Pri tem delovanja na območju občine nikakor ne smemo zamenjati s sedežem v občini, saj po nepotrebnem zamejimo konkurenco. Namreč za dostopnost do dejavnosti, ki so sonancirane iz občinskega proračuna, ni pomembno, kje je organizacija registrirana, ampak ali ima dejavnost organizirano na način, da je dostopna občanom naše občine. Le tako bomo namreč sledili načelom ekonomičnosti, kakovosti programov in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Preberi še: Razpisno besedilo: Navedba upravičenih prijaviteljev, str. 52
3.1.4.
Način razdelitve sredstev
Naslednji pomemben premislek o izhodiščih javnega razpisa je način razdelitve sredstev. Na voljo imamo več možnosti, od katerih ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Nekateri načini so primernejši za večje občine oz. za javne razpise, kjer se delijo večja sredstva, drugi pa so primernejši za manjše občine, kjer zaradi nizkega zneska razpoložljivih sredstev in ozkega kroga potencialnih prijaviteljev pretirano zapletanje niti ni smiselno. Na odločitev, kateri način izbrati, v največji meri vpliva pričakovano število prijaviteljev. Da bi lahko izpeljali vsakega od predlaganih načinov razdelitve sredstev, predvsem pa, da bi zadostili pravilom transparentnosti, mora biti način točkovanja določen in objavljen vnaprej. Premisliti moramo o ocenjevalnih kriterijih, postaviti vprašanja, ki so ključna za presojo, v kolikšni meri je posamezen kriterij izpolnjen in določiti vrednost posameznega kriterija (maksimalno število točk). Zaradi načina razdelitve sredstev, ki ga bomo izbrali, se bo v praksi lahko zgodilo, da bo prišlo do razlike med zaprošenimi sredstvi in odobrenimi sredstvi. Če je razlika velika, je od upravičencev nerealno pričakovati, da bodo izvedli celoten prijavljen projekt. V tem primeru bi namreč morali večino sredstev pridobiti iz drugih virov. Ker pa so sredstva, ki jih lahko nevladne organizacije dobijo iz različnih virov za izvajanje lokalnih projektov, izredno omejena, je takšno visoko sonanciranje projekta praktično nemogoče. Da bi upravičencem omogočili, da projekt vendarle izvedejo v obvladljivem in realnem obsegu, je najbolje, da se z upravičenci dogovorimo o aktivnostih, ki so dejansko izvedljive za denar, ki je na voljo, in sorazmerno znižamo prijavljeno vrednost projekta. Upravičencem bomo omogočili, da nadaljujejo izvajanje svoje dejavnosti, sami pa bomo lahko preko dogovorov vplivali na vsebino projektov in poskrbeli, da se bodo izvajale aktivnosti, ki jih občina oz. njeni občani najbolj potrebujejo. Možni načini delitve sredstev: A) Sredstva razdelimo med najbolje ovrednotene projekte glede na višino zaprošenih sredstev. Ta način razdelitve sredstev izvedemo tako, da vse projekte nanciramo v celotni višini zaprošenih sredstev po vrstnem redu glede na višino ocene, vse dokler nam ne zmanjka sredstev. Da se izognemo situaciji, ko bi samo en prijavitelj prijavil projekt v vrednosti celotnih razpoložljivih sredstev, moramo v javnem razpisu določiti maksimalno višino zaprošenih sredstev. Smiselno je, da je zgornja meja takšna, da omogoča nanciranje vsaj petih različnih projektov. Dobra stran je, da izbrani upravičenci dobijo toliko sredstev, kot jih potrebujejo. Ta način je med nancerji najbolj razširjen, saj je preprost in jasen, najpomembneje pa je, da prinaša dobre rezultate. Namreč, upravičenci bodo projekt izvedli v celoti natančno tako, kot so si ga zamislili, projekti bodo prinesli dolgoročne rezultate in spremembe. Tudi nam bo relativno preprosto spremljati izvajanje projekta in zahtevati vse obljubljene rezultate. Največja slabost tega načina je, da pri večjem številu prijaviteljev veliko organizacij ostane brez sonanciranja. B)
Sredstva razdelimo v skladu z doseženimi točkami in določeno vrednostjo točke. Pozitivne plati tega načina razdeljevanja so, da nam omogoča razdelitev celotnega zneska razpoložljivih sredstev in razdelitev sredstev glede na kakovost prijav, kar bo prijavitelje še posebej motiviralo k pripravi dobrih prijav, nam pa olajšalo obrazložitev višine odobrenih sredstev. Poleg tega bomo s tem načinom razdelitve sredstev najkvalitetnejšim programom zagotovili ustrezno višino sredstev, ki bo omogočila njihovo izvedbo in doseganje pričakovanih družbenih učinkov, ki prispevajo k uresničevanju občinskih razvojnih strategij in drugih javnih politik. Slabost je, da prijavitelji vse do konca ne bodo vedeli, kakšen znesek sredstev jim bo odobren. Tako torej neizogibno posežemo v nančne konstrukcije vseh odobrenih projektov. Ker se bo odobren znesek najverjetneje razlikoval od prijavljenega zneska, moramo pred podpisom pogodbe o sonanciranju prijaviteljem dati dovolj časa, da glede na odobrena sredstva ustrezno prilagodijo svoje delovne in nančne načrte. Da bi se izognili prevelikim odstopanjem, lahko glede na predhodne kalkulacije vnaprej določimo višino ali razpon sredstev, za katera lahko prijavitelji zaprosijo. Pomanjkljivost te omejitve je manjše število nanciranih programov in projektov, kar pa je tudi pozitivno, saj bi večje število nanciranih programov pomenilo manjša sredstva za posamezen program in s tem slabše pogoje za njegovo kvalitetno izvajanje.
40