Page 1


Gorica pri Slivnici leži ob pomembni prometni cesti, ki se razcepi proti Kozjemu in proti Loki pri Žusmu. Domaèini kraj poimenujemo tudi Glinca ali Spodnja Slivnica, sebe pa Glinèani, Gorièani ali kar Slivnièani. Ime Gorica naj bi bilo prviè omenjeno leta 1403. Zaradi svoje prometne lege je kraj nekoè nudil zatoèišèe številnim furmanom, ki so vozili tod mimo. Hitreje se je kraj zaèel razvijati v 19. stoletju. Zaslugo za to ima tudi družina Grasselli, ki je v kraju kupila zemljišèe. Tu so postavili veliko stavbo, v kateri so delovale trgovina, gostilna, mesnica in klavnica.

Spoštujmo naravo, uživajmo v tihi hoji po oznaèenih poteh, opazujmo jo z vsemi èutili. Da bo naša pot prijetna, naj nas ob njej v naravi ne spremljajo smeti. Te sodijo v prave zabojnike na ekoloških otokih. Ob poti jih bomo sreèali šest, do tja pa smeti shranimo v nahrbtniku.

Ali ste vedeli?

POT S KLOPCE NA KLOPCO Ideja za pot S klopce na klopco se je rodila leta 2007 v želji, da bi domaèine vzpodbudili pri rekreaciji, jim približali opaznejše toèke okoli Gorice in jih povabili, da na njih tudi malo posedijo. Najprej so se klopce postavile na štirih toèkah okoli Gorice, leta 2012 pa še na dveh, vse pa so se povezale v planinsko rekreativno-uèno pot in opremile z informativnimi tablami, žigi in vpisnimi knjigami. Pot tako sedaj povezuje hribe Gaj, Gradišèe, Peseke, Sveta Helena, Col in Turnèe. Vsaka toèka je lahko samostojen cilj, toèke pa so povezane tudi v krožni poti. Krajša povezuje Gradišèe, Peseke, Sveto Heleno in Col, daljša pa v krog vkljuèuje še Turnèe nad Paridolom. Opisi poti, toèk ter znamenitosti na poti so zbrani v vodniku S klopce na klopco.

Leta 1915 so zaèeli graditi cesto proti Kozjemu. Dokonèali so jo leta 1929, ko je zaèela delovati avtobusna povezava med Celjem in Podsredo.

Za izgubo enega kilograma je treba porabiti približno 7000 kalorij. Èe želite torej izgubiti 1 kg telesne teže, morate hoditi po ravnem od 16 do 21 ur, seveda ob pogoju, da izgubljenih kalorij ne nadoknadite s hrano.


Poimenovanje hriba Gradišèe razkriva, da vzpetina nosi ime po ohranjenih razvalinah stavbe ali naselbine, ki je prebivalce pomagala varovati pred morebitnimi napadalci. Najdišèe še ni bilo raziskano z arheološkimi izkopavanji. Zaradi pomanjkanja najdb in zapisov o njem ga je težko èasovno doloèiti. Domneva se, da je naselbina nudila pribežališèe prebivalcem v nemirnih obdobjih. V virih zasledimo, da naj bi bila na Gradišèu ena od pristav gradu Žusem, druga njemu pripadajoèa v kraju Gorica pa je bila v Turnem. Ostanki se nahajajo na platoju 70 x 40 m, ki je obdan z jarkom in nasipom. Po izroèilu naj bi tu stal grad, domnevno srednjeveški stolpasti grad oziroma utrdba na umetni zemljeni vzpetini iz èasa visokega srednjega veka. Mladi slivniški raziskovalec Rok Vodeb pa trdi, da je najdišèe starejše in da izbira lokacije stavb ni nakljuèna, ampak povezana s položajem zvezd v ozvezdju Oriona. Leta 1925 se zaèeli odkopavati zemljo med Gradišèem in Tratno, na desni strani Voglajne, in našli žilo za kopanje premoga. Koncesijo za kopanje je dobil veleposestnik Hofer iz okolice Gradca. Hofer je imel zelo dober odnos s krajani, zaposlil je veliko domaèinov in nekaj fantov iz okoliških krajev. S premogovnikom je imel daljnosežne naèrte in krajani Gorice bi zagotovo dobili elektriko prej, èe ne bi nastopila pogubna druga svetovna vojna in ne bi bilo Hoferjeve nezveste žene. Hofer je namreè v strelnem obraèunu z ženinim ljubimcem izgubil življenje, vdova, ki je postala lastnica premogovnika, pa se z rudnikom ni želela ukvarjati, zato so ga enostavno zaprli.

