Glasnik Občine Divača, št. 1, april 2012 by Občina Divača

Glasnik Občine Divača • letnik 18 • št. 1 • april, 2012

2 Po treh mesecih in pol boste lahko zopet prelistali vaš Glasnik, ki je zares obsežen, vendar so pred nami velikonočni prazniki, prosti dnevi, upamo tudi za branje. Mineva ravno eno leto, odkar je izšel prvi Glasnik s sedanjo sestavo uredniškega odbora. In ker smo v lanskem prvem glasilu naredili intervju z nanovo izvoljenim županom, smo ga sedaj ponovili. Župan se je v enem letu »vladavine« dodobra privadil novemu položaju, in kot boste prebrali, popolnoma suvereno županuje. Razgovoril se je o finančnem stanju občine, ki je, pohvalno, kar zadovoljivo, o odnosih s sodelavci in občinskim svetom. Seveda je podal tudi sveže informacije o vrtcu, ki je tik pred vselitvijo, za občinski praznik pa naj bi bila slavnostna otvoritev skupaj z urejeno okolico in krožiščem. Prebrali si boste tudi prispevek o to pomlad izredno prizadevnih gasilcih, ki morajo zaradi dolgotrajne suše skoraj vsak dan na teren gasiti požare. Eden izmed njih je tudi ovekovečen na naslovnici. Precej prispevkov so nam poslali iz Parka Škocjanske jame, po dolgem času pa so se oglasili tudi iz turističnega društva Mejame s kar nekaj prispevki. Naš uredniški odbor je zelo ploden, saj je privekal na svet že drugi dojenček. Urednica Vesna je postala srečna mamica malega Tiana. Seveda celi družinici iskreno čestitamo. Na koncu pa se pridružujemo velikonočni poslanici divaškega župnika in želimo vsem občankam in občanom lepo velikonočno praznovanje in poleg pirhov in potice še malo dežja, da bomo lahko pričeli z delom na vrtovih.

Divača, 21. aprila 2012, ob 20. uri v športni dvorani OŠ. Vstop prost.

Naslednji Glasnik bo izšel pred občinskim praznikom v začetku julija. Prispevke zanj zbiramo.

do 15. junija 2012. Fotografija na naslovni strani: Peter Škrlj. Požar v naravi na Gabrku, v katerem je pogorelo 88 ha travnate površine in borovega gozda in so ga na koncu naši vrli gasilci le ukrotili. Hvala jim za njihovo prizadevnost in nesebično pomoč.

Glasnik si lahko ogledate in prelistate na spletni strani

www.divaca.si

pod rubriko glasnik (klik na napis na levi), kjer so tudi arhivske številke Glasnika. Na občinski strani je odprt tudi elektronski poštni naslov

glasnik@divaca.net

na katerega pošiljajte prispevke, lahko pa jih seveda tudi pošljete ali prinesete na Občino. Prosimo tudi, da si na spletni strani ogledate

navodila avtorjem za pisanje člankov v Glasnik.

GLASNIK OBČINE DIVAČA april 2012, letnik 18, številka 1 Izdajatelj in založnik: Občina Divača; Glavna urednica: Vlasta Bratož Štokelj; urednica: Vesna Matevljič; člani uredniškega odbora: Andreja Borovič, Dušan Cerkvenik, Petra Arko, Alenka Štrucl Dovgan, Iztok Felicjan, Jože Požrl; Oblikovanje in tisk: JPStudio Divača; naklada 1700 izvodov.

V ponedeljek, 19. 3., je mamo Vesno Matevljič in atija Denisa RÖka z rojstvom ob 22.45 razveselil TIAN RöK MATEVLJIČ, težak 3550g in dolg 53 cm.

aktualno

Ravno leto dni je minilo od našega prvega intervjuja z Vami. Kako je občina prebrodila to krizno leto? Zaključni račun za leto 2011 je že izdelan. Nam lahko na kratko predstavite finančni rezultat in ali ste z njim zadovoljni. Občina se je ob prevzemu mojega mandata soočala z likvidnostnimi težavami, predvsem pa so se te odražale v neporavnanih zapadlih obveznostih. Konec leta 2011, na 31. 12. 2010, je bilo odprtih obveznosti za 1.265.857 €, kratkoročnih kreditov pa v višini 647.822 €. Občini je uspelo s skrbnim gospodarjenjem te postavke sanirati in odplačati. Od starih dolgov pa imamo še vedno odprt dolgoročni kredit iz leta 2010 za 1.000.000 € in obveznosti za nakup gasilskih vozil v višini 350.000 €. V mojem mandatu smo se zadolžili z dolgoročnim kreditom v višini 1.200.000 €, namenjenem za izgradnjo vrtca. Glavnico in obresti vseh navedenih kreditov v višini 278.200 € letno, odplačujemo mesečno. Uspemo tudi izplačevati tekoče obveznosti za redno delovanje občine. Ni lahko, vendar gre s premišljenim poslovanjem, ki mora biti prilagojeno prilivom v občinsko blagajno. V resnici sem z rezultati prvega leta županovanja zadovoljen. Skupaj s svetniki nam je uspelo nekaj, česar na začetku mandata nismo pričakovali.

Občina je tudi sprejela proračun za leto 2012. Kateri so težiščni projekti za letošnje leto? Pri sprejemu proračuna v svetu ni bilo ravno lahko. Uspešno poslovanje v 2011 je v marsikaterem svetniku spodbudilo investicijsko razmišljanje. Kar naenkrat je bilo veliko želja, ki jih je bilo potrebno uskladiti. Zastavili smo si kar nekaj projektov, ki bodo potekali v letih 2012 do 2015 in pri katerih bomo sodelovati z občinami v regiji. To so obnova transportnega vodovoda Kras-Obala, izgradnja centralnega komunalnega odlagališča odpadkov za Obalo, Kras in Notranjsko v Logatcu, sortirno odlagališče štirih brkinsko-kraških občin v Sežani. V občini pa moramo v letošnjem letu na podlagi sklenjenih pogodb, vezanih na evropska sredstva, dokončati vrtec, renovirati streho stare šole v Divači in v njej umestiti muzej letalstva prve svetovne vojne - spomin na letališče na Gabrku, prenoviti cesto v makadamski izvedbi iz Gabrka do Betanje in prenoviti cesto na Gornje Ležeče. Poleg tega je še veliko nujnih manjših del, vezanih na infrastrukturno ureditev vasi v naši občini. Načrtujemo in kandidiramo pa tudi s projekti, kot so ureditev regionalne ceste skozi Senožeče, manjša večnamenska dvorana v Senožečah, kanalizacija v Dolnjih Ležečah, ureditev strehe

večnamenske dvorane v Vremah, vaško jedro v Škocjanu, vaški dom na Škofljah, ceste na Gradišče in Goriče in še bi lahko našteval. Ampak najprej je potrebno uspeti na kandidacijskih postopkih in potem zagotoviti tudi lastna sredstva. Vendar pa so to projekti, ki bodo ob uspešni kandidaturi prišli v realizacijo v letih 2013 in 2014 ali kasneje. Omenili ste občinski svet. Zanima me, kako sodelujete s svetniki? S svetom sem zastavil način sodelovanja, ki se ni omejeval na koalicijo in opozicijo. Menim, da so na ravni občine projekti in potrebe občine tisto, kar naj bi združevalo svetnike in župana. Vendar se počasi kaže, da ni tako in da prihajajo do izraza posamični interesi. V takem ozračju, kjer skupinice vlečejo na različne strani, ni lahko delati in vprašanje je, če so sprejeti kompromisi dobri. Še bolj pa me preseneča pismo enega izmed svetnikov, v katerem me opozarja na resno in težko stanje, v katerem se nahaja občina, ter na moj način vodenja občine, ki naj bi jo vodilo v pogubo. Očita mi premajhno prisotnost na občini in podobno. Skratka, v pismu dobesedno v pesniški obliki navaja, da bo občina nasedla na čeri, s katerih ni poti! Na moje veselje in veselje tistih, ki mi stojijo ob strani, so trenutni rezultati tisti, ki govorijo čisto nekaj drugega in upam, da mi bo z ostalimi svetniki kljub težki gospodarski situaciji to stanje uspelo še nadgraditi, ne glede na želje in mnenja posameznikov. Kako sodelujete z delavci občinske uprave? S 1. 4. 2012 preneha funkcija direktorja občinske uprave, kakšne so vaše rešitve? Lahko povem, da je sodelovanje dobro in da so zaposleni strokovno dobro podkovani. Sem tudi mnenja, da smo glede na naloge, ki jih od nas država in občani zahtevajo, tudi številčno ustrezni in kadrovsko primerljivi z ostalimi občinami. Dejstvo pa je tudi, da nam vedno ena delavka manjka zaradi porodniškega dopusta in to uspešno nadomeščamo z notranjimi prerazporeditvami dela. Funkcija direktorju res preneha, vendar pa ima po individualni pogodbi, sklenjeni pred mojim mandatom, ima še naprej zagotovljeno delo v občinski upravi za nedoločen čas. Ker odhaja ena izmed delavk na porodniški dopust, bo kot višji svetovalec prevzel tudi del njenih nalog. Novega direktorja za enkrat ne bomo iskali in tudi vršilca dolžnosti direktorja ne bom postavljal. Vsi delavci, ki opravljajo

aktualno samostojno dela v upravnem postopku, imajo za to pooblastila in bodo samostojno vodili postopek na prvi stopnji odločanja. To je tudi oblika racionalizacije zaposlovanja in oblika varčevanja. Če ne bomo uspešni, bomo iskali druge rešitve. Poizkusiti ni greh! Še nekaj vprašanj o novem vrtcu, ki naj bi bil vseljiv v letu dni. Kolikor lahko vidimo, vrtec stoji, katera dela so sedaj na vrsti? Vrtec je zgrajen in v kratkem sledi tehnični pregled, pri tem se bo kot običajno pokazala kakšna pomanjkljivost, ki jo bo potrebno odpraviti. Vendar pa se bliža dan selitve otrok v novi vrtec in potem dela na urejanju okolice, podiranje starega vrtca, izgradnja krožišča in dostopne ceste. Ne hitimo, ker so težave z izvajanjem plačil izvajalcu in podizvajalcem. Država oziroma nova vlada zamuja z nakazovanjem pogodbenih sredstev, in ko bo to steklo, bomo tudi mi intenzivirali dela na okolici vrtca. Zaradi povečanega števila otrok je bilo treba prvotne projekte nekoliko spremeniti. Koliko kvadratnih metrov površine oziroma kolikšno število igralnic bo imel novi vrtec? Vrtec se dela enkrat in naš je bil v prvotni izvedbi načrtovan s 6 igralnicami ter z možnostjo dograditve. Izkoristili smo to možnost in dogradili še 2 igralnici ter še dodatni prostor, ki ga lahko v trenutku spremenimo v 3. igralnico. Pridobili smo cca 360 m2 dodatnih igralniških površin, opremljenih s potrebnimi sanitarijami. Povečali smo tudi kapacitete kuhinje in naredili povezovalni hodnik s šolo. Lesena okna smo zamenjali z nizko energijskimi v kombinaciji les-aluminij, ki so nam omogočala uspešno kandidiranje za sredstva EKO sklada. Ali se bo finančna konstrukcija (2,5 milijona evrov) izšla? Seveda se je vrtec s povečanjem »podražil«, ampak sorazmerno s povečanjem in dodatno opremo. V celoti pa bi se morala finančna konstrukcija zaključiti pri 2.950.000 €. S pridobitvijo nepovratnih sredstev iz EKO sklada v višini 233.000 € in našega kredita v višini 1.200.000 € ter ostalimi sredstvi, ki smo jih pridobili od države, bi se moral naš račun »iziti«, ne da bi krčili druge naše dejavnosti. Kdaj planirate uradno odprtje novih vrtčevskih prostorov? Uradno ob občinskem prazniku v juliju, drugače pa takoj ob selitvi otrok. Hvala za izčrpne odgovore. Glavna urednica

Dne 25. 2. 2012 smo se člani Prostovoljnega gasilskega društva Divača zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so bila predstavljena poročila za leto 2011. Zbora so se udeležili tudi župan občine Divača Drago Božac, svetnik Dobrivoj Subič in poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Divača Matej Bezeljak. Zahvalili so se nam v imenu občanov, ki smo jim pomagali ob orkanski burji v februarju 2012. Društvo je s svojim delom dokaj zadovoljno in pričakuje tudi v prihodnje dobro sodelovanje z občino in seveda tudi njeno primerno podporo. Iz poročil predsednika in poveljnika je razvidno, da je društvo v letu 2011 posredovalo več kot 45-krat pri različnih intervencijah, predvsem pri požarih v naravnem okolju, ki predstavljajo več kot 80 odstotkov vseh posredovanj. Letošnje leto se je začelo pestro z orkansko burjo in nato nadaljevalo s sušo in posledično z veliko požarno ogroženostjo naravnega okolja. V letu 2012 (do vključno marca) beležimo že 30 intervencij, od tega 24 posredovanj pri požarih v naravnem okolju. Operativna enota PGD Divača se redno udeležuje izobraževanj na različnih usposabljanjih in tečajih, ki so zelo pomembna za učinkovito delovanje gasilske enote. Na občnem zbor smo podelili odlikovanja in spričevala oz. potrdila o usposobljenosti in napredovanju.

