~at! Na{ite kontrolni drami se zastra{uva~ot i kutriot jas. Sega, koj kade se gleda sebesi, zavisi od toa za koja partija e. I na taa linija se rasporedeni site igra~i, prete`no onie èdnite za sitna zarabotuva~ka, bez vrednosti i bez stil, mizerni i nemo}ni da se izborat za svoe mesto na svetskata scena, a gazat po onie koi moàt i im ja pijat krvta. Takvite sitni igra~i na na{ata scena se krupni yverki, a nie krotkite globalisti, seznajkovci nevideni, }e i go pieme vinoto na zemjava stradna i }e mudruvame po sokaci. Nekoj duri i }e se drzne da vresne so po nekoja kniga, dve, a nikoj nema da posegne po stapot, ta da udri i da pokaè pravdina. I taka }e se kr~ka na{evo telo makedonsko, }e visi kletvata stara vekovi, koja ve}e nikoj ne ja sfa}a, }e se redat edni po drugi aramii, duri vremeto te~e kon Armagedon. Eden den, verojatno, site nie }e se svesneme, }e nĂŽ udri ne{to po glava i nie }e se otreznime, ta }e udrime stapot po sebesi, oti slepi pri o~i sme bile, i ni{to ne sme razbrale. No, ne bilo taka lesno! Cvetniot pat, teteravej}i se niz istorijata, po~na da ni otkriva svetovi razni i nevideni, zad zborovi skrieni, ostaveni da ~ekaat mig vo istorijata, koga nekoj so niv }e istkae nova prikazna. A, svetovite sami ni se pojavuvaa,

326

CVETNIOT PAT

tokmu vo toj mig, koga bea najpotrebni za da se istkae nova ni{ka i da se zbogati prikaznata. Se redea knigi, koi nosea informacii za prikaznata koja se rede{e sloj po sloj. Od hermetisti~kite zapisi doznavme za simbolite od Kosmodromot, koi navistina se javuvaa i vo Drvoto na ìvotot, na odredeni pretstavi vo razni kulturi. Toga{, ako simbolite bea vistinski, {to zna~ea? Po~navme da navleguvame vo prou~uvawe na magiskite tekstovi za simbolite. Grupata rasne{e so sekoe iskustvo na koincidenciite, koi nosea informacii za sledniot tek na patot. Seto toa se povrza i so prou~uvaweto na svojstvata na kristalite, koi najdoja svoja povrzanost so mitot za Atlantida, nivnata, dovedena do sovr{enstvo, upotreba na istite i na~inot na koi kristalite bea pretstaveni vo Tajnata na [ambala. Seto toa kako da se preslikuva{e na na{ata prikazna, a simbolite od na{eto patuvawe sami nao|aa mesto da pu{tat koren i vedna{ da dadat cvet. Se ~ine{e deka, so povrzuvawe na site ovie prikazni, na{ata rasne{e vo skazna niz koja te~ea bezbroj svetovi. Mislam deka sekoga{ }e bide taka, beskrajno. Celestinskoto proro{tvo nĂŽ u~i deka ako nekoj moè da povrze i izgradi energija, toga{ koincidenciite po~nuvaat da se slu~uvaat po~esto. Za nas tie bea eden tek, bez prestan. Se se}evam deka od nikade po~naa da doa|aat informacii za misti~nite temi, kako {to se telepatijata, aurata, astralnite proekcii, boite i nivnoto dejstvo vrz na{eto astralno telo, ~etirite tela (fizi~ko, astralno, mentalno i duhovno), tarotot i ìvotnite pateki, soni{tata. A, so informaciite sledea i iskustvata, za da gi vreàt tie informacii dlaboko vo na{ata svest. Sekoj nose{e po nekoe ne{to, a jas samo beleèv. Mene mi se padna najte{kata rabota, seto toa da go zapi{am. :)