Ohranjajmo raznolik naraven gozd, kjer je dovolj velik delež starega drevja. V njem ne steljarimo, gobe nabirajmo v skladu s predpisi ter poskrbimo, da iz gozda odstranimo tujerodne vrste (robinija, rudbekija) in divja odlagališèa. Vožnja v gozdu je dovoljena le po urejenih gozdnih cestah. Gozdnih del ne izvajajmo v gnezditvenem obdobju ptic, les pa po seènji spravimo iz gozda èim prej. Gozd nam daje prostor za sprošèanje, umiritev in rekreacijo. Daje nam les, gozdne sadeže in zelišèa, hrani in veèa zaloge kakovostne pitne vode, prepreèuje plazove, poplave in suše, zmanjšuje kolièino ogljikovega dioksida in mnogim drugim živim bitjem predstavlja pomemben življenjski prostor.

Ali ste vedeli? Po zakonu mora imeti vsak gobar pri sebi košaro in nož. Dnevno sme nabrati dva kilograma gob, ki jih mora grobo oèistiti na rastišèu samem. Gob ni dovoljeno iz gozda odnašati v vreèkah ali vedrih, saj tako trosi ne padejo na gozdna tla.

Hoja dokazano znižuje krvni tlak. Že nekaj kratkih sprehodov na dan pomaga znižati krvni tlak.

3 Klub ljubiteljev narave Felice T: +386/0/41 530 942 1 Gradišèe / Ancient Fort


S Pesek se odpira najlepši razgled na Gorico pri Slivnici in Slivniško jezero. SLIVNIŠKO JEZERO, domaèini mu pravijo tudi Kozjansko morje, je nastalo leta 1975 s postavitvijo jeza v Tratni pri Grobelnem. Namenjeno je bilo zagotavljanju tehnološke vode za Železarno Štore, vendar se zaradi spremenjenih tehnologij v tovarni v ta namen ni nikoli uporabljalo. Še danes pa ga uporabljajo za zmanjševanje poplavljanj Voglajne. Vzhodni del Slivniškega jezera, vkljuèno z izlivnim delom Drobinskega potoka in Loènice, je opredeljen kot drstišèe rib. Neformalno je razglašen za ihtiološki in ornitološki rezervat v obsegu 40 ha vodnega ter obvodnega prostora. Naseljuje ga približno 119 vrst ptic in 32 vrst rib, rakov, piškurjev, žab ter školjk, v njem pa je mogoèe najti tudi nekatere redke vrste rastlin. SLIVNIŠKO JEZERO V ŠTEVILKAH Površina: 84 ha Dolžina obale: 7,8 km Širina: od 250 do 500 m Globina: do 14 m Povpreèna globina: 2,2 m

2 Gostinstvo Ramna, Rakitovec T: +386/0/3 746 11 92 1 Ornitološki rezervat/ Ornithological Reserve

Kresna noè ob Slivniškem jezeru je tradicionalna prireditev, ki poteka na Ramni ob Slivniškem jezeru že od leta 1996. Celodnevno dogajanje zaznamujejo športne igre, animacija za otroke, veèerno spušèanje sveèk sreèe po jezeru, kurjenje kresa, prihod povodnega moža, ki deli bisere, prinešene iz Slivniškega jezera, ter veèerna veselica.

Ali ste vedeli? Slivniško jezero je s 84 ha površine na 21. mestu v državi. Najveèje slovensko jezero je Cerkniško jezero z 2.500 ha.

Na kilometer aktivnega plavanja porabimo tri kalorije na kilogram telesne teže. Tako lahko, èe plavamo ves èas s približno enako hitrostjo oziroma enako aktivno, v eni uri porabimo tudi do 500 kalorij. Plavanje je torej tudi odlièna aerobna vadba, s katero lahko izgubimo kakšen odveèen kilogram.