Prejemniki za leto 2011: Jan Perhavec tehnično reševanje dihalni aparati vodja skupine napredoval v čin višji gasilec Miha Goršek tehnično reševanje vodja skupine tečaj za delo s helikopterjem napredoval v čin višji gasilec Klemen Goršek osnovni tečaj za gasilca nadaljevalni tečaj za gasilca napredoval v čin gasilec Sabina Tomažič osnovni tečaj za gasilca nadaljevalni tečaj za gasilca napredovala v čin gasilec Mitja Kodrič osnovni tečaj za gasilca nadaljevalni tečaj za gasilca napredoval v čin gasilec Erik Morelj osnovni tečaj za gasilca, nadaljevalni tečaj za gasilca, napredoval v čin gasilec tečaj za delo s helikopterjem

Žan Morelj osnovni tečaj za gasilca nadaljevalni tečaj za gasilca napredoval v čin gasilec Boštjan Kaluža tečaj za delo s helikopterjem Dejan Ferjančič tečaj za delo s helikopterjem priznanje za 30-letno aktivno delo Andrej Prelc napredoval v čin gasilec I. stopnje Goran Vatovec napredoval v čin gasilec I. stopnje Uroš Tomažič napredoval v čin gasilec I. stopnje Mitja Turk napredoval v čin gasilec I. stopnje Peter Škrlj napredoval v čin višji gasilec David Prelec napredoval v čin višji gasilec Štefan Pozderec priznanje za 30-letno aktivno delo plaketa gasilskega veterana Zdravko Družina priznanje za 30-letno aktivno delo Andrej Pučko priznanje za 30-letno aktivno delo

Občane opozarjamo, da upoštevajo prepoved uporabe odprtega ognja na prostem v času požarne ogroženosti naravnega okolja, ker lahko že najmanjša iskra povzroči požar zelo velikih razsežnosti. Obenem pa vabimo vse zainteresirane, ki so pripravljeni prostovoljno sodelovati pri aktivnostih našega društva, predvsem pa pri izobraževanju in aktivnem sodelovanju v operativni enoti. Mojca Nemanič PGD Divača -

aktualno

zgodilo se je

Foto: OLGA KNEZ

Kmetija Meden iz Senožeč je 17. marca postavila nov mlekomat z ekološko pridelanim mlekom v domačem kraju. Gre za mleko s hribovske kmetije (z nadmorske višine 600 metrov) z več kot 10-letno usmerjenostjo v ekološko kmetovanje. Pomembna pridobitev za kraj in krajane pomeni gotovo tudi prvi mlekomat v krajevni skupnosti na Slovenskem. Krajevna skupnost Senožeče, ki šteje nekaj več kot tisoč prebivalcev, je prav gotovo ena izmed prvih krajevnih skupnosti na Slovenskem, ki ima svoj mlekomat, in to z ekološkim mlekom. Za novo pridobitev za kraj in krajane je poskrbela domača kmetija Meden, ki je že pred dvema letoma (4. 1. 2010) postavila mlekomat z ekološkim mlekom pred trgovino Agraria v Kopru. Da gre za kvalitetno ekološko mleko, so do sedaj potrdili tudi številni zadovoljni kupci na Koprskem. Tudi mlekomat v Senožečah se nahaja v neposredni bližini trgovine. Na krajši slovesnosti sta ga v uporabo predala mlada prevzemnika ekološke kmetije Anika Meden in njen mož Ervin Martinčič Meden. Zbrane je pozdravil tudi dolgoletni gospodar Medenove kmetije Niko, medtem ko je njegova žena Irena pripravila sladke dobrote (tudi iz ekološke skute). Zbrane so postregli s kvalitetnim mlekom (nekateri so ga v steklenicah tudi odnesli domov) in prikazali delovanje mlekomata, ki bo v kratkem omogočal nakup dnevno svežega mleka s plačilnimi karticami, ne le s kovanci. Cena mleka znaša en evro. Ekološka kmetija Meden leži v Senožečah, ki meji med kraškim apnenčastim

svetom in notranjskim laporjem. Za kraj so značilne dolge in mrzle ter vetrovne zime, ki skupaj z nadmorsko višino 600 metrov vplivajo na začetek in trajanje vegetacije. Na kmetiji obdelujejo 82 hektarov zemlje, od tega je 25 hektarov višinskih pašnikov. Na družinski kmetiji Medenovih živi sedem članov: poleg gospodarja Nika še žena Irena in tri hčerke Monika, Nikita in Anika z možem Ervinom in lani rojenim sinkom Tadejem. Pomembno je, da kmetujejo prijazno za živali, okolje in ljudi. Ukvarjajo se z mlečno proizvodnjo, poleg tega pa tudi s konjerejo in gozdarstvom. Imajo 50 glav govedi rjave pasme, od tega 30 krav molznic. Kmetija se ponaša z ekstra kvaliteto oddanega mleka z visoko vsebnostjo mlečnih beljakovin. »Živali krmimo samo s suho krmo in doma pridelanimi žiti. Že več let se zavzemamo, da bi imeli v hlevu

V mesecu novembru so nas z Občine Divača poklicali s prošnjo, da letos ponovno okrasimo njihovo novoletno jelko. Veseli smo bili tega klica in se kar hitro lotili dela. V našem Centru za usposabljanje Elvira Vatovec so namreč zelo pridni učenci, ki znajo izdelati lične in estetske izdelke. Postopek od začetka do zaključka izdelka pa traja več časa. Ob koncu pa smo z izdelkom vsi zadovoljni in marsikdo kar ne more verjeti, da izdelki nastanejo s trudom in potrpežljivostjo pridnih prstkov naših otrok. Skupaj smo se odločili, da čim bolj izkoristimo kar največ odpadnega in naravnega materiala. Tako so postopoma nastali prelepi palčki iz storžev. Učenci so pridno pomagali pri obešanju obeskov. Dodali smo še nekaj zvezdic in prazna, zelena jelka se je v nekaj minutah spremenila v praznično drevo. Župan občine Divača, gospod Drago Božac, se ni mogel načuditi spretnosti in pridnosti otrok. Za zahvalo jih je obdaril s toplimi šali, ki so jih greli v mrzlih zimskih dneh.

originalno kraško kravo, ki je bolj omišičena, dolgoživa in dobro prilagojena na strme, kamnite pašnike in nekvalitetno rušo,« pravita Anika in Ervin o ekološki kmetiji, ki ima certifikat že več kot deset let. »Za to smo se odločili zavestno, ker je reja veliko bolj prijazna, zdravljenje živali postane praktično nepotrebno, vse je bolj umirjeno in tudi krmljenje je enostavnejše. Seveda pa na ta način dosegamo veliko manjšo mlečnost kot v intenzivni proizvodnji. Mleko pridelujemo na naravi prijazen ekološki način. Naše živali so večji del leta na paši, sicer pa so krmljene samo z doma pridelano krmo: žiti in suho mrvo. Že vrsto let smo pod stalno veterinarsko kontrolo. Zagotavljamo ekološko mleko ekstra kvalitete,« pravi Niko, ki je pred kratkim predal delo in kmetijo v roke hčerki Aniki in zetu Ervinu. Olga Knez

zgodilo

se je

Okrog novega leta …

novoletnem koncertu ter s srečanji ob adventnih nedeljah, kjer je sodeloval Karitas.

Glede na navdušenje in zadovoljstvo zadnjega plesa v aprilu, ki smo ga prav tako organizirali v Pivnici in piceriji Orient Express v Divači, smo se odločili, da leto 2011 zaključimo v pravem duhu prednovoletnega časa in se poveselimo na ta račun. Tako smo se zaposleni in uporabniki Društva »VEZI« 16. 12. 2011 skupaj družili ob okusni hrani in živi glasbi, ki je prihajala izpod rok muzikanta Marka Hrabarja iz Podgrada. Na svojo kitaro nam je ob večerji zaigral nekaj umirje-

nih pesmi, z malo hitrejšimi ritmi pa nas je po večerji spravil na plesišče, kjer smo skupaj zaplesali in se poveselili. Ponovno smo dokazali, da smo polni energije, saj smo našega muzikanta vedno bolj spodbujali k igranju hitrejših in bolj živahnih pesmi. Največkrat smo se združili in zaplesali v krogu, tisti najhrabrejši pa so v sredini pokazali svoje plesne spretnosti. Vabilu se je prijazno odzvala tudi dr. Sedmakova iz Psihiatrične ambulante ZD Sežana in se skupaj z nami

Foto Sanja Višnjevec

S skupnimi močmi smo v predprazničnih dneh uspeli z Mavrico dobrote za otroke brez razlik zbrati finančna sredstva v višini 1126, 90 €. S prodajo izdelkov in novoletnih voščilnic, ki so jih izdelali otroci, učenci, varovanci in odrasli predstavniki: CUEV Strunjan - Enota v Divači, OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača s podružnicama Vreme in Senožeče, Vrtec Sežana - Enota v Divači in Senožečah, VDC Koper - Enota Divača, Društvo Vezi, Karitas, RK Sežana - Enota Divača, MDPM Sežana Divača, TKŠD Urbanščica iz Vrem, Aktiv žena iz Divače, novo ustanovljeni taborniki Kraške jrte iz Sežane - sekcija Divača ter skavti iz Vrem. Dobrodelni bazar je ob novoletnih prireditvah potekal v prostorih podružnične šole v Senožečah, v večnamenski dvorani v Vremah, zunaj na borjaču Škrateljnove domačije ter pred trgovino Tuš v Divači, v prostorih OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača ob Božično-

Foto Sanja Višnjevec

Zahvaliti se moramo tudi mladim prostovoljcem MDPM, Rdečega križa, tabornikom in skavtom za pomoč pri prodaji na stojnicah, ki je bila v Divači na prostem. Zahvala gre tudi trgovini Tuš, ki nam je omogočila postavitev stojnice pred trgovino, Tiskarni Mljač za izdelan logotip Mavrice dobrote ter Občini Divača za nakup materiala in potek ostalih aktivnosti. Društvo TKŠD Mejame nam je za ta namen posodilo stojnice. Na sestanku Odbora za pripravo in potek dobrodelnega bazarja, ki je bil 21. 12. 2011 v prostorih Občine Divača, smo zbrana sredstva predali ravnateljici OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, Damijani Gustinčič, ki je sredstva nakazala na šolski sklad za pomoč učencem. Sredstva bodo namenjena tistim, ki si sicer ne bi mogli privoščiti udeležbe šole v naravi. Hvala vsem, ki ste pomagali z nakupom izdelkov in voščilnic ter tako prispevali, da je Mavrica dobrote uspela. V imenu Občine Divača in Odbora za pripravo dobrodelnega bazarja Mirjam Frankovič Franetič

poveselila tudi na plesišču. Iskreno se ji zahvaljujemo in seveda upamo na še dolgo in uspešno medsebojno sodelovanje. Naš večer se je počasi bližal koncu. Naše prednovoletno druženje smo zaključili z mislimi, da se naslednjo leto čim hitreje ponovno združimo in skupaj zaplešemo. Do takrat pa naberimo energijo za čim bolj živahne in migajoče se ritme. Valentina Čokelj, univ. dipl. soc. del. Strokovna delavka programa Mreža stanovanjskih skupin, Enota Divača

zgodilo se je December je zadnji mesec v letu in ima vzdevek »veseli december«, saj vsebuje veliko praznikov. Kulturno društvo Pepca Čehovin Tatjana je tudi letos organiziralo delavnice, ki so se izvajale tri zaporedne sobote v prostorih PGD Senožeče. Delavnice so potekale 10., 17. in 24. decembra od 16. do 18. ure. Na prvih delavnicah smo z otroki okrasili prostor in bor, ki ga je priskrbel revirni gozdar, z verigami iz barvnega papirja, ki smo jih prej sami izdelali, ter ostalimi okraski. Izdelovali smo različne ikebane iz lubja, na katere smo lepili razne okraske iz naravnih in drugih materialov, ter barvali obeske iz slanega testa. Naslednji teden smo nadaljevali z izdelavo ikeban, izdelovali smo božične kape, možiclje iz storžev in risali z barvami na steklo. Na zadnjih delavnicah smo izdelovali različne voščilnice, gledali pa smo tudi risanko in jedli pice. Kulturno društvo je poskrbelo, da nismo bili žejni in nas vsakokrat tudi posladkalo z mandarini in bomboni. Otroci so svoje izdelke odnesli domov in tako okrasili svoje domove, da je bilo praznično, kot se za december

Že v mesecu novembru preteklega leta so se v ustvarjalnih delavnicah, ki jih v krajevni skupnosti Senožeče v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana vodim Sanja Višnjevec, začele priprave na prednovoletni praznični čas. Otroci so pridno izdelovali adventne venčke, z njimi okrasili vhodna vrata in okrasili novoletno jelko, za katero smo sami izdelali izvirne okraske iz naravnih in odpadnih materialov. Sodelovali smo tudi na novoletnem prodajnem bazarju »Mavrica dobrote, za otroke brez razlik« in prodajali svoje izdelke, novoletne voščilnice in druga ročna dela, s čimer smo pripomogli k skupnemu dobrodelnemu cilju zbiranja sredstev in prispevkov za otroke, ki si brez te pomoči ne bi mogli privoščiti šol v naravi, ki so v rednem letnem programu osnovne šole. Zadnji decembrski petek pa smo izdelovali darilne skrinje za shranjevanje novoletnih daril. Bilo je zabavno in čarobno. Z novim letom pa novim dogodivščinam naproti. Sanja Višnjevec, mentorica ustvarjalnih delavnic za otroke Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana,

spodobi. Za naslednji december pa upamo, da bomo zopet skupaj ustvarjali nove okrasne izdelke. Jerneja Volk, KUD Pepca Čehovin Tatjana

V mesecu decembru je naše društvo TKŠD Urbanščica pozvalo krajane na več dogodkov, vendar pa obisk ni bil velik. V začetku decembra smo organizirali delavnico, na kateri smo izdelovali voščilnice in izdelke za prodajo na novoletnem bazarju Mavrica dobrote za otroke brez razlik. Tisti, ki smo se na to delavnico odzvali, smo v dobrih dveh urah izdelali več kot 50 izdelkov in voščilnic in s tem izpolnili cilj tega druženja. Sredi decembra smo v vremski šoli organizirali predavanje Borisa Čoka iz Lokve na temo Pastirska dediščina na Krasu. V dobri uri smo spoznavali kulturno dediščino pastirskih hišk, ki so bile včasih zelo pomembne za pastirje, da so se vanje zatekli pred dežjem in nevihto. Prav tisti, ki želijo ohranjati to dediščino za današnje in poznejše rodove, so zaslužni za to, da so nekatere hiške obnovljene. Med njimi je tudi Boris, ki mu ni bilo vseeno, da so se hiške sesule, zato jih že nekaj let skupaj s somišljeniki prostovoljno obnavlja. Največ jih je postavil v okolici Lokve in Prelož. Veliko podrtih hišk je pomagal postaviti tudi v drugih krajih po Krasu. Tretjo soboto v decembru smo imeli Vremci gratis predstavo v večnamenski dvorani, ki so nam jo podarili iz JSKD Sežana. To je bila monodrama Slovo Andreja Smoleta od veselih ur, v izvedbi Anatola Šterna, besedilo pa je napisal Matjaž Kmecl. Zelo praznično pa je bilo čez nekaj dni tudi za najmlajše vremske otroke, saj jih je v dvorani obiskal in obdaril dedek Mraz. Mirjam Frankovič Franetič

zgodilo se je

V torek, 27. 12. 2011 smo se otroci in starši iz Dan, Kačič in Pareda že tretje leto odpravili na ogled praznične Ljubljane. Zbrali smo se na železniški postaji v Divači in se z vlakom odpeljali v našo prestolnico. V Koloseju smo si ogledali filme Alvin in veveričke 3, Jonny English in Pisma sv. Nikolaja. Z avtobusom smo se vrnili v center in se sprehodili po našem glavnem mestu.