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

327

Naj~udno be{e toa {to site raboti se slu~uvaa po eden tek, {to duri sega dobiva smisla, ko na po~etokot navrapito da redevme kam~iwa, bez svesnost za celata slika, a sega ve}e se nayira likot vo mozaikot. Navleguvaj}i vo uvidite, brzo i intenzivno, nie po~navme da rabotime na toa kako da se zgolemi energijata vo nas. Sam od sebe ni se otvori patot, ta preku mo}niot metod za otvorawe kon energijata na Hoze Silva, nau~ivme kako da ja spu{time frekvencijata na na{ite mozo~ni branovi od aktivna beta vo poluaktivna alfa, pa duri i delta i teta frekvenciite na potsvesno nivo, preku kontrola na soni{tata i subjektivnata komunikacija. Na branovite na qubovta, po~naa da se slu~uvaat ~uda. Silva metodot ni otvori mentalna pretstava za patot koj ve}e go odevme. Ni pokaà kako da se spoznavame sebesi pojasno i podlaboko, preku niza tehniki, koi se hodnici za probiv kon nedofatnite nivoa na na{ata svest. Najva`no be{e toa {to ni ja objasni tehnikata za na{timuvawe na odredenata frekvencija, pred sĂŽ na mentalno, no isto taka i na drugi nivoa. Tuka doprevme do nekoi iskonski pretstavi za sebe, koi sega ve}e vkuseni na pove}e nivoa, dobivaa svoj izraz i vo na{eto sekojdnevje, na toj na~in trasiraj}i go patot ponataka. Vo edna od tehnikite, {to se narekuva Laboratorija na umot, treba{e da si sozdademe mentalna pretstava na dvajca pomo{nici koi }e ni pomagaat vo rabotata so potsvesniot del od na{iot um. Koga se sozdadoa likovite, bev v~udoviden {to vsu{nost toa bea kralot Artur i boìcata Gea. Tie dve pretstavi povrzani so krilatiot ednorog Astrofel, kako i zmejot Dragor, koi si gi sozdadov kako pretstavi za energii so koi bi moèl da sorabotuvam vo ponatamo{nite tekovi na patot! Ovaa iskonska mitologija, na koja i prio|av od pozicija na kvantnata fizika, smetam deka pretstavuva nekoi sirovi energetski tekovi do koi dopira moeto bitie, iskonski formi na svesnost, koi vo mojata aktivna svest se manifestiraat niz likovi kako {to se tie

328

CVETNIOT PAT

so koi gi spodeluvav svoite mentalni i astralni avanturi. Karlo gi dobi Jesus Sananda i boìcata Ma, isto taka iskonski likovi imprintirani i ~uvani dlaboko vo na{ata potsvest, a prenesuvani preku genite od pokolenie na pokolenie. Koj znae kakvi sĂŽ ne tekovi protekoa niz nas? A, nie {totuku zaodevme! So Silva dojdovme i do Dipak ôpra, i negovata kniga Patot na vol{ebnikot, koj ni pokaà kade kvantnata fizika se vklopuva vo psihologijata i vo isto~nata filozofija i na toj na~in gi povrzuva zapadnata i isto~nata misla, nau~niot pristap so misticizmot. Vo taa kniga, preku isto taka iskonskite likovi na Artur i Merlin, pisatelot ni prenesuva edna poinakva psihologija na doìvuvawe na porakite na drevniot vol{ebnik. Imeno, knigata e kratok psiholo{ki metod za sebe spoznavawe, kako i sebe sozdavawe, preku mentalni tehniki koi proizleguvaat od kvantata fizika i psihologijata. Koristej}i gi mo}nite pretstavi na glavnite likovi, pisatelot vo nas evocira edna drevna mudrost, prenesuvana od koleno na koleno, vo koja dlaboko veruvale na{ite zapadni predci, na toj na~in potsetuvaj}i nĂŽ na na{ata tradicija kako izvor na gradivo za sopstveniot misticizam. Toa na{e vol{ebni{tvo, ostaveno vo nasledstvo na zapadniot bran na evolucijata, staveno vo pogon, moè da izvr{i golemo vlijanie za sozdavawe nervni mreì, koi se dvigateli na energetski tekovi {to ja pokrenuvaat evolucijata na svesta vo nas. Na toj na~in, Patot na vol{ebnikot e kniga-prira~nik, za pokrenuvawe na evolucijata na svesta vo nas. A, be{e samo edna od takvite! Prikaznata za Maite, koja zapo~na so eden ~uden kompjuterski program, simnat od Internet, koj dolgo vreme ne moèvme da go sfatime, po pat na koincidencija, se otvori magi~no i vo vistinskoto vreme. Niz muabet so edna moja prijatelka, dodeka i zboruvav za Drimspel kalendarot