Sv. Helena je hrib nad vasema Javorje in Bukovje. Njegova glavna znaèilnost je poseljenost južnega poboèja s številnimi vinogradi in zidanicami (gorcami). Na hribu je cerkev sv. Helene s konca 15. stoletja, ki je spomeniško zašèitena skupaj z opaznimi topoli ob njej. Na hribu stoji v zavetju cipres tudi spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Jeseni 1941 je namreè obmoèje Slivnice preèkal I. štajerski bataljon, ki sta mu poveljevala Miloš Zidanšek in Peter Stante – Skala. V spopadu z Nemci na Sv. Heleni je umrlo pet borcev Štajerskega bataljona, ki se jih spominjamo ob tem spomeniku. Na hrib se iz štirih strani stekajo vinskoturistiène ceste, ki se po dve iz vsake strani zlijeta v eno skupno cesto, ki preèka greben. Že nekaj let zapovrstjo poteka na hribu etnološka prireditev z nazivom Po Sveti Heleni, Martin na star naèin, ki jo organizira Društvo Sveta Helena. Na prireditvi vsako leto izberejo tudi vinsko kraljico Svete Helene. S Sv. Helene je lep razgled na vse strani. Na vzhodu kraljujeta Donaèka gora in Boè, na severnem obzorju pa je lepo vidno celotno Pohorje od Areha prek Rogle do Kop. Proti zahodu so Kamniško-Savinjske Alpe z Ojstrico v sredini. Vidijo se tudi Uršlja gora, Peca, Raduha in Golte. V smeri juga pa vidimo Bohor, Lisco in Kum.

Strupene snovi, ki jih s škropljenjem vnašamo v okolje, škodujejo èloveku in živalim. Z njimi pomorimo tudi mnoge koristne živali (pikapolonice, tanèièarice, strige, strigalice, pajke, žabe, kušèarje, kaèe, ptice, rovke, ježe), ki se hranijo s tistimi, ki nam zmanjšujejo pridelek. Sadimo stare, domaèe sorte, ki so bolje prilagojene na naše razmere in uspevajo brez škropiv s strupenimi snovmi.

Ali ste vedeli? Vèasih so hudo bolnim ponudili malo toplega vina. Proti notranjemu nemiru, jezi in nespeènosti so pripravili pogašeno vino. Vino so zavreli in ga ohladili z brizgom mrzle vode.

Nordijska hoja je še posebej priporoèljiva za ljudi, ki imajo težave s sklepi, in za vse, ki trpijo za kardiovaskularnimi boleznimi. Nordijska hoja ima številne pozitivne uèinke na zdravje: zmanjšuje oziroma odpravlja boleèine v vratu, ramenih ter križu, poveèuje gibljivost hrbtenice, krepi dihalni in srèno-žilni sistem, izboljšuje držo in poveèuje gibljivost hrbtenice.


Bukovje pri Slivnici je razloženo naselje z gruèastim jedrom v neposredni bližini ceste Šentjur–Kozje. Na severu je razgledni hrib Sv. Helena (528 m) z istoimensko cerkvijo. Na grebenu pod naseljem Bukovje stoji podružnièna cerkev sv. Miklavža v Vinarjih, ki je bila posveèena leta 1621. Legenda pravi, da je cerkev nekoè stala poleg cerkve sv. Helene na vrhu hriba. Ker naj bi se cerkvi sprli, se je cerkev sv. Miklavža prestavila v Bukovje ali po domaèe Vinarje. Kapela v Bukovju je bila postavljena na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Postaviti jo je dala domaèinka s priporoèilom Bogu, da ohrani njihovo domaèijo. Po drugi svetovni vojni so kapelo veèkrat obnovili, nazadnje v letu 2007.

Za ohranitev ogroženih in redkih živih bitij na življenjsko pestrih travnikih je travnike najbolje kositi roèno, prva košnja pa naj ne bo pred koncem junija, ko rastline odcvetijo in osemenijo. Pri košnji s kosilnico kosimo v vrstah in ne v krogu, da se živali ne stisne v travni otok, ki ostane v sredini, ker jih tam kosilnica na koncu razmesari. Pokošeno travo je treba odstraniti, nikakor ne mulèiti, ker gnijoèi ostanki spremenijo življenjske pogoje na travniku in povzroèijo vrstno siromašenje. Z baliranjem s travnika odpeljemo semena in pomorimo travniške živali.

Ali ste vedeli? Kot naravne vrednote v Bukovju so zavarovane Lipovškova, Vetrškova in Mastnakova bodika.

Veèina ljudi, ki prepešaèi še dodatnih 20 minut na dan, v enem letu izgubi približno 3 kilograme telesnih mašèob.