Ogledali smo si jaslice v Frančiškanski cerkvi, ustavili smo se na Magistratu in ob Robovem vodnjaku, sprehodili smo se čez Tromostovje in se ustavili na Prešernovem trgu. Na Mesarskem mostu smo si ogledali ulične predstave Gledališča Ane Mraz. Na Šuštarskem mostu smo pričakali dedka Mraza, ki je otroke obdaril s sladkarijami in se nato s kočijo odpeljal po mestnih ulicah. Okrepčali

smo se s pico, čajem in kuhanim vinom. Sprehodili smo se med stojnicami, polnimi raznih dobrot in različnih izdelkov domače obrti. Dan nam je hitro minil in utrujeni smo se vrnili na železniško postajo ter se z vlakom vrnili domov. Na vlaku je bil soglasno sprejet sklep: Ljubljana, vidimo se v decembru 2012. MS, TKŠD Mejame

TŠKD - Mejame se želi s svojo dejavnostjo predstaviti zunaj svojega kraja. Z vodjo VDC, enote v Divači smo se dogovorili za kuharsko delavnico. Izvedla jo je ga. Branka Škrlj, ki je učiteljica gospodinjstva in vodja šolske prehrane na OŠ Miroslava Vilharja v Postojni. V našem društvu vodi predavanja o zdravi prehrani, razstrupljanju telesa in veliko svetuje o zdravem načinu prehranjevanja in gibanja. Pripravili so sveži sadno-zelenjavni sok in presne kroglice. Sok iz korenja, jabolk in pomaranč so stisnili s posebnim polžastim sokovnikom. Ker gre za hladen način stiskanja, so dobili sok s polnim okusom, pri tem so se ohranili vsi vitamini in minerali. Za pripravo kroglic so potrebovali sesekljane suhe fige (čez noč namočene), mlete orehe, mlete lešnike in kokos. Vse so stresli v posodo in zmešali, da so dobili maso, iz katere so oblikovali majhne kroglice. Povaljali so jih v kokosovi moki ali mletih lešnikih. V sredino so zapičili cel lešnik. Tako pripravljene kroglice so obstojne več dni v hladilniku. Varovanci so pomagali pri pripravi in se ob tem iskreno zabavali, na koncu pa pripravljeno hrano pojedli. Taka vitaminsko-energijska bomba nam koristi v zimskem času mraza in pomanjkanja vitaminov. Razšli smo se s spoznanjem, da so taka druženja obojestransko koristna in da se kmalu spet vidimo na naslednji skupni aktivnosti - pohod po učni poti od kala do kala v Danah pri Divači. Jožko Valečič

Dejavnosti društva so varovanje in ohranjanje čiste narave in kulturne dediščine, ohranjanje starih običajev (Kačišn'ca, pust, kresovanja, pohodi) vzdrževanje obnovljenih vodnih virov, pridelava in uživanje doma pridelane ekološke zdrave hrane. Naša članica Branka Škrlj se je lani avgusta odločila, da se udeleži postenja v skupini Marjana Videnška. Ker želi, da bi čim več ljudi spremenilo svoje slabe navade, se je odločila za predavanja o zdravem prehranjevanju. Po dveh mesecih se ji je pridružil še Aleš Mercina, ker sta našla nekaj skupnih točk. Vesela sta, da povpraševanje po predstavitvah raste. Najlepše je, ko so slušatelji zadovoljni, da so dobili nov pogled na življenje. Nekaj informacij si pridobi vsak, posameznik pa se odloči, kako naprej. Vizija društva je vlaganje v promocijo, organiziranje raznih prireditev, kot so tek, pohodi … V prostorih

društva na Planinci v Danah pri Divači nudimo brezplačno svetovanje, naredimo vam tudi razne programe za izboljšanje vaših življenjskih navad. Verjamemo, da počasi rastemo, da bomo skupaj zrasli. Veseli bomo vsakega novega člana, novih idej … Na področju kulture želimo ohraniti tradicijo, zato mora Kačišnica ostati na prvem mestu. Dogajanje si lahko popestrimo z raznimi manjšimi prireditvami ob slovenskem kulturnem prazniku, dnevu žena, materinskem dnevu, z otroškimi delavnicami in družabnimi srečanji … Zavedamo se, da le dogajanja zbližujejo ljudi, vaščane. Prav je, da ostanemo povezani, da vsak po svojih močeh predstavlja kamenček v mozaiku. Seveda bomo veseli konstruktivnih kritik. Jožko Valečič, Branka Škrlj, predsednik in tajnica društva

zgodilo se je

panetone. Rihard je poudaril, da je potrebno pri pripravi kruha vložiti tudi del sebe, saj po njegovem današnjemu kruhu manjka nekaj drugega – osebni stik. Rihard meni, da če si v današnjih časih že pšenice in moke več na kmetijah ne predelujemo sami, si privoščimo vsake toliko vsaj užitke, ki jih ponuja doma pripravljen in pečen kruh. Poudaril je,

da je ni ne pečenke ne sladice, ki bi dišala bolj omamno kot sveže pečeni kruh, kar bi mogli podariti sebi in svojim domačim. Dan se je kar hitro odvrtel in sklenile smo, da se udeležimo še katere izmed delavnic, ki jih za skupine prijavljenih organizira Rihard Baša. Orjana Gombač

V petek, 2. decembra, je OOZ Sežana organizirala tradicionalno prireditev ob koncu leta, na kateri je članom podelila jubilejna priznanja. Svečana podelitev je potekala v veliki dvorani Kosovelovega doma. Poleg jubilejnih priznanj je zbornica podelila tudi posebna priznanja obrtnikom in podjetnikom kot zahvalo oziroma nagrado in spodbudo za aktivno poslovno udeležbo v zbornici ter za dosežke na področju obrti in podjetništva.

Med prejemniki jubilejnih priznanj je bilo 25 članov, ki beležijo 10-letni jubilej, med njimi tudi nekaj divaških občanov: Vladimir Čepar, Suljo Junuzović in Viktor Pračuk. Za 20-letno delovanje je jubilejna priznanja prejelo 29 članov, za 30 let uspešnega dela v obrti in podjetništvu pa 6. Prireditve se je udeležila tudi dr. Ljubica Jelušič. S svojim nastopom je prireditev popestrila glasbena skupina Donald

Trumpet iz Divače. V nadaljevanju večera so si obiskovalci, ki so letos napolnili dvorano do zadnjega sedeža (čez 500 obiskovalcev), ogledali predstavo Poslednji termina(l)tor v mojstrski interpretaciji Borisa Kobala in Gojmirja Lešnjaka Gojca. Po prireditvi je bila priložnost tudi za druženje in klepet. Marija R. Šik

Foto: Tadeja Pavlovič

Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in Notranjske smo se zadnjo soboto v februarju udeležile delavnice »Kruh z dušo« v Jasenu pri Ilirski Bistrici. Delavnico je vodil daleč naokrog znani kuhar Rihard Baša, ki ima na svojem domu »Kakovostno kuhinjo na podeželju«. V prijetnem vzdušju smo delavnico pričele ob skodelici kave, ki nam jo je pripravil Rihard. Na delavnici nam je razkril marsikatero skrivnost, ki jo še tako izkušena kuharica ne pozna. Tajnice pečejo seveda doma tudi kruh, vendar ni nobena vedela za skrivnost, da se kruh mesi z mrzlo vodo, vse namreč uporabljajo mlačno oz. toplo vodo. V tem primeru kruh sicer hitro vzhaja, vendar ko ga položimo v pečico, pade, kar ni prav. Izdal nam je še drugo pomembno skrivnost, ko vzamemo pečen kruh iz pečice in če nočemo trde skorje, moramo kruh pokriti najprej s suho krpo, potem z mokro krpo in na koncu spet suho krpo. Skupaj smo zamesili in spekli beli kruh, koruzni, krompirjev, ajdov kruh z orehi in na koncu smo same pripravile

Foto: Bogdan Macarol

11. januarja je Oddelek za okolje in prostor Upravne enote Sežana razpisal ustno obravnavo v postopku izgradnje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječe proge Divača-Koper-postaja Divača – 1. faza. Vabljenih je bilo 67 strank kot stranskih udeležencev v postopku. Če prevedem v nam bližji jezik: vabljeni so bili lastniki zemljišč, ki mejijo na železniško progo pred postajo Divača in za njo, kjer bodo progo rekonstruirali. Predstavili so nam projekt rekonstrukcije postaje Divača – povečanje in podaljšanje tirov v smeri proti Ljubljani in posege, ki so predvideni po projektni dokumentaciji – na železniški postaji 2 nova perona, nadstrešnica – dostop do novega perona, podhod pod tiri, ki se bo priključil na povezovalno cesto do ceste Ludvika Požrla, podrtje vodnega stolpa, rekonstrukcija vodovoda in električne napeljave, delna rekonstrukcija napajalne postaje, signalnih naprav, razsvetljava postaje Divača, protihrupne ograje … Vemo, da bomo z izgradnjo drugega tira in z rekonstrukcijo postaje Divača prizadeti vsi Divačani predvsem s hrupom in dodatnim prometom. Ker je predviden nov nadvoz Kraške ceste, bodo podrli star kamnit most pri bivši policiji, spomenik Južne železnice, kar pa seveda ni bil predmet obravnave, na kar so nas stalno opozarjali, ko smo želeli dodatna pojasnila. V času rekonstrukcije železniške postaje (tirov, ne zgradbe) bodo čez stari most vozili, poleg ostalega prometa, tudi težki tovornjaki. Ta most pa je že zdaj zelo nevaren za pešce, ki ga prečkajo. Poleg domačinov ga uporabljajo tudi številni turisti, ki se peš odpravijo v Matavun, na ogled Škocjanskih jam. Ob predlogu, da bi naredili začasen most za pešce na zunanji strani mostu, ker bo prečkanje ob povečanem prometu smrtno nevarno, so začeli govoriti o milijonskih stroških, sploh pa ”to ni bil predmet obravnave”. Tudi vodni stolp ni nič kaj posebnega, saj ga država ni zaščitila in ni edini v Sloveniji, zato se ga lahko ruši, denarja za drugačne rešitve pa seveda ni. Kaj pa si mislimo? Saj nismo v Ameriki. Prebivalci stanovanjskih hiš, ki živijo v trikotniku, ujetem med železniške tire Ljubljana-Koper, Ljubljana-Sežana in Koper-Sežana (pred železniško postajo iz sežanske strani) želijo, da se pod železnico Ljubljana-Sežana zgradi podhod. Ulica Gregorja Žiberne nima povezave do središča Divače, razen čez tire, kar pa je prepovedano, predvsem pa nevarno. Edina možnost je pot do Lokavske ceste in nato naokrog čez most v Divačo. Namesto 50 metrov 2 kilometra poti. Za gradnjo podhoda se že od januarja podpisuje peticija. Če bo kaj zaleglo. Po dvournem razpravljanju smo imeli možnost napisati pripombe, vendar le tiste, ki se nanašajo na ta projekt, seveda pa vse, kar je prisotne zanimalo, ni bilo predmet obravnave. Na projekt, ki je nastajal 6 let, naj bi napisali pripombe po dveurni razpravi. Ko smo si hoteli pobliže ogledati na računalniku, kaj nas v bodoče čaka, kakšen vpliv bo imela prenova železnice na mejaše, pa je projektantov računalnik ”zamrznil”, tako da smo odšli domov besni, s polno glavo in brez odgovorov na naša vprašanja. V. B Š.

Foto: Jože POŽRL

zgodilo se je

V četrtek, 19. januarja, je bil v večnamenski dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači 8. pogovorni večer Divača - mesto nad Reko, ki ga je v sodelovanju s Slovensko kinoteko organiziral divaški arhitekt Stojan Lipolt. Sonaravno kmetijstvo ima poleg gospodarskih in socialnih učinkov v smislu samozaposlitve tudi velik pomen pri ohranjanju kulturne krajine Brkinov, Vremske doline in Senožeškega podolja. O perspektivah kmetijstva v občini Divača so s stališča lastnih izkušenj spregovorili gostje 8. pogovornega večera Divača - mesto nad Reko, in sicer Milena Štolfa univ. dipl. inž. agr., vodja izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice in Kmetijske svetovalne službe iz Sežane, ki pokriva območje štirih kraških občin, sirar Roman Mahne iz Tater, sadjar Anton Biščak iz Buj, čebelarka Alenka Štrucl - Dovgan iz Dolenje vasi ter gost iz zamejstva Dario Zidarič, ki je na svoji kmetiji in sirarni v Praprotu razvil za Kras izjemno prepoznavno blagovno znamko - sir jamar. Vse predstavitve so bile pospremljene s projekcijo fotografij. Večnamenska dvorana MSFI je bila nabito polna, kar kaže, da tovrstna predavanja pritegnejo veliko poslušalcev. Po uvodnem Lipoltovem predavanju o vplivu kmetijstva na kulturno krajino Krasa je Milena Štolfa navedla precej statističnih podatkov o kmetijstvu na Krasu s primerjavo z drugimi področji. Ostali govorniki so nam na prijetno domač način prikazali svoj pristop h kmetijstvu s takim žarom, da so verjetno marsikoga od poslušalcev prepričali, da se da pri nas živeti tudi od kmetijstva. Upamo, da bodo dobili čim več posnemovalcev, saj bi lahko v današnjih kriznih časih, ko ljudje množično izgubljajo službe, postalo sonaravno kmetijstvo alternativa za marsikaterega brezposelnega. Poleg tega pa prihaja čas, ko bo postala hrana (posebno ekološko pridelana) zelo pomembna, saj je država, ki ne pridela lastne hrane, popolnoma odvisna od tujih proizvajalcev. V. B. Š.

Foto: Jože POŽRL

zgodilo se je

Čebelarsko društvo Sežana, v katerem smo vključeni tudi čebelarji občine Divača, je v decembru 2011 organiziralo prireditev ob 100-letnici organiziranega čebelarstva na Krasu. Prireditev je potekala v Kosovelovem domu v Sežani. Čebele so za obstoj človeštva zelo pomembne, saj je kar tri četrtine proizvodnje hrane odvisne od medonosnih čebel, od opraševanja pa več kot 80 odstotkov kulturnih rastlin v Evropi. Začetki Čebelarskega društva Sežana segajo v leto 1911. Takrat se je zbralo nekaj naprednih čebelarjev, ti so izvolili odbor in poverjenike za celotno južno Goriško pokrajino, kamor je takrat spadal tudi Kras. Danes šteje društvo 106 čebelarjev iz občin Divača, Hrpelje – Kozina, Komen in Sežana. Od leta 1982 društvo vodi g. Ivan Atelšek. Na prireditvi v Kosovelovem domu so mu člani izrekli javno priznanje za dolgoletno uspešno vodenje društva. Kraško–brkinsko čebelarsko društvo je pohvalili tudi predsednik čebelarske zveze Slovenije g. Boštjan Noč in poudaril, da je društvo primer dobre prakse, ker združuje člane štirih občin in se ne drobi na manjša društva znotraj meja posamezne občine. Na tak način je društvo močnejše in uspešnejše, kar dokazuje tudi vsakoletna organizacija mednarodnega ocenjevanja medu. V letu 2011 je društvo organiziralo že dvanajsto mednarodno ocenjevanje medu. G. Noč je društvu za zasluge podelil najvišje stanovsko priznanje odlikovanje Antona Janše I. stopnje. Slavnostni govornik na prireditvi je bil g. Branko Ravnik, generalni direktor direktorata za kmetijstvo v okviru ministrstva za kmetijstvo in prehrano. V svojem govoru je poudaril pomen zaščite kraškega medu s certifikatom zaščitene blagovne znamke KRAŠKI MED. To blagovno znamko je društvo uspelo zaščititi leta 2006. Ob jubileju so društvu izrekli priznanja tudi župan občine Komen g. Danijel Božič, sežanski podžupan g. David Škabar in kozinski podžupan g. Peter Boršič. V kulturnem programu so nastopali Oktet Vidus iz Podnanosa, otroška folklorna skupina Bubci s Krasa ter Kraški komedijanti s predstavo Agent lunga vive. Prireditev je povezovala Vesna Matevljič.

Ob častitljivem jubileju je društvo podelilo naziv častnega člana Stanislavu Renčlju, ki je s svojimi izkušnjami pripomogel h geografski zaščiti kraškega medu in drugih zaščitenih dobrot Krasa in Brkinov. Članu društva g. Jožetu Švaglju se je društvo zahvalilo za zbrano arhivsko gradivo v zborniku, ki je izšel ob jubileju. Kot likovni pedagog je sodeloval tudi pri izboru najboljših panjskih končnic, ki so jih izdelovali učenci osnovnih šol Divača, Sežana, Dutovlje, Hrpelje–Kozina.

Prvo mesto med mladimi likovnimi ustvarjalci so dosegli Mateja Zadnik (OŠ Hrpelje), Luka Matevžič (OŠ Dutovlje), Ani Rožman (OŠ Sežana), Anja Metlikovec (OŠ Divača – podružnica Senožeče) in Ambrož Luin (OŠ Komen). V literarnem natečaju, kjer je dela zbirala Magdalena Svetina Terčon, je za pesem Čebela Ela dobila nagrado Ema Grmšek (OŠ Hrpelje), za najboljše prozno delo Joj, čebela! pa Julija Čebulec (OŠ Dutovlje). Alenka Dovgan Štrucl

zgodilo se je

Fotografije: Darja Kranjc

Kraška noša se predstavi

Slovenske pokrajine so z vidika ljudske kulture svojevrsten Babilon. Obrisi slednjega so se nam ohranili do današnjih dni. Gotovo jih zasledimo v govoru, folkloristi pa tudi v petju, plesih in oblačilnem videzu. Slednji je bil osrednja tema pogovora četrtkovega večera Pr' Nantov'h, ki je tekel s članicami Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane. Ljudske noše slovenskih pokrajin so se konec 19. stol. ponekod razvile v t. i. narodno nošo. Ta je izvorno pražnja obleka premožnejših slovenskih kmetov iz prvih 60-ih let 19. stol., ki so jo konec 19. stol. ob posebnih priložnostih začeli nositi tudi narodnozavedni meščani, zlasti meščanke kot nasprotje sodobni meščanski modi in da bi izkazovali pripadnost slovenskemu narodu. Revnejši kmetje si je niso mogli privoščiti, premožnejši pa jo v začetku 20. stol. vse redkeje nosijo. Za razliko od tega med

Fotografije: Darja Kranjc

obema vojnama cveti njena raba med meščani. Po drugi svetovni vojni jo med nami ohranjajo folkloristi. Čeprav so v času Jugoslavije drugi narodi Slovence identificirali skoraj izključno z gorenjsko nošo, pa je imela in še vedno ima status narodne noše tudi ljudska noša na Tržaškem, saj z njo Slovenci v Italiji ponosno izkazujejo pripadnost slovenskemu narodu, in to vedno bolj, kar dokazuje dejstvo, da je bilo letos na Kraški ohceti kar 800 noš. Da pomen noše med Slovenci na Tržaškem ostaja isti, je potrdila članica društva iz zamejstva. Kot pravi, je občutek, ko si nadeneš nošo, nekaj, kar se ne da opisati z besedami. Sama je prvič preprosto zajokala. Članice KD Kraški šopek se izdelave noše lotevajo zelo natančno in s strokovnimi nasveti avtoritet na tem področju, kot sta dr. Marija Makarovič in Marta Košuta. Vsaka članica si nošo izdela sama, za kar porabi leto dni in je potem tudi njena osebna last. Izdelajo jih kot natančne replike najdenih. In nekaj so jih našle tudi na naši strani meje, npr. v Dutovljah, Komnu, Sežani ... Čeprav so te najdbe zelo redke, saj so prevelik časovni premor za časa Jugoslavije in krhkost tkanin naredili svoje. Najdbe dokazujejo, da so ženske z Gurnga Krasa nosile kraško ali mandrijarsko nošo, ki spada v skupino alpskih noš, za razliko od ljudske noše v Brkinih, ki spada med istrske ali mediteranske noše in z izjemo brške, žal ni podrobneje raziskana. Na Dulnjm Krasi so našle nekoliko preprostejšo goriško nošo.

Svila, kotenina, bombaž, volneno blago, jrh so največkrat omenjeni materiali. Čipke so bile pri tej noši vselej kvačkane. Na prsih ni smel manjkati šopek rož bele, modre in rdeče barve z dodatkom vej dišavnic, da so lepše dišale. Poročene ženske so si glavo obvezno zavile v pečo. Za razliko od Gorenjk si niso nikoli obešale robčkov za pas. Barve noše niso smele bosti v oči. Vse obvezno bele vezenine na rutah in srajcah so povzemale simboliko primorskega ljudskega motiva, katerega osnova je drevo življenja. Izvorno so si namreč dekleta na svojo nošo uvezla svoje želje. Upodobitve vejic, listov, cvetja, vencev, semen, krogov ipd. so imele točno določen pomen, ki je bil po večini povezan z rodnostjo, skupnostjo in zaščito. Barva pasov in zaključkov na robu kril je povedala, iz katere vasi je bila ženska. Moška noša iz nogavic, hlač »na tričetrt« z naramnicami, srajce, telovnika, suknjiča in klobuka je bila polna ročno kovanih gumbov. Za razliko od teh res slavnostnih in dragih oblačil, za izdelavo katerih so material pripeljale ladje v Trst, so si ženske lažje privoščile črne tesno zapete bidermajer obleke, ki so bile v 19. stol. zelo značilne tudi za naše podeželje, kot pražnje nedeljsko oblačilo. Obleke v tem stilu so si članice KD Kraški šopek izdelale za pevsko skupino. Nehote smo si udeleženci na koncu večera ob skodelici čaja in glodanju piškotnega netopirčka zastavljali vprašanje: Kaj bi človek lahko še naredil, da bi pomagal ohranjati ta del naše dote? Darja Kranjc

zgodilo se je

Foto: Darja Kranjc

Lep petkov dan v škocjanskem parku. Sonce je prebujalo pozitivne in konstruktivne sile narave. Prišla je gospa Jasna Majda Peršolja in skupinici petnajstih radovednežev razložila, kako jih uporabiti sebi v prid. Sliši se morda smešno, ampak v prenesenem pomenu bi lahko rekli, da se je zgodilo ravno to. Gospa Jasna se je odločila svoje »znanje o domačem zdravljenju, ki ga je prejela od svoje mame, tet in strin iz Rodika ter od dobrih sosed in domačih zdravilk iz Križa pri Sežani, kot štafeto posredovati naprej«. Velik poklon.

Med dve uri trajajočim druženjem smo udeleženci pripravili in spoznavali vsestransko zdravilno učinkovanje gabezove masti, ki ne le celi rane, ampak tudi hitro učinkuje na otekla mesta in modrice, lajša bolečine oteklih nog, celi popokano kožo na petah, pomaga pri vnetjih žil, gabezovi listi, namočeni v vodo pa so odlično gnojilo za zelenjavo in rože. Zvedeli smo, da rane celi tudi ognjičev poparek, ki obenem deluje razkužilno in če ga zaužijemo, krepi želodec. Ognjičeva mast pomaga pri obolelih sklepih in se uporablja proti aknam. Seznanili smo se s pripravo in rabo tinkture iz gabeza in divjega kostanja, cimeta z medom, kamilice, koprca, lipe, melise, materine dušice … Podano nam je bilo vedenje, da se zdravilne čaje pripravlja vselej v razmerju žlička čaja na skodelico vode in pije nekaj tednov največ trikrat na dan, potem pa je potrebno zelišče

ali sadež zamenjati. Pogledali smo tudi v vsakdan nekaterih sedaj že pokojnih posameznikov in zvedeli, da so eni vzdrževali zobno higieno z žvečenjem lista žajblja na dan, drugi dosledno vsak dan svojega življenja zauživali poparek rožmarina za boljši spomin, tretji so otroke namesto s smukcem, ki ga takrat še ni bilo, posipali z lesnim prahom (»črvojedno«). Med sproščenim pogovorom udeležencev je bilo ugotovljeno, da je vsaka hiša imela svojo lekarno. Tako so na koncu skoraj vse udeleženke s prisotnimi delile na svoji koži preverjeno zdravilno rabo posamezne rastline. Med drugim smo tako zvedeli, da za boleč želodec pomaga pitje kamilice, v kateri smo namočili tri kolobarje limone z olupkom, proti suhemu kašlju pa pomaga, če otroku na prsi položimo laneno krpo

z mešanico strtega česna, medu in jabolčnega kisa. Zdravilni naj bi bili tudi naprsni obkladki s toplim majniškim maslom. Če vsak dan v menopavzi zaužiješ poparek iz žajblja, ki ga pripraviš tako, da v pol litra vode tri minute pariš ščepec tega zelišča, ustaviš prekomerno potenje. Po dogodku, ki je bil zanimiv tako za mlade kot za starejše, ugotavljamo, da domače zdravilstvo med nami še živi. Mlajše žene kot družinske negovalke si največkrat pomagajo s knjigami, nekatere pa so še prejele posamezna znanja tudi od svojih mater, a slednje je skromno in omejeno, zato so taki dogodki, kot je bil ta petkov popoldan v škocjanskem parku, zelo dobrodošli za izmenjavo tovrstnega vedenja v bodoče. Darja Kranjc

Narava je potrpežljiva učiteljica, ki nesebično razkriva svoje zaklade. Občuduje jo lahko vsak, ki zna ceniti njihovo enkratnost in jih spoštljivo prepusti v dar drugim učencem. Turistična zveza Slovenije, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo RS – Direktorat za turizem, je objavila tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna v letu 2011, tekmovanje za najboljšo tematsko pot v letu 2011, kamor se je prijavil Park, in tudi druga tekmovanja. Na slavnostni podelitvi priznanj 8. 12. 2011, kjer je prisostvoval tudi pokrovitelj predsednik RS dr. Danilo Türk, ki je potekala v Portorožu v okviru Dnevov slovenskega turizma, so priznanje za drugo mesto v kategoriji turistične kmetije (dve jabolki) prejeli lastniki Dujčeve kmetije

iz Vremske doline, priznanje za prvo mesto v kategoriji tematskih poti pa Učna pot Škocjan. Tako smo predstavniki majhne občine prekosili marsikatero veliko in se znašli v družbi najboljših. Na Dujčevi kmetiji svojim gostom nudijo zanimive možnosti preživljanja prostega časa. Poleg urejenega kampa ponujajo

še udobno opremljene sobe, možnost najema večnamenske dvorane, znani pa so tudi po pripravi okusnih domačih jedi. Svečane podelitve sta se poleg lastnikov Dujčeve kmetije in predstavnikov Parka Škocjanske jame udeležila tudi člana občinskega sveta občine Divača, g. D. Subič in g. B. Malovec.

zgodilo se je Lahko smo ponosni, da smo Primorci prejeli pomembni priznanji s področja turistične dejavnosti, ki je ena od vodilnih v Sloveniji. Udeleženci tekmovanja so lahko bile vse tematske poti v Sloveniji. Na natečaj so jih lahko prijavili prebivalci, kraji, organizacije, društva … v Sloveniji, ki so skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Najprej je izbor potekal na 14 območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije. Imenovane komisije (sestavljene iz predstavnikov različnih krajevnih inštitucij, ki se ukvarjajo s turizmom) so opravile prvi izbor med 89 potmi ter imenovale 14 tematskih poti, ki so bile najboljše v območnih enotah, torej so bile regionalne zmagovalke. Izbor je bil predan centralni komisiji s sedežem na Zavodu za gozdove Slovenije. Centralna komisija je določila vrstni red ocenjevanja in si na terenu pogledala vse poti. Poti so tekmovale v vtisu, vzdrževanju, vodenju, privlačnosti in sporočilnosti posamezne poti po ocenjevalnem obrazcu, ki je bil določen z razpisom in po katerem je bilo izvedeno ocenjevanje tudi v prvi fazi. Narava je neizčrpen in nenadomestljiv vir življenja, izumov, ki smo jih in jih še moramo spoznati, umetniškega navdiha, zdravja, radosti in duhovne energije ter izjemno potrpežljivo nosi bremena, ki ji jih nalagamo, če le niso pretežka. V želji, da bi tudi vi sodelovali pri ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine zavarovanega območja Regijskega parka Škocjanske jame, vas vljudno vabimo, da jih spoznate ter nam jih pomagate varovati in ohraniti tudi za naše bodoče rodove.

Učna pot Škocjan je dolga 2 km in za njo potrebujete eno do dve uri. Obiskovalcem predstavi naravno in kulturno dediščino in zanimivosti Krasa. Poteka okrog Velike in Male doline ter skozi vasi Betanja, Škocjan in Matavun ter obravnava tudi varstvo narave in se sprašuje, zakaj potrebujemo naravne parke in podpira osnove tradicionalnega trajnostnega razvoja. Del učne poti so tudi muzejske zbirke (etnološka, arheološka, geološka, naravoslovna in o zgodovini raziskovanja Škocjanskih jam) na treh lokacijah v Škocjanu. Poleg vzorno opremljene in vzdrževane poti v čudovitem naravnem okolju obiskovalca prepriča občutenje, da je pot namenjena vsem generacijam, različnim ciljnim skupinam in posameznikom, da spretno predstavi značilnosti širšega območja Škocjanskih jam, prav tako pa obiskovalca popelje v čudoviti svet Krasa. Ko se sprehodite po učni poti Škocjan, spoznavate značilne kraške pojave, svet živalstva in rastlinstva ter naravno in kulturno dediščino tega območja. Učna pot Škocjan predstavlja primer dobre prakse kvalitetne tematske poti in je lahko dober zgled vsem, kako s sodelovanjem institucij, javnih in zasebnih deležnikov ter prostovoljcev vodnikov kvalitetno interpretirati naravno in kulturno bogastvo naše čudovite krajine. Za obisk poti je izdelan tudi odličen Vodnik po učni poti Škocjan in delovni listi. Za simbol učne poti smo izbrali kapljico; spremljajte jo in popeljala vas bo po čudovitem svetu parka! Tomaž Zorman, Jana Martinčič Park Škocjanske jame, Slovenija

Svetovni dan mokrišč, 2. februar, ki je letos posvečen turizmu na mokriščih in okoli njih, so obeležili tudi v Škocjanskih jamah. Turizem in rekreacija na območjih mokrišč prinašata tako dobre kot tudi slabe vplive na ekosistem in vse ostale ekosistemske storitve mokrišč. Na obe plati turizma ter na odgovoren turizem na mokriščih so opozorili sodelujoči na novinarski konferenc: Mojca Paternoster, vodja sektorja za turizem v

Foto: Tomaž Zorman

(z leve proti desni: Darija Dolenc - služba za odnose z javnostmi MOP, Mojca Paternoster - vodja Sektorja za turizem v Direktoratu za internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, dr. Andrej Sovinc – vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline, Valentin Schein - direktor Notranjskega regijskega parka)

direktoratu za internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo ter predstavniki upravljavcev treh mednarodno priznanih slovenskih mokrišč: direktorica javnega zavoda Škocjanske jame in nosilka Ramsarske konvencije pri nas dr. Gordana Beltram, direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein ter vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline dr. Andrej Sovinc. Od dobro organiziranega turizma imajo lahko koristi sam kraj, kjer je mokrišče, nadalje regija, pa tudi država, je povedala Paternostrova. »Zavedati pa se moramo, da so mokriščni ekosistemi zelo ranljivi in da morajo biti primerno varovani oz. upravljani,« je še poudarila. Tako recimo Park Škocjanske jame prihodek iz turizma (vstopnine, lokalni izdelki itd.) uporabi neposredno za ukrepe ohranjanja mokrišč, kar turizem povezuje z njihovo dolgoročno ohranitvijo. Kot pravi direktorica dr. Gordana Beltram, na ta način okoli 100000 obiskovalcev območja prispeva za delovanje javnega zavoda, vzdrževanje in obnovo infrastrukture v parku, v ukrepe ohranjanja narave, zaposlovanje ter razvoj območja. »Turizem pa ima tudi svojo temno plat. Veliko število obiskovalcev med poletno sezono, z viškom v juliju in avgustu, obremenjuje okolje in naravo. Odpadne vode, hrup, ki ga povzročajo obiskovalci, prosto kampiranje, smeti, nabiranje rastlin, lovljenje metuljev in pobiranje ptičjih jajc so le nekatere nevarnosti, s katerimi se srečujeta predvsem naravovarstvena nadzorna služba in lokalna inšpekcija,« še dodaja. Sklenemo lahko, da je turizem na mokriščih za upravljavce teh zavarovanih območij posebna naloga in priložnost. Obiskovalcem lahko pokažejo, kaj je dragocenost in lepota tega - še enega od redkih koščkov neokrnjene narave, pa tudi da pokažejo, kako so ta območja omejena, ranljiva in krhka. Sidonija Mozetič

zgodilo se je

V petek, 9. marca, smo se v parku Škocjanske jame poklonili legendarni skrbi žensk za svojo lepoto in tako ob navzočnosti vabljenih domačink obeležili dan žena. Pod vodstvom mentoric so učenci Mreže šol parka Škocjanske jame namreč letos odkrivali zgodbe o kozmetiki v svojih krajih nekoč. Ni jih toliko zanimala kozmetika kot obrt, ampak kot vsakdanja ženska skrb za osebno nego in lepotičenje telesa. Za prebivalke podeželja na Slovenskem naj bi nasploh veljalo, da se niso lepotičile do druge svetovne vojne. Učenci so na terenu odkrili, da že v 50-ih letih 20. stol. na širšem območju PŠJ to ne drži več. Ženske so že od nekdaj izdelovale in uporabljale domače »mleko za telo«, tj. šentjanževo olje. Slednje so odkrili učenci raziskovalnega krožka OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače, ki so pod mentorstvom Danile Grželj olje tudi izdelali in podrobneje preučili. Ugotovili so, da imajo cvetovi šentjanževke najboljši učinek, če se nabirajo ob kresu. Učenci OŠ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Anice Brožič, Lidije Bačič, Nevice Iskra in Nine Močilnikar za najpogostejše frizure žensk na Bistriškem in Brkinih od otroštva pa do poznih let spoznali kite, ki so jih starejše gospe spenjale v figo. Pozneje pri dekletih zabeležijo »rod'l« narejen na vrhu glave s pomočjo kuhalnice, pri starejših gospeh pa »p'rmanenti«. Lase so si ženske z »žajfo« umivale le za praznike in pri izpiranju v vodo dodajale kis. Za utrjevanje so uporabljale sladkor in vodo, pivo ali tekočino, v kateri so kuhale laneno seme. Lase so si rade kodrale tako, da so pramene vozlale z namočenim koruznim perjem ali pa z navijanjem s trakci, potem ko so jih namočene s sladko vodo navijale. »Onde« so delale z železnimi kleščami. »Zgodovinske« frizure so ob pomoči starih fotografij domiselno likovno upodobili prvošolci podaljšanega bivanja pod mentorstvom Laure Novak. Koćanski učenci OŠ Podgora iz Kuteževega so povzeli mnenje žensk z vasi, da so se meščanke iz Ilirske Bistrice bolj lepotičile. Na vasi je med ženskami, rojenimi v 20. letih 20. stol. lepotičenje

veljalo za neprimerno, saj naj bi se ličile le »lahke« ženske. Med mlajšimi, ki so rojene po letu 1930, se pojavi še drugo mnenje, češ da so naličene ženske gospe. Te so poznale negovanje kože s sveže namolzenim mlekom, peno ali celo s smetano in maslom. Ugotovili so, da so koćanske ženske, rojene po letu 1940, bolj hrabro segale po lepotilih. Po vojni so se sramežljivo našminkale tako, da so si ustnice podrgnile z namočenim krep papirjem. Učenci OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so pod mentorstvom Nade Šircelj, Nadje Baša, Benjamine Frank in Martine Batista o kozmetiki spregovorili z varovankami bistriškega doma upokojencev, se preizkusili v izdelavi ognjičeve masti, se pogovarjali z upokojenim brivcem, gospodom Franetom Pužem, ki jim je med drugim predstavil svoje orodje in način striženja moških, ter se seznanili z lepotnimi učinki izvira Podstenjšek. Da nekateri še danes bolj zaupajo naravi kot kozmetični industriji, je jasno. O tem ali je kozmetika »po starem« res bolj zdrava in na kaj je potrebno biti pozoren pri sodobni kozmetiki, pa je spregovorila farmacevtka Kraških lekarn, posebna gostja dogodka, gospa Metka Zidar. Zaupala nam je, kaj je potrebo užiti za reševanje težav s kožo, rokami, nohti in lasmi, ter izpostavila, da naravna kozmetika včasih ni varna. Ni namreč vedno znano, kaj se je dogajalo z rastlino, rabljeno kot sestavino posameznega preparata. Pri izbiri kozmetičnega izdelka moramo biti vedno pozorni, da ustreza našemu tipu kože, vsebuje čim manj dišav, konzervansov, barvil in je njen rok uporabe ustrezen. Letos se je raziskovalnemu delu v počastitev 8. marca v okviru mreže šol prvič pridružila tudi podružnična šola Vreme, ki spada pod matično OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače. Pod mentorstvom Jožice Ivančič in Andreje Perhavec Čok so otroci izdelali nakit iz rečnih prodnikov. Čeprav ne gre za kozmetiko, gre za isti vzgib: biti lepa, biti urejena. In prav slednje smo zaželeli vsem prisotnim ženskam na koncu srečanja, preden smo se podali na ogled zanimive priložnostne razstave. Darja Kranjc Foto: Sidonija Mozetič in Darja Kranjc

zgodilo se je V knjižnici v Sežani so letos že drugo leto pričeli z izvajanjem projekta Magajnova bralna značka, ki ga je lansko leto vodila direktorica sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič, ki pa je z letošnjim letom odšla v pokoj. Letos prireditev vodita knjižničarki Maja Živec in Tanja Bratina Grmek. Sežanski knjižnici, kjer je lansko Magajnovo bralno značko zaključilo 10 varovancev VDC Sežana, se je letos priključila še divaška knjižnica, kjer je vključenih kar 14 varovancev divaške enote VDC. Magajnova bralna značka spada v projekt, ki sodi v širši projekt Zaznamovan sem – berem več. Na uvodni predstavitvi Magajnove bralne značke v Divači (12. 1.) in Sežani (19. in 20. 1.) so predstavili seznam knjig, iz katerega bodo udeleženci izbirali zgodbe in pesmi, ki jih morajo prebrati. Po uvodni predstavitvi, kjer je o pomenu Magajnove bralne značke spregovorila Maja Živec, je Tanja Bratina Grmek predstavila življenjsko pot in delo pisatelja dr. Bogomirja Magajno in prebrala zgodbo o Racku gorniku iz Magajnove knjige Racko in Lija, ki je tudi v seznamu knjig, kot tudi Pavčkovo pesem Vsi otroci so naši otroci. Vsi, ki bodo sodelovali v Magajnovi bralni znački, bodo morali iz bogatega seznama knjig prebrati po tri pripovedi oz. zgodbe iz sklopa ljudsko slovstvo

Foto: OLGA KNEZ

in zbirke avtorskih zgodb, eno knjigo iz sklopa avtorske zgodbe in tri pesmi iz pesniških zbirk. Brali bodo pod vodstvom mentorjev v VDC ali tudi doma. Tudi letošnja druga Magajnova bralna značka spada v projekt, ki je posvečen dr. Bogomirju Magajni z naslovom Zaznamovan sem - berem več, ki ga bodo zaključili maja v divaški knjižnici. Do konca bralne značke pa se bodo srečevali še na štirih vmesnih srečanjih, prireditev pa bodo sklenili 29. marca v Sežani, ko bodo bralci prejeli pohvalo in knjižni dar. Ob tem svečanem trenutku

bodo v goste povabili posebno gostjo, lani je to bila pravljičarka Anja Štefan. Bralno značko so poimenovali po domačem zdravniku in pisatelju dr. Bogomirju Magajni. V Magajnovi bralni znački je tako vključenih trideset (lansko prvo leto 11) varovancev, ki bodo prebirali knjige iz bogatega seznama literarnih del domačih avtorjev. Bralna značka se je pričela ob obletnici rojstva Bogomira Magajne (13. januarja) in bo trajala dobre tri mesece, do 29. marca, ko bodo proslavili obletnico Magajnove smrti. Olga Knez Prvo soboto v marcu so se odrasli sežanski planinci podali na Kršičevec, 1092 m visok hrib nad vasjo Juršče, najmlajšo zgornjepivško vasjo. Zgodovino vasi in krajine zelo nazorno opisuje avtorica Irena Uršič v knjigi Na Jurški zemlji. Marsikaj zanimivega so planinci izvedeli o teh krajih, o planini Juršič, ko vasi še ni bilo in so pastirji zahajali na planino v poznem 15. stoletju, predvsem iz beneške Istre. Šlo je za transhumanco, ko so pastirji s pašnimi živalmi, zlasti z ovcami in kozami, sezonsko iskali sveže, še neizrabljene pašnike. Zaradi velikih čred in pomanjkanja sena so živino selili po več dni hoda v druge, s pašo bolj bogate kraje. Po osvojitvi vrha so planinci začutili utrip, toplino in pripadnost ljudi temu kraju, zlasti zato, ker so izvedeli malo več o zgodovini kraja, o njenih naravnih in kulturnih znamenitostih, o selitvi Jurščanov pred 1. svetovno vojno v Ameriko, Argentino, kasneje tudi v Avstralijo ter o hudih časih med fašizmom. Ugotovili so, da ljudje kljub vsem tegobam niso klonili. Vas je ponovno zaživela tudi s pestro turistično ponudbo. MFF

zgodilo se je Letos mineva sedemdeset let od dražgoške bitke, ki je bistveno zaznamovala našo zgodovino in ki se je Slovenci danes spominjamo z največjo spoštljivostjo. Na prijazno povabilo predsednice krajevnega odbora ZZB za vrednote NOB Postojna Brune Olenik smo se odzvali in se z njimi 8. januarja z avtobusom odpeljali v Dražgoše. Tisti, ki smo zmogli, smo izstopili pred prihodom tja in se udeležili pohoda iz vasi Selca, preko Kališ do Dražgoš. Bilo je nekaj manj kot dve uri lepega pohoda v sončnem vremenu. Spotoma smo opazovali tudi Bičkovo skalo, ki je pri obrambi Dražgoš in umiku Cankarjevega bataljona odigrala ključno vlogo, saj so z nje uspešno odbijali napade sovražnika. V Dražgošah smo se udeležili 55. prireditve »Po stezah partizanske Jelovice - Dražgoše 2012« v počastitev 70. obletnice dražgoške bitke, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Lepo vreme je v Dražgoše privabilo nekoliko večjo množico ljudi kot običajno, prireditve pa se je med drugim udeležil eden izmed dveh še živih udeležencev dražgoške bitke Franc Čopi - Borotin. Nekaj tam izrečenih besedi si velja zapomniti: »Upor proti okupatorju in narodnoosvobodilni boj med drugo svetovno vojno sta bila najpogumnejše dejanje v vsej zgodovini slovenskega naroda. Upor proti okupatorju je bil odločno dejanje naroda, ki je razumel, da mora svoj obstoj in svojo prihodnost braniti z orožjem v roki in za ceno tveganja življenj svojih sinov in hčera. To je bilo junaško dejanje in izraz visoke politične zrelosti naroda. Tu, na teh dražgoških Ob dnevu samostojnosti je ŠD Ruj Divača že enajstič po vrsti organiziralo nočni pohod na Kokoš. Na izhodišču poti se je zbralo več pohodnikov, na vrhu smo jih prešteli 50, saj so se nekateri pridružili kasneje. Večina je bila učencev in njihovih staršev iz OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači, iz vodstva šole, učiteljev in seveda že znanih vsakoletnih pohodnikov, ki niso zamudili niti enega pohoda. Vreme je bilo ugodno in primerno za prijeten vzpon na vrh, od koder je bil lep razgled na že praznično razsvetljene kraje. Pohodniki so z organizatorji v koči popili čaj, poklepetali in rekli še nekaj besed ob srečanju, si zaželeli lepo popotnico v novo leto ter ob sestopu v dolino zaključili praznično druženje. Mirjam Frankovič Franetič

pobočjih se je pred sedemdesetimi leti bila ena prvih bitk narodnoosvobodilnega boja. Spomin nanjo je spomin na izjemen pogum borcev, na izjemen politični pomen bitke in na izjemno trpljenje ljudi, vaščanov Dražgoš. Bitka je imela poleg vojaškega še posebej velik psihološki in politični pomen. V času, ko je bila nacistična vojaška moč še vedno videti nepremagljiva, je dajala jasen znak o tem, kako velik je duh odpora na Slovenskem. V evropskih razmerah je ta duh odpora šele tlel, ponekod, tudi na slovenskih tleh, pa se je že razplamtel do močnega oboroženega boja. Dražgoška bitka je tudi danes veličasten spomenik nezlomljivosti narodnega duha in volje do življenja v razmerah, ko na obzorju ni bilo videti nobene iskrice upanja. Spomin na dražgoško bitko pa je tudi spomin na žrtve velikega vojnega zločina. Okupator se je znesel nad civilnimi prebivalci, vaščani – s pobojem, požigom vasi in izseljevanjem preživelih. Tega vojnega zločina nad civilnim prebivalstvom

ni upravičevala nobena vojaška nuja in ga ni dovoljevalo prav nobeno pravilo vojnega prava. V zgodovinskem spominu bo za vselej ostal zapisan kot sramotno, zločinsko dejanje okupatorske vojske. Dražgoška epopeja je bila velika preizkušnja za ljudi teh krajev in za slovenski narod, hkrati pa je bila tudi del gigantskega spopada, vojne drame, ki je zajela ves svet. Druga svetovna vojna ni bila le velika vojna z velikim trpljenjem, ki ga prinašajo vojne: bila je spopad, ki je odločal o moralni usodi in razvojni bodočnosti celotnega sveta. Na strani odpora proti fašizmu in nacizmu je bilo treba zbrati vso voljo in moč, mobilizirati vse sile in poiskati vse zaveznike. Taktiziranje in zanašanje na to, da bo vojno izbojeval kdo drug, je bilo vojaško nemogoče in politično prazno. Civilizirani, boljši svet je bilo mogoče zgraditi samo na podlagi zmage nad nacizmom in fašizmom.« Bodimo vredni spomina na dražgoške junake in dražgoške žrtve! Andrej Škapin

zgodilo se je

šeme so zimo preganjale tudi po vaseh Vremske doline

Letos je bilo v Vremah za pusta zelo živahno. Pripravljali so se stari in mladi, da bi s skupnimi močmi čim hitreje odgnali zimo in priklicali pomlad, ko bodo lahko spet orali in sejali … Društvo TKŠD Urbanščica je na pustno soboto popoldne povabilo najmlajše v povorko z rajanjem in nagrajevanjem mask. Otroke so nagradili z lepimi nagradami, ki so jih donirali Pivka perutninarstvo, Park Škocjanske jame, Planinsko društvo Sežana, Frizerski salon JMB iz Divače ter trgovina Fama iz Vrem. Najmlajšim pustnim maskam so pripravili še posebno presenečenje, in sicer čarodeja Martina, ki jih je zabaval s čarovniškimi triki in vragolijami. Mladi iz Vrem pa so v večnamenski dvorani pripravili ples v maskah. V petek je igralo več rokovskih bendov z domačimi Gringoti, v soboto pa ansambel Pop corn. Ta dan in na pustni torek pa so šeme zimo preganjale tudi po vaseh Vremske doline, zato se krajanom ni treba bati, saj je pomlad že pred vrati. Mirjam Frankovič Franetič

šeme so obiskale vse špilarje

Dolnje Vreme. Po sibirskem mrazu in siloviti burji smo vsi nestrpno pričakovali pust, ki bi pregnal to hudo zimo. Na pustno soboto smo si Špilrji vseh generacij nadeli najrazličnejše pustne maske in se zbrali na vrhu vasi. Ob prvih zvokih harmonike se je nebo razjasnilo in vse je kazalo, da bo špilrskim »šjmam« uspelo pregnati zimo. Več kot trideset mask je z veselo pesmijo prinašalo dobro voljo od hiše do hiše. Vaščani so nas sprejeli odprtih rok in skupaj z nami zapeli in zaplesali. Naša razigranost se je prenašala na vaščane in jih vabila, da se nam pridružijo. Skupina se je večala, veselje je naraščalo, pesem je odmeva-

la. Po obisku vseh Špilarjev smo pustno rajanje nadaljevali na organiziranem plesu v dvorani Liv, kjer smo se okrepčali in ob živi glasbi plesali do jutranjih ur. Špilarske »šjme« tudi pri nagrajevanju najboljših pustnih mask nismo ostale praznih rok. Pust se je ponovno izkazal kot idealna priložnost za druženje in obujanje vaškega duha. Vse skupaj pa ne bi bilo izvedljivo brez predsednika vaške skupnosti, Roberta Magajne, kateremu se zahvaljujemo za vztrajnost in organizacijo, kot tudi vseh udeleženih »šjm« in vseh vaščanov, ki so nas toplo sprejeli. »Špilrske šjme«

Čeprav bolj skromno po številu mask, vendar smo v Naklem tudi letos imeli pusta, kljub govoricam, da pusta letos ne bo, ki so se širile od vsepovsod. Maškare smo se zbrale pred vaškim domom v Naklem in z dvema avtomobiloma odromale proti Betanji, Škocjanu, Matavunu in se na koncu vrnile v Naklo, kjer so nas pričakale še druge maškare. Domačini so nas bili veseli in so nas vsevprek spraševali: »Kaj pa ste ve nam prinesle, maškare?« Mi pa smo vsi v en glas zakričali: »Pomlad, lepo vreme, odgnali smo zimo!« Dan je bil lep, sončen, topel, da maškar ni zeblo. Tako se je tudi zaključil, veselo z druženjem, veseljem. Orjana Gombač

zgodilo se je

Na pustno soboto se je pri vaški cerkvi zbrala pisana druščina vseh mogočih pravljičnih bitij. Najbolj moder mož vseh šem je določil smer, kam bomo najprej krenili. In smo šli. Na začetku so nas spremljali tudi muzikantje, tako da je bilo vzdušje zelo veselo. Ko smo prišli do Bzka, pa so nas obvestili, da odhajajo, ker morajo dobro voljo prinesti še v ostale vasi v občini. Malo nam je bilo žal, da so nas zapustili, a dobre volje nam kljub temu mi manjkalo. Zvoki pustnih trobent, barvni papirčki po tleh in s spreji okrašena drevesa, so z našim obiskom doletela vsako hišo. Pot je bila kar dolga, še posebej za naše najmlajše. Po petih urah hoda smo šli na zasluženo pustno pico. Tam smo strnili misli in vsi smo bili enotnega mnenja, da so Ležejci zelo gostoljubni. Ob prihodu nas je v marsikateri hiši pričakala mizica z dobrotami, da o domačih miškah ne govorimo. Razdelili smo dobrote, ki smo jih dobili v dar, tako da je vsaka »šjemca« dobila svojo vrečico. Zaslužili pa smo tudi kar nekaj denarja, s katerim se bomo odpravili na »izlet v neznano«. Super smo se imeli. Upamo, da se nam naslednje leto pridružijo tudi tisti, ki so letos oklevali. Petra Arko Kovačič

pustne trobente, barvni papirčki in s spreji okrašena drevesa so spremljali ležeške šjeme.

Foto: Helena Žnidarčič

V danah so Klobase, jajca, pomaranče, sladkarije in denar romali v njihove košare

nakelske šeme v betanji

Na pustno nedeljo so se zbrali otroci do desetega leta starosti. Kot veleva vsakoletna tradicija, so si pričarali svojo otroško poberijo. Različni liki so obiskali vse tri vasi. Klobase, jajca, pomaranče, sladkarije in denar so romali v njihove košare. Iskrivih oči in radostnih src so zvesto opravili svoje delo. Za poberijo si je treba vzeti čas in prav je tako. Za njimi so bile več kot tri naporne ure . Na koncu so se vidno utrujeni in malo premraženi zbrali v prostorih društva TŠKD Mejame na Planinci, kjer jih je predsednik Jožko Valečič pogostil s pico in čajem. Razšli so se z obljubo, da se drugo leto spet zberejo. Branka Škrlj

Foto: OLGA KNEZ

zgodilo se je

SLOVENSKE MATERE SO V VSEH RAZMERAH ZNALE PREMAGOVATI NAPORE, OHRANITI DOM, DRUŽINO, VREDNOTE ... Društvo Dobrnič, ki deluje v okviru krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB v Senožečah in je prvo ustanovljeno društvo Dobrnič na Primorskem, je tudi letos že tradicionalno pripravilo proslavo v počastitev 8. marca – mednarodnega dneva žena. Na nedeljski proslavi v prostorih krajevne skupnosti Senožeče so se tudi tokrat zbrale številne predstavnice nežnega spola, ki v društvu, ki ga že od vsega začetka vodi predsednica Cvetka Gorup, ohranjajo pomen vloge ženske v preteklosti, predvsem v polpretekli zgodovini, ter skrbi za kulturno in politično delovanje in enakopravnost žensk danes.

Bogat kulturni program so tudi letos oblikovali učenci dramskega krožka domače OŠ pod vodstvom mentorice Lidije Uršič, ki so zaigrali sodobno Rdečo kapico; članice pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Ade Škamperle so zapele nekaj partizanskih pesmi. Člani plesnega društva Srebrna z vodjo Natašo Vasić Đukić so odplesali nekaj belokranjskih plesov in se predstavili z glasbeno točko, medtem ko sta članici društva Dobrnič Cveta Gorup in tudi Alenka Žiberna prav tako interpretirali pesmi iz NOB. Slavnostni govornik je bil predsednik sežanskega območnega združenja borcev za vrednote NOB Emil Škrl, ki se je zahvalil za nenehen trud pri ohranjanju in negovanju tradicij NOB in vloge ženske v njej. »Tako kot v znanem slovenskem izreku vedno zatrjujemo, da so žene tiste, ki v družini

Foto: OLGA KNEZ

nosijo težo treh stebrov, stebrov, ki jih vedno občutimo in prepoznavamo v varnosti, neizmerni ljubezni in žrtvovanju za družino, se danes v teh spremenjenih pogojih življenja postavlja resno vprašanje, kje so meje vzdržljivosti naših mater in žena. Kako naj bodo danes žene sečne, ko jim propada dom, ko v hiši ni zaposlenega in je brez dohodka za osnovno preživetje? Kako naj poišče možnost, da bi otroka pripeljala do izobrazbe in poklica ali pa, ko kljub uspešnemu zaključku šolanja ne najde zaposlitve? To so duševne travme našega delovnega človeka, ki jih statistika ne obravnava s potrebno sociološko analizo,« je povedal Škrl in dodal, da iskrica upanja tli v večjem spoštovanju, človeški solidarnosti in manjšem razsipništvu, večjemu zaupanju, ljubezni in skromni pozornosti. »Slovenske matere in žene so vedno odločno in v vseh razmerah znale premagovati napore, da so ohranile dom, družino, vrednote in srečo, ki jo lahko premore samo ljubeča mati in skrbna gospodinja,« je med drugim še dejal in ob zaključku proslave poudaril: »Mladim generacijam predstavljamo, kakšen pomen so imele ženske v NOB, koliko so trpele in prav Senožeško podolje je bilo v času NOB zelo aktivno. Začelo se je s Tigrovcem Danilom Zelenom še pred 2. sv. vojno. Sedemnajst tovarišic je bilo odpeljanih v Auschwitz in še mnogo drugih v druga taborišča. Otroci so v igri prikazali, kako so matere skrbele za partizane, kot je bilo tudi na Senožeškem. Ponosni smo na Pepco Čehovin Tatjano, prvo partizanko, ki je padla na Primorskem, in narodno herojinjo Mihaelo Škapin Drino z Velikega Polja, ki je prav tako padla za svobodo.« Divaški župan Dragan Božac pa je poudaril, da bi se morali moški vsak dan spomniti svojih žena z majhnimi pozornostmi, ki delajo čudeže. Številne zbrane je pozdravila tudi predsednica domače KS Alenka Štrucl Dovgan, ki je prav tako poudarila aktivno vlogo žensk v družbenem, političnem, športnem in kulturnem življenju. Pavla Tasič in Nada Premrl pa sta poskrbeli za manjšo razstavo izdelkov in rdečo papirnato rožo, ki jo je prejela vsaka udeleženka proslave, po kateri je sledilo družabno srečanje. Olga Knez

kultura

Že vrsto let učenci in učiteljice podružnične šole Vreme, v sodelovanju s TKŠD Urbanščica, pripravljamo prireditev ob dnevu žena. Tako smo tudi letos, 7. 3., pripravili kulturni dan za žene iz Vremske doline. Popoldne smo se zbrali pred rojstno hišo dr. Bogomirja Magajne v Gornjih Vremah. Magajnov nečak, Ivko Spetič Magajna, ki skrbi za pisateljevo rojstno hišo, nam je predstavil njegovo življenje in delo, nam pokazal razstavo njegovih

avtorskih del in nekatere medicinske pripomočke. Etnološko razstavo sta pripravila Pino in Danica Stojkovič iz Brestovice pri Povirju. Njuna, po domače Grgurjeva domačija, je posebna zaradi muzeja, ki vsebuje različne predmete iz preteklosti. Del tega sta razstavila tudi za nas. Ob kratkem filmu in demonstraciji teh predmetov sta spregovorila zlasti o fizičnem delu ženske na podeželju še nedavno tega. Lik ženske, kot ga

je opisoval dr. Bogomir Magajna, je analizirala profesorica slovenščine Tjaša Race. Učenci so s petjem, rajalno igro in dramatizacijo Punčke Maje dopolnjevali in kreirali program. Pozdravi in kratki nagovori župana občine Divača Draga Božaca in predsednika KS Vreme Dušana Škrlja ter ravnateljice osnovne šole Divača Damijane Gustinčič so nas ob prigrizku še dodatno motivirali k izvedbi podobnih druženj. Jožica Ivančič

3. februarja 2012 je minilo natanko 120 let, ko je bila cerkev sv. Antona Puščavnika z razglasom škofijskega ordinariata razglašena za župnijsko cerkev, Divača pa imenovana za župnijo. V ta namen smo v divaški župniji pripravili vrsto dogodkov, ki so se odvijali skozi ves teden med 28. januarjem in 5. februarjem. V soboto, 28. 1., se je v divaški cerkvi odvijal koncert, ki nikogar izmed prisotnih ni pustil ravnodušnega. Kot prvi je nastopil divaški Otroški pevski zbor, sledili so še Dolc kvintet, ki se je k nam pripeljal iz Bele krajine, pevska skupina Studenec iz Pivke, ob koncu pa še v najštevilčnejši zasedbi MePZ Divača. Med samim koncertom smo lahko prisluhnili zanimivim izsekom iz župnijske kronike. Na koncu sta nas MePZ Divača in Otroški pevski zbor presenetila s skupno pesmijo. Vsi prisotni smo tako v skoraj dve uri trajajočem koncertu uživali v lepem zborovskem petju. V četrtek, 2. 2., smo začeli s tridnevnico, na katero smo povabili vse še živeče župnike, ki so delovali v Divači. Tako smo gostili župnika Milana Stepana in Lojzeta Furlana. V prostorih divaškega župnišča smo pripravili razstavo 120 let življenja župnije Divača. Na razstavi smo si lahko ogledali najstarejši dokument v arhivu župnije Divača in v Divači

nasploh, in sicer pergamentno listino o posvetitvi cerkve v Divači leta 1603. Ob tem smo lahko med drugim občudovali dragocene relikvije divaške cerkve in tudi razne fotografije iz življenja župnije. V petek, 3. 2., smo nadaljevali z drugim dnevom tridnevnice in molitveno uro. Naslednji dan pa so prišli na svoj račun otroci, ki so sodelovali v posebnem kvizu. Na spletni strani divaške župnije so bili že prej objavljeni razni podatki iz župnijske kronike, ki so jih otroci prebrali. Razdelili so se v tri skupine in z dvigom kartončkov odgovarjali na zastavljena vprašanja.

Praznovanje smo zaključili v nedeljo, 5. 2., s slovesno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnikov vodil škof Metod Pirih. Med mašo je poudaril pomen oznanjevanja evangelija, ki naj ga ne oznanjamo le z besedo, ampak predvsem z življenjem in pričevanjem. Zaželel nam je še, da bi še naprej imeli radi našo župnijo, molili zanjo, jo podpirali in sodelovali pri njenem poslanstvu. Še več utrinkov ob praznovanju obletnice pa lahko najdete na spletni strani župnije: zupnije.rkc.si/divaca/ Tomaž Štembergar

kultura

V decembru in januarju smo bili otroci otroškega pevskega zbora župnije Divača zelo zaposleni. Čakalo nas je veliko nastopov. Že zelo zgodaj smo se pričeli učiti igro Ivana Sivca Luč božične noči, ki govori o tem, kako je nastala pesem Sveta noč. Zgodba pripoveduje o duhovniku Jakobu Aljažu iz Tržiča, ki je dobil pismo od znanega skladatelja Försterja. V njem so bile note za pesem Sveta noč, ampak v nemščini. Jakob pa je besedilo prevedel v slovenščino. Ob nastajanju prevoda smo priča številnim

dogodivščinam glavnega junaka Aljaža, pogumnega in zavednega Slovenca, ki je na vsak način na sveti večer hotel pesem zapeti v slovenskem jeziku. Igrica z veliko petja in glasbe nam je bila pisana na kožo. Nekateri smo se poglobili v vloge Jakoba Aljaža, blejskega župnika, župnika Razborška, župnikove kuharice in zborovodje, ostali pa so sodelovali s petjem. Igro smo tako prvič zaigrali pred polnočnico v cerkvi. Z njo smo navdušili vernike, saj je ob koncu pod taktirko Jakoba Aljaža Sveto noč zapela kar cela

Prvi aprilski teden bo močno zaznamovalo velikonočno praznovanje. Različno bomo doživljali njegov pomen in vsebino, a bolj kot se poglabljam v vsebino praznovanja, bolj odkrivam številne vzporednice med tistim tednom izpred slabih dva tisoč let in nami danes. Judovsko ljudstvo je dobesedno koprnelo v želji po rešitvi izpod težkega jarma rimljanske okupacije in cele vrste izkoriščanj. Koliko posameznikov jim je že obljubilo rešitev, a se je vedno znova pokazalo, da novo nasilje ne prinaša rešitve, ampak samo še bolj zategnjen vijak suženjskih spon. Potem se je pojavil On, Jezus Kristus, ki je pokazal na resnične vzroke za nevzdržne razmere in pot resničnega in pristnega odrešenja. V mnogih je prebudil upanje.

Ob njem so začeli novo življenje. Ni jim bilo težko zapustiti vsega, na kar so bili navajeni in začeti novo življenje. Vsem pa jasna in razločna Kristusova beseda ni ustrezala. Preveč je razgalila zlaganost družbe in posameznikov. Rešitev so videli v tem, da se ga znebijo. Prišel je kruti teden, ko so zavladali izdajstvo, prevara, laž, pohlep, krivica, nasilje, smrt – ali preprosto kultura smrti. Predstavljam si razočaranje njih, ki so ob Njem odkrili novost, ki obnavlja izgubljeno človekovo dostojanstvo in ustvarja pogoje za kulturo življenja. Ob Njegovem grobu so za trenutek že pomislili, da je vsega konec: On je bil izdan, mučen in likvidiran. Toliko večje je bilo veselje na velikonočno jutro, ko so našli grob odprt in

cerkev. Z igrico pa smo se predstavili tudi v Vremah. Otroci smo s pesmijo »Luč se je razlila« letos prvič sodelovali na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu v telovadnici OŠ Divača, česar smo bili zelo veseli. Peti pred tako polno dvorano je bil prav poseben izziv in ponosni smo, da smo lahko zapeli tudi vsem tistim, ki nas morda še ne poznajo. Odzvali pa smo se tudi povabilu v Postojnsko jamo, kjer smo peli na živih jaslicah. Ogledali smo si jamo in bili navdušeni nad svetopisemskimi prizori zgodbe o Jezusovem rojstvu. V koncertni dvorani smo priredili pravi mini koncert - prepevali smo božične pesmi in tako popestrili praznično vzdušje. Januar in februar je bil za nas prav tako poseben. Naša župnija je namreč praznovala 120 let nastanka. Ob tej priložnosti smo priredili tudi zelo lep koncert. Poleg našega otroškega pevskega zbora so nastopili še kvintet Dolc, pevska skupina Studenec Pivka in Mepz Divača. Zelo smo ponosni, da smo lahko ob koncu koncerta skupaj z mešanim pevskih zborom Divača zapeli pesem Daj mi roko, brat in tako pokazali, da pesem povezuje vse generacije. Ker imamo tako dobro in prijazno zborovodkinjo Petro, se bomo še naprej pridno trudili. Upamo, da nas tudi v naslednjih mesecih čaka še veliko pevskih nastopov. Manca Vetrih

prazen ter se srečali z Vstalim in Živim. Kultura življenja ni bila poražena, ampak je šele dobila pravi polet. Novost velike noči, novost Vstalega Kristusa je spremenila posameznike in družbo. V zgodovini je vera v Vstalega našemu človeku in narodu dajala pogum, veselje in upanje tudi v najtežjih trenutkih. Današnji trenutek je težak in mnogi ste v njem že zelo preizkušani. Mnogi med nami imajo občutek, da smo se tako zapletli v kulturo smrti, da ni več rešitve. Novica velike noči tudi nam zagotavlja: Kristus je vstal in živi! Veselo veliko noč in naj kultura življenja med nami porodi upanja in vedrega pogleda v sedanji trenutek in našo bodočnost. Tomaž Kodrič

kultura TRADICIONALNI BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT

Kot vsako leto so člani Pihalnega orkestra Divača tudi leto 2011 zaključili s tradicionalnim božično- novoletnim koncertom. Prireditev se je odvijala 18. decembra v športni dvorani osnovne šole v Divači. Vodila jo je mlada in nadvse prijetna voditeljica Sidonia Mozetič, ki je s svojim prijetno nežnim glasom povezovala večer med posameznimi glasbenimi točkami. Za uverturo je orkester, pod taktirko Borisa Benčiča, zaigral odločno Also sprasch Zarathustra ter nato nadaljeval s pesmijo The Phantom of the Opera. Na klavirju jih je spremljal solist Anže Vrabec. Pesem gledalcev ni pustila ravnodušnih, saj so na koncu godbenikom poklonili dolg aplavz. Naši zvesti spremljevalci so na koncertu tudi člani Mešanega pevskega zbora Divača pod vodstvom zborovodje Antona Baloha, ki se vedno z veseljem odzovejo povabilu za nastop. Z neizmernim občutkom in nežnostjo so zapeli Jutranjo pesem ter Istrsko rapsodijo. Kot se ob božiču spodobi, sta orkester in zbor skupno zaigrala in zapela Gruberjevo Sveto noč, ki je najbolj priljubljena božična pesem na svetu in seveda tudi pri nas. V nadaljevanju večera je vse prisotne prijazno nagovoril in pozdravil župan Drago Božac, jim zaželel prijetne božične praznike in obenem voščil srečno novo leto. Spregovoril je tudi o dosežkih, ki jih je v svojem skoraj leto in pol dolgem mandatu dosegel v občini. Ker so bili godbeniki oktobra 2011 na gostovanju v Španiji, so s pesmijo Can't take my eyes of you, avtorja Crewe-Gaudio, in s solistoma Igorjem Zafredom - Šmitom in Tilenom Miklavcem na tolkalih, želeli z malce fantazije popeljati tja tudi prisotne gledalce v dvorani. Španski ritmi in pa energično bobnanje Miklavca in Šmita je gledalcem pogrelo dlani in srca. Godbeniki so koncert nadaljevali v ritmih Santane s kitaristom Igorjem Starcem. Kot vrhunec večera pa so nastopili naši mladi, nadebudni in pa seveda mavrični godbeniki Šolskega orkestra Mavrica. Na njih smo člani orkestra še posebno ponosni, saj se zavedamo, da je prav v njih prihodnost našega in pa seveda tudi drugih orkestrov. Orkestrček že drugo leto vodi dirigent Daniel Grizonič. Predstavili so se z nagajivo pesmijo Just a gigolo, nato so zaigrali Schmidovega Zvestega kovača, kjer je solist Martin Kocjan s ponosom soliral na kovaškem nakovalu. Zaključili pa so z božično Jingle bells, ki ga je popestrila pevka Andrea Popović,

sicer tudi članica šolskega orkestra. Da je bila pesem še bolj božično obarvana, so si nadeli rdeče božičkove kapice. Večer se je nadaljeval z Otroškim pevskim zborčkom župnije Divača, ki ga vodi zborovodkinja Petra Sosič. Zapeli so pesem Luč se je razlila, na kitari jih je spremljal Dejan Sosič. Veseli smo, da so sprejeli povabilo in s svojimi nežnimi otroškimi glasovi polepšali prireditev. Večer se je zaključil s pevcema Mojco Hrovatin in Denisom Premrlom, ki sta zapela Silvestrski poljub, Na božično noč in Med iskrenimi ljudmi

ob spremljavi orkestra. Predsednik društva Dobrivoj Subič je ob koncu izrekel zahvale vsem nastopajočim, ob tem pa njihovim predstavnikom izročil priložnostna darilca. Večer je orkester tradicionalno zaključil z Radetzkym Marschom. Člani Pihalnega orkestra Divača bi se obenem radi zahvalili vseh gledalcem, ki že vrsto let obiskujete naš koncert ob božično-novoletnem času ter nam s svojo številno prisotnostjo potrjujete, da gre delo orkestra v pravo smer. Ponosni smo na vas.

kultura GOSTOVANJE PIHALNEGA ORKESTRA DIVAČA NA BOŽIČNO-NOVOLETNEM KONCERTU V BUZETU

Člani Limene glazbe »Sokol« iz Buzeta skupaj z gosti tradicionalno prirejajo božično-novoletni koncert v Buzetu. Lani je ta čast doletela naš orkester. Omenjeni nastop je bil hkrati tudi zadnji nastop v letu 2011. Prireditev je potekala v prijetnem božično-novoletnem vzdušju dvorane Narodnega doma. Limena glazba Sokol Buzet ima že več kot 100-letno tradicijo delovanja, saj je bila ustanovljena daljnega leta 1905 in od takrat deluje neprekinjeno. Dirigentsko paličico je zamenjalo kar nekaj dirigentov, zadnji pa je na dirigentski oder stopil Matjaž Klaj iz Pobegov, ki je tudi dolgoletni član našega orkestra. Umetniško vodenje orkestra je prevzel septembra 2011. Domači orkester se je publiki predstavil z božično-novoletnim klasičnim programom in drugimi skladbami, prirejenimi za pihalni orkester. Zaigrali so Dixie Parade, Quando, quando, quando, njihovo tradicionalno Veselje ti navješćujem, Instant concert, Hotline pa tradicionalni Svim na Zemlji in Radujte se narodi ter na koncu zaključili nastop s pesmijo Živio Buzet. Gledalci v dvorani so bili nad nastopom neizmerno navdušeni, saj je sledil dolg aplavz. Koncert se je nadaljeval, ko so na oder prišli vsi člani Pihalnega orkestra Divača. Oder Narodnega doma je bil skoraj premajhen za vse. Zaigrali so nekaj pesmi iz božičnega koncerta, ki so ga imeli pred tednom dni v Divači. Kot vedno je nastop divaškega orkestra požel glamurozen aplavz, najbolj navdušeni pa so bili poslušalci nad pesmijo The phantom of the Opera ter nad solističnim nastopom tolkalcev Šmita in Miklavca v pesmi Can't take my eyes of you. Po končanem koncertu je predsednik Dobrivoj Subič predsedniku Limene glazbe Sokol Buzet, Bojanu Kroti, v zahvalo izročil darilno košaro brkinskih in kraških dobrot s kapljico rujnega ter knjigo o Škocjanskih jamah s posvetilom. Predsednika obeh godb sta si izrekla novoletni voščili ter si obljubila glasbeno sodelovanju tudi v bodoče. Člani obeh godb pa so med seboj spletni nova poznanstva in prijateljstva, zato v orkestru že načrtujemo v spomladanskem času skupni koncert v naših krajih.

18. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB

Druga prireditev v sklopu 18. Revije kraških pihalnih godb se je 4. februarja odvila v Tržiču v občinskem gledališču. Prireditev je sovpadla s slovenskim kulturnim praznikom, ki ga praznujemo 8. februarja. Večer je bil posvečen slovenski kulturi, kjer se je glasba tokrat prepletala med godbeniki iz Slovenije in iz zamejstva. Slavnostni govornik je bil postojnski župan g. Jernej Verbič. V svojem nagovoru je poudaril pomen 8. februarja, dneva slovenske kulture, ki je v slovenskih dušah močno zakoreninjena. Povedal je, da je to čas razmišljanja o kulturi, njenem mestu in vlogi v naši družbi ter o njenem dolgem izročilu in obetih za prihodnost. Prireditev je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti ter Občino Tržič. Prisotne v dvorani je pozdravila tudi odbornica za kulturo ga. Paola Benes ter predstavnica staršev tamkajšnjih šol. Prireditve se je, kljub drugim obveznostim, udeležila tudi županja Tržiča ga. Silvia Altran. Iz občine Divača je na prireditev prišel občinski svetnik in predsednik Pihalnega orkestra Dobrivoj Subič. Koncert so začeli člani Pihalnega orkestra BREG iz Doline pod vodstvom dirigenta Edvina Križmančiča. Orkester ima za sabo več kot stoletno delovanje, ki temelji na dolgi tradiciji. Predstavil se je s petimi slovenskimi in tujimi skladbami.

Pihalni orkester Divača z dirigentom Borisom Benčičem je nastopil kot drugi. Odigrali so Straussovo Also sprach Zarathustra in pa Webberjevega The Phantom of the Opera. In seveda z obema skladbama zopet navdušili občinstvo. Dirigent sežanske godbe g. Ivo Bašić in postojnski župan Jernej Verbič (ki je bil dolgoletni član postojnske godbe) sta nastop ocenila kot zelo profesionalen in odlično izpeljan. Na ti dve pohvali smo člani še posebej ponosni. Kot zadnji so nastopili člani Postojnske godbe 1808. Omenjena godba ima najdaljšo tradicijo delovanja na Slovenskem. Predstavili so se s tremi skladbami, za konec pa so odigrali še njihovo orkestrsko himno. Orkester vodi dirigent g. Vid Pupis. Katja Ferfila

kultura

Zima je bila idealen čas za plesno dejavnost. Zunaj je brila burja, čez 50 članov plesnega društva Srebrna pa je na toplem poskušalo plesne korake uskladiti z glasbo, in verjemite nam, to ni prav lahko. Tako mladi in stari člani plesnega društva pridno vadijo za novo samostojno prireditev, ki jo pripravljajo 16. junija v Sežani. Letos se bodo poigrali s poezijo slovenskih pesnikov, ji dodali plesno glasbo in seveda plesne korake. Plesna mentorica Nataša Vasić Đukić pridno snuje koreografije, Ljubo Vasič ustvarja priredbe za komorno skupino, plesalci in glasbeniki pa pridno vadimo. Večkrat pa vaje prekinejo vabila na nastope, ki jih je zaradi naše prepoznavnosti vedno več. Tako so nas v decembru povabili v KS Hruševje, kjer smo skupaj s podružnično šolo Hruševje pripravili zanimiv novoletni program. Krajani so nas v novi večnamenski dvorani nagradili z bučnim aplavzom za naše odlične koreografije irskih plesov, Briljantine in seveda nepozabnih labodov in vrancev.

16. decembra nas je čakal nastop v senožeški osnovni šoli. Tam so se predstavili naši najmlajši plesalci z jelenčkom Rudolfom in plesalke šolske skupine, ki so zaplesale irski ples na glasbo iz Beethovnove 9. simfonije. V januarju 2012 se je naša mladinska skupina predstavila v Sežani na tekmi Šolske košarkarske lige. 3. januarja pa je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pripravil srečanje vseh plesnih društev kraške regije v Sežani. Na prireditvi smo se predstavile vse starostne skupine plesnega društva Srebrna. Najmlajši palčki so pogumno ubirali svoje prve plesne korake na velikem odru, šolska skupina je dobila posebno pohvalo mentorice za odličen nastop. Mladinska skupina je pripravila »Ohcet«, seniorji pa so poskušali pričarati vzdušje »irske osmice«. Na osmici jim je največ težav predstavljala vrsta na WC-ju, kar so hudomušno vpletli v koreografijo in imenitno zabavali celo dvorano, za kar so poželi velik aplavz. Dragica Gerželj

Jesen in zima sta bili za divaške baletke pestri v znaku novega zagona. Po kadrovski osvežitvi je med baletkami spet veliko novih nadobudnih plesalk. Uvedena je tudi novost razgibavanja za mamice in majhne otroke, ki se lahko na ta način že počasi uvedejo v umetnost baleta. To je koristno predvsem zato, da se vadi določene gibe in krepi mišice, da potem, ko enkrat stopijo otroci na baletno preprogo, nimajo težav pri osvajanju elegance gibov. Poudariti je treba aktivno delo naše Alene z vsemi skupinami in tudi posamezniki. Odmeven je bil nastop v Cankarjevem domu, kjer jih je pozdravil tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Nastopali smo v Sežani, Piranu, Hrpeljah. Žal pa je bil zaradi mraza preložen nastop v zamejstvu. Konec leta 2011 je divaški Jazz klub odstopil baletkam DLBU Divača svoje prostore, da so lahko otroci nekoliko pozabili na obveznosti, starši pa smo poklepetali, odmaknjeni od vsakodnevnega hitenja. Otroke je obiskal tudi dedek Mraz in jih obdaril s praktičnim darilom. Najmlajši so na odru poleg plesa pokazali tudi druge veščine, saj so dobremu možu tudi zapeli. Sedaj se v društvu pripravljamo na nove izzive, čaka nas revija, izpiti in nemalo nastopov doma in v tujini. Andreja Borovič

kultura

Predaja darila (Iztok Felicjan)

V nedeljo 26. 12. 2011, se je v Kopru odvil že tradicionalni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Koper (POK). Lanski tradicionalni božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Koper je obeležil 30-letnico delovanja pod stalnim vodstvom Darija Pobege, ki je bil tudi dolgoletni dirigent Pihalnega orkestra Divača. Skoraj 50-članskemu orkestru pod vodstvom dirigenta Darija Pobege - povprečna starost godbenikov je okrog 15 let - so na odru delali družbo tudi številni gosti: Otroški pihalni orkester Glasbene šole Koper, Tinkara Kovač in skupina Calegaria, Združeni pevski zbori Obale in Krasa ter pevci Sandi Mask, Igor Smolnik in Vlado Korošec. Na koncertu je dolgoletni dirigent, mentor in prijatelj predal dirigentsko paličico svojemu nasledniku Nejcu Sukljanu. Na koncertu so bile tudi podeljene jubilejne Gallusove značke. Čestitkam pa se je pridružila tudi divaška delegacija, in sicer Dobrivoj Subič (predsednik Pihalnega orkestra Divača) in Iztok Felicjan (dolgoletnega člana POK in PO Divača ter dirigenta PO Divača po Dariju Pobegi), ki je Dariju Pobegi predala priložnostno darilo.

V počastitev kulturnega dne občine Divača so študenti Univerze na Primorskem, Fakultete za turistične študije Portorož – Turistice v sodelovanju z Občino Divača, Osnovno šolo dr. Bogomirja Magajne, Razvojnim centrom Divača in Slovensko kinoteko v okviru predmeta management prireditev v petek, 13. januarja, organizirali brezplačen voden ogled