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

329

(programot), mi poso~i na eden dokumentarec za kalendarot na Maite. Vedna{ {tom go izgledavme, grupata odlu~i deka ve}e nema mesto za somne`, krajot navistina e mnogu blisku. No, {to li da se pravi sega? Maite nĂŽ u~at deka ne treba ni{to da pravime, dovolno e samo da se bide svesen za toa. Interesno be{e i sovpa|aweto so knigata Rozata od Voda na Edni Makedonci. Imeno, na edna slu~ajna sredba so eden moj sogra|anin, stana zbor za zen-budizmot, kako i zna~eweto na zborot pra-zen. Od zen-budizmot, muabetot ni premina na Celestinskoto proro{tvo. Prijatelot mi kaà deka ~ita edna mnogu interesna kniga vo koja se spomenuva taa kniga, i deka toj ja baral za da ja pro~ita. Jas rekov deka }e mu ja pozajmam, dokolku mi ja pozajmi i toj negovata kniga. Mi re~e deka mnogu e te{ko da se najde i deka vo nea u{te pi{uva i za kvantnata fizika i zna~eweto na zborovite, iskonskata vistina vreàna vo makedonskiot jazik i negovata univerzalna primena. Vidno se zainteresirav za knigata, bidej}i prepoznav koincidencija vo ovaa sredba. Podocna, eden moj drug prijatel prijatno me iznenadi so Rozata od Voda, koja toj ja na{ol nekade i mi ja kupil za rodenden. Bev presre}en {to vo Makedonija se slu~uva vakva renesansa. Knigata e prekrasna avantura na edni na{i sogra|ani, vo koja pisatelot, anonimno, pretstavuva kako funkcionira celiot univerzum, gledano niz prizma na kvantnata fizika, pred sĂŽ, no so perspektiva kon drugi sferi, kako {to e vidovitosta, soni{tata, istorijata, lingvisti~kiot kod vgraden vo makedonskiot jazik, budizmot, Celestinskoto proro{tvo, simbolite i nivnoto tajno zna~ewe, seto toa pretstaveno preku niza iskustva niz koi minal avtorot. Toa be{e vistinsko osveùvawe za mojava makedonska du{a. A, najmnogu me zaskokotka sonot za Rozata od voda, koj avtorot go be{e objavil kako posebno ~etivo vo knigata. Imeno, vo eden negov son, avtorot se gleda sebesi kako da prisustvuva na nekakva si gozba, na koja }e