Paridol je dolga in raztresena vas, ki pa ima strnjeno vaško jedro. V njem živi le 250 prebivalcev, saj se je v preteklem obdobju veliko mladih izselilo. Tako precej domaèij sameva. V kraju je le veènamenski dom za druženje krajanov. V preteklosti je kraj tako cerkveno kot upravno spadal pod Dobje, danes pa je Paridol ena izmed vaških skupnosti KS Slivnica pri Celju, še vedno pa je del župnije Dobje. V kraju je po zaslugi Paridolskih korenin živa ljudska pesem. Pevci pojejo veèglasne pesmi po vzoru svojih prednikov. Ljudsko pesem cenijo in jo negujejo v najpristnejši obliki.

Vedno bolj se zavedamo, da je ohranjanje visokodebelnih sadovnjakov s starimi sortami sadja, ki jih ni treba škropiti s strupenimi snovmi, in naravne krajine s posameznimi drevesi ter grmi, ki so pomembni za preživetje žuželk, ptic in mnogih drugih koristnih živali, velikega pomena. Travnike ogrožajo razlièni posegi: izsuševanja, moèna dognojevanja, spreminjanje v njive in pašnike, paša le ene vrste domaèih živali, opušèanje kmetijske dejavnosti ter s tem zarašèanje z grmovjem in drevesi. Èe je travnik dovolj velik, je priporoèljivo, da se 10–20 % travnika pusti nepokošenega, da v njem osemenijo vse rastline in se razvijejo vse živali. Nepokošeni del je treba seliti, da se ne zaraste.

Ali ste vedeli? Leta 1825 je Paridol kot Bernthal omenjen v zemljiški knjigi znotraj okrožja Montpreis.

Hoja navkreber pospešuje metabolizem in kuri mašèobe tudi brez posebnih diet, hkrati pa vkljuèuje veè mišiènih skupin kot hoja po ravnem. Pomembno je, da se ogrejete, preden se zaženete v hrib, da ne pride do morebitnih poškodb.


Ime kraja Turnèe je povezano s stolpom, ki se mu je leta 136 Oesel von Turren odpovedal v korist Henrika s Planine. Stolp Sappelsach je stal na grièu nad zaselkom Turnèe blizu Zapuž južno od Slivnice pri Celju. Zapuže so nato veèkrat omenjene, nikoli veè pa stolp, kar kaže, da je kmalu propadel. Na Turnèah se razprostira tisin gozd, ki je edini veèji na tem podroèju. Tiso najdemo v naravi zelo redko, zaradi tega je od leta 1976 zavarovana. Zaradi poèasne rasti je tisin les kakovosten in iskan. Vrhe nad Paridolom so s 670 metri najvišji hrib KS Slivnica pri Celju. Travniški sadovnjaki, pestri travniki in gozdovi so že od nekdaj omogoèali dobre pogoje za èebelarjenje. Èebelarimo že od nekdaj z našo avtohtono vrsto kranjsko èebelo, ki izvira iz Podsmreke pri Višnji Gori in jo je že leta 1879 opisal August Pollmann. Pomemben prispevek k nadaljevanju tradicije èebelarstva na tem podroèju daje s sonaravnimi pristopi in s pestro ponudbo èebelarskih izdelkov družina Koštomaj.

3 Tisin gozd

Kranjska èebela, ki je naša avtohtona vrsta, divje èebele, èmrlji, metulji so ogroženi zaradi pomanjkanja cvetoèih rastlin na preveè gnojenih travnikih, škropljenja z insekticidi, vnosa tujerodnih bitij in odstranjevanja suhega lesa, kjer bi lahko gnezdile. Pomagamo jim lahko z gnezdilnimi pripomoèki v obliki navrtanega lesa, trsta, zidakov z luknjicami ipd. Z ohranjanjem raznolikosti vrst, sajenjem starih, domaèih vrst ter odstranjevanjem tujerodnih vrst iz naravnega okolja lahko ohranjamo ravnovesje med vrstami in se tako izognemo uporabi strupenih škropiv.

Ali ste vedeli? Med so uporabljali že v preteklosti in sodi med eno najstarejših èloveških živil. Hipokrat ga je že pred 2500 leti mešal med razna zdravila.

Poleg redne telesne vadbe k dobremu poèutju veliko pripomore tudi pravilna prehrana. Vsebuje naj manj nasièenih mašèobnih kislin in sladkorjev, ki se skrivajo predvsem v pecivu, piškotih, sladkarijah in pripravljenih jedeh, a veliko svežih in hranljivih živil, kot so zelenjava, sadje, izdelki iz polnozrnate moke, riž in kosmièi.


Vas Slivnica pri Celju je dobila ime po kakovostnih slivah, ki so rasle po poboèjih Cola. Iz zdravih in dobro dozorelih sliv so kmetje kuhali daleè naokoli znano slivovko. K vasi Slivnica pri Celju sodita zaselka Col in Sv. Janez. Ime zaselka Col nam razkriva, da so tu nekoè pobirali carino. Vse do konca druge svetovne vojne je bila Slivnica pomembno središèe, saj sta bili v njej tako šola kot tudi fara. Šola se je v dolino prestavila leta 1966, sedež fare na Slivnici pa se je ohranil do današnjih dni. Na Colu lahko opazimo tudi lepo ohranjeno in obnovljeno staro kmeèko hišo, imenovano Polutnikov dom, ki je nastal leta 1796 in velja za enega izmed najstarejših ohranjenih domov na Kozjanskem. Stara kmeèka hiša je bila preprosto poslopje z dvema bivalnima prostoroma (velika in mala hiša - štiblc) in osrednjim prostorom – ta je razpadel v vežo (lopo) in èrno kuhinjo. Tradicionalna kozjanska hiša je bila pritlièna, krita s slamo in grajena iz lesa.

Južno poboèje Cola je lapornato in zelo sušno, s tem pa nudi slabe pogoje za rast rastlin. A zakonca Franc sta v tem našla vrtnarski izziv. Leta 1975 sta zaèela ob svojem domu urejati okrasni vrt ali kar mini arboretum, kot ga imenujeta. V njem najdemo zelo pestro rastlinje – od iglavcev, grmovnic, host, hortenzij do razliènih trajnic in enoletnic. Obisk vrta tako pomeni pravo pašo za oèi.

Ali ste vedeli? Leta 1859 so na Slivnici s pomoèjo prizadevnih faranov zgradili prvo šolo, ki je bila v zaèetku enorazredna.

Z narašèanjem nadmorske višine se zmanjšuje vsebnost kisika v zraku. Na nadmorski višini 3.000 metrov je že 33 % manj kisika kot na morski gladini. Na nadmorski višini 5.000 metrov je kisika pol manj, na nadmorski višini Mont Everesta (8848 m) pa ga je še samo 26 %. 3 Turistièna kmetija Cvetka Hrastnik Slivnica pri Celju,T. +386/0/3 579 31 28 2 Arboretum Marije in Jožefa Franca


Gaj, ime vzpetine nad Gorico pri Slivnici, verjetno izhaja iz besede gaj, ki pomeni redek in negovan gozd, tukaj pa predvsem listnati gozd z bukvijo in hrastom. Z Gaja se odpira pogled na potok, reko Voglajno in Voglajnsko polje. Voglajna je reka, ki v vzhodnem delu Slovenije teèe skozi Celjsko kotlino. Dolga je 35 kilometrov, njeno poreèje pa zajema 412 km . Zaèetek Voglajne najdemo na zemljevidih kot iztok iz Slivniškega jezera v Tratni. Preden je nastalo Slivniško jezero, je bil zaèetek Voglajne zlitje Loènice in Drobinskega potoka. Domaèini v Hrastju pa pravijo, da Voglajna izvira pod Žegrom. Ob razgledovanju z Gaja ne moremo mimo obsežnega kompleksa kokošjih farm v lasti družbe Meja Šentjur, ki nudi zaposlitev tudi domaèinom. V kraju je tudi nekaj podjetij in obrtnikov, ki opravljajo razliène dejavnosti, a vseeno je veèina domaèinov zaposlenih zunaj domaèega kraja.

Ohranimo èim bolj naravno strugo reke in njeno obrašèenost. Tako poceni zmanjšamo onesnaženost, utrdimo reèni breg, prepreèimo njegovo erozijo, zmanjšamo sušo celotnega podroèja ter omogoèimo veèjo življenjsko raznovrstnost. Mokrotni travniki so okolje za mnoga ogrožena in redka živa bitja. Za njihovo ohranitev teh travnikov ne smemo izsušiti in gnojiti.

Ali ste vedeli? En hektar bukovega gozda lahko pridela na leto kisik za 100 ljudi.

Redna jutranja vadba daje energijo za ves dan. Z vadbo poleg telesne pripravljenosti izboljšamo tudi splošno poèutje, saj se med aktivnostjo sprošèajo hormoni sreèe oziroma endofini.

Profile for Planinsko Društvo

S klopce na klopco  

http://www.pdslivnica.com/

S klopce na klopco  

http://www.pdslivnica.com/

Advertisement