330

CVETNIOT PAT

se deli leb i voda. Na gozbata bile prisutni samo deca, koi avtorot ne moèl da gi vidi no znael deka se tamu so nego. Posakal da vidi koi se decata i toga{ se pokaàl likot na Isus, celiot prozra~en ko da e napraven od nekakva fluidna materija. Isus na decata im delel po eden cvet, prekrasna roza od ista takva fluidna materija koja se prelivala kako voda. Tie gi primale darovite i si odele, eden po eden. Me iznenadi sonot za cvetovite koi kako darovi im bile dodeleni na nekoi deca. Zarem e mo`no, si pomisliv?!? Od druga strana, pak, iskustvata {to ni se slu~ija sinhronizirano na mene i na edna moja prijatelka, tolku bea mo}ni so nivniot probiv vo na{ite energetski tekovi, {to navistina treba{e da se slu~i ~udo za nie da go izodime patot so dignati ~ela, bidej}i stanuva zbor za dlabinsko ~istewe od stravovi i prodlabo~uvawe na individualniot kapacitetot za priem na energija, gledano od dene{na perspektiva, koja toga{ ne be{e voop{to lesna za komentirawe, so ogled na serioznosta na dramite vo koi nie bevme vovle~eni. No, toa e ve}e druga prikazna. Podocna, ve}e, otkako bevme spremni da se soo~ime so novite energetski vibracii, se pojavija informacii za Reiki energiite, a so Internetot ve}e zapo~na cela edna sesija na povrzuvawe so lu|e, koi nĂŽ vodea niz kulturata na Novata era, od nejzinite po~etoci so u~ewata na Madam Blavacki, do aktuelnite yahoo grupi vo koi ~lenuvaat lu|e koi aktivno se zanimavaat so razni vidovi na modaliteti za energetsko isceluvawe i podgotovka na ~ove{tvoto za dimenzionalniot premin. Lu|e koi se propoveda~i na filozofijata na Novata era, sledbenici na [ambala dvièweto, avatari, dojdenci od drugi planeti, stari du{i, svetlosni bitija, razbudeni deca na planetata Zemja. Stanavme i nie Reiki isceliteli, so toa {to se povrzavme so lu|e koi dobrovolno kanaliziraat enerija na sekoj koj saka da

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

331

bide od pomo{, vo ovoj period niz koj minuva planetata Zemja. Doznavme za mnogu razli~ni energetski modaliteti za koi ne bevme svesni deka postojat, a za koi ovie lu|e se ~ine{e deka imaa koncenzus, bidej}i nikoj ne ja spore{e validnosta na drugiot, naprotiv, tie se nadopolnuvaa. Minavme niz Angelskite plamewa, Sokaisi energiite, Dragon Reiki, zapisite od Aka{a i mnogu drugi, so cel da soznaeme pove}e za na{ata prikazna. Site informacii do koi doa|avme ja nadopolnuvaa prikaznata. A, nie bevme sĂŽ poza~udeni i voshiteni. Vo kontaktite so nekoi od tie lu|e na Internet, koi se zanimavaat so simboli i energetsko isceluvawe, se obidov da im ukaàm na na{ata prikazna, za da vidam dali bi bila prifatena kako del od seto toa, ili ne. Edna prijatelka od Germanija, be{e v~udovidena od simbolite. Od nea razbrav deka sli~ni simboli prona{le u{te nekolku lu|e od razni zemji od svetot i deka nie {totuku sme ja za~nale celata rabota. Doprva treba da se o~ekuva vistinski razvoj na nastanite. Mi raskaà deka vo nejzinite kontakti so Krion, eden od arhangelite zadolèn za magnetizmot i rekol deka direkno stoi zad ovie simboli, a porakata od nego e deka so niv treba da se raboti pretpazlivo, oti vo pogre{ni race bi moèle da predizvikaat haos, poradi ekslozivnata priroda na energetskite tekovi koi ovie simboli gi otvoraat. Simbolite }e bidat od golema korist za predizvikuvawe promeni vo svesta na mnogu nivoa. A, samiot Cvet e operativen duri do osmata dimenzija. Zad proektot stoi i Metatron, ~uvarot na bo`jiot tron, koj direktno gi povrzuva simbolite so Tvorecot. Interesno be{e i sovpa}aweto na simbolot od `rtvenikot vo Kokino, onoj so trite trijagolnici i pette to~ki, so simbolot za Svetiot gral, koj ovaa èna go ima{e objaveno vo svojot prira~nik za rabota so energijata na Svetiot gral. Ne{to sepak se slu~uva{e tuka!

332

CVETNIOT PAT

I tokmu toga{ koga na seta ovaa ludorija i treba{e nov zamav, se otvori pat za Indija. Imeno, jas i Karlo, letoto dve iljadi i {esto, zaminavme na pogolemo patuvawe, ovojpat do nositelite na nasledstvoto na [ambala, Tibetancite. Cvetot saka{e da im se dari. Treba{e da se napravi pogolem probiv so postavuvawe na osnovata za zabrzuvawe na svesta kon pettata dimenzija. Koga ve}e pristignavme vo Indija, stanavme svesni za {to sme se podgotvuvale cela godina. Toa navistina be{e dimenzionalen probiv. Za Indija velat deka samata te povikuva, toga{ koga najmnogu ti treba. Nie voop{to ne bevme ni svesni za toa {to pretstavuva Indija vo drugite dimenzii, a sepak go naso~ivme tekot kon tie vodi. A, bea toa golemi vo|e, matni i neproodni. Vo Indija ili se soznava{ ili se gubi{. Indija te soo~uva so tvojata najdlaboka su{tina. Koga stignavme tamu, lu|eto do koi nĂŽ donese patot ni ja raskaùvaa nivnata prikazna, nie nim na{ata, a tie nam ni velea deka sme vodeni. Taka i be{e! Ne vodea [iva i [akti, Kri{na, pette angeli ~uvari, dakinite, mo}ta na trojstvoto, prikaznata... No, toa e sosem druga prikazna. O~ekuvavme probivot da se slu~i nekako magi~no, pa se soo~ivme so surovata realnost na Indija, koja namesto da te podiga vo energijata, ti ja naso~uva seta su{tina kon vnatre{nite doìvuvawa i te podgotvuva za dimenzionalen premin. I toga{, sosem magi~no, pred tebe se otvoraat horizonti koi ti go pokaùvaat patot na svetlinata, a ti zagledan kon tie neba lebdi{ nad site. Cvetot sam se dari, nie samo go donesovme do tamu. A, pridobivkite od toj probiv }e gi uìvame vo periodot {to sledi, denot na preminot kon novite neba. ]e bide toa svetol den za site nas! Od tamu se vrativme so niza crteì, skici, pretstavi, iskustva, soni{ta i spomeni {to samo otvorija novi vrati kon novi gledi{ta od kade {to na{ata prikazna dobiva{e

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

333

sĂŽ pojasna forma. I toga{ se slu~i ne{to sosem nevozmo`no. Naletavme na tekst od Internet koj be{e nasloven kako Drevnata tajna na Cvetot na ìvotot. Tokmu toga{ koga re{ivme da go sostavime êtivoto za Drvoto na ìvotot, se pojavi najsoodvetnata informacija za toa {to i od kade e Drvoto na ìvotot. A so toa ni se razjasnija mnogu ne{ta vo vrska so toa koi sme, {to treba da pravime i kako. Update: Interesno sovpa|awe se slu~i so Cvetniot pat od 2005-ta, 2006-ta i 2007-ta godina. Imeno, pri prvoto patuvawe {to se slu~i od 23-ti do 27-mi juli 2005, nie so nas ja imavme Dnevnikot na eden vo{ebnik od Paulo Koeljo. Slednata godina vo istiot period, dodeka bevme vo Indija, so nas ja imavme knigata na Evald Flisar - Pomo{nikot na vol{ebnikot, kade u~evme za tibetanskata tantra joga. Letoto 2007-ma, so nas be{e knigata Preminot na vol{ebnikot na Tai{a Abelar, koja ni go pokaà ènskoto patuvawe. Vo istiot period osoznavme mnogu ne{ta za egipetskata tantra, bazirana vrz sistem od 64 tipa na seksualnost, a doznavme i deka Sfingata vo Egipet e postavena taka {to koga okolku nea }e se iscrta zodijakot, postaven so preminot pome|u Lav i Devica pozadi nea (koja e polovina Lav polovina Devica), toga{ Sfingata sekoj 23-ti juli e svrtena kon istok to~no na linijata koja go obeleùva preminot od Ribi vo Vodolija, dodeka pak nejziniot pogled pa|a tokmu na toj datum - 23.07.2005, denot koga Sirius, Sonceto i Zemjata bea vo ista linija, a koga se otvori patot za Cvetot do srceto na Zemjata. Ako Sfingata e tuka za da motri na ovoj mal mig od ve~nosta, a nam istiot ni se ojavi kako Cvetniot pat, toga{ ve~en neka e likot nejzin staratelski, {to niz mileniumi tleel za duri denes da go razberat bezimenite! Spolaj mu na Boga, bar razbravme!

334

CVETNIOT PAT

Sega sme na preminot od Ribi vo Vodolija, period {to kaj Maite e ozna~en kako po~etok na kosmi~kata svest, na{eto bezvremeno postoewe vo ovoj svet ne na globalen, ami na galakti~ki i kosmi~ki plan, ramni na na{ite sobra}a od povisokite nivoa na svetlinata. Razumot si ja ostvari celta. Preku qubovta toj ne donese do pragot na svetlinata. Vreme e za novi horizonti! Cvetniot pat se ojavi vo istata taa zemja bezimena, od kade se javi i povikot kon novi horizonti za vreme na minatiot premin od Oven vo Ribi. I toga{ i sega, Makedonecot na svetot mu go dava svoeto delo kako svedok za novite mo`nosti koi ~ekaat da bidat dostignati na nekoi drugi neba, sÂ˘ u{te nevideni i nedosti`ni za nas. Ej ti liko ~ove~ka, svesti se i poglej kon novine neba i zdogledaj Pat. Na nego cvetovi rajski nek ti bidat vodilki do domot svoj, toj ist po~etok od koj krena pat iskonski. Qubovta i razumot }e te povedat kon nebesa {irni, kaj {to ne bil nikoj i ti }e sploti{ duh so Tvorecot pak!

KRAJOT

DNEVNIKOT NA DVAJCA TALKA^I

335

Epitaf4 Ahri skomrun divi dela i bogum dron i petela~ Kogre kostrumol vejtehal alim hasudigo pri! Visol vehi{ut zdrum goah badilar evem koistus trol Pei kolidu stronig xevi... O hlapin samin strenog bul a yevyel zibotu pehar on! I molih tisja solidutom grandibul dela skrah Natemago homine! Gi dramalak Petrim stoal feminikum stali hod brevtan dalgotisun simin e partij i stoli~i {ein... Sta progudo! Sta gremen! 4 Koga se na~nuva edna tajna, pred oltarot vo du{ata se redat sliki, zvuci, zborovi koi zvu~at dale~no kako da gi govori nekoe prividenie. Kako da sme ja ulovile golata prikazna duri se sozdava. Tajnata, {tom na~nata, go gubi svojot prvi~en sjaj, svojata sveta nepostojanost, i bara oblik i forma niz koja }e se javi. Ovaa na{a tajna likot svoj go poka`a preku prikaznata koja nie ja narekovme Cveten Pat. Sepak, ima ne{to {to ostanuva dlaboko nedofatno, dlaboko neizre~eno osven na nekoj iskonski vilinski jazik, koj ne znam kako izbrazdil pateka do svesta i se javil niz ovie kr{ zvuci i zborovi. Tokmu takvi kakvi {to sme nie, kutrite yvezdeni pra{inki, java~i na soni{ta, vo potraga po svetlinata srede temniov prostor, niz koj prikaznata se javuva. A tokmu toa e i nejziniot kraj. Niz nas taa umira. Neka bide ova slavniot kraj na na{ata prikazna. A, po nea neka pote~e Zborot, onoj prvi~niot, od koj sĂŽ po~na...

336

CVETNIOT PAT

Petrilikot tekum halifate... Ha{kotil stronu bifonolik! Zgnebogu grobal svjoteh cim... e naturil e ahil i skomrija es... stadumusil ta protiskatil... Ej Zembijo zbijalitu bel! Skropej ohi~ite - poslepte! Ne zglebodul nitum On! Nej sevi{il sevdemija... Skrop...strah...smertil... O ~overek! O Bogum! Historikul ka'm... ***** Vo po~etokot be{e Zborot pred nego ve~nosta a po nego nie... zatvoren krug od qubov i magija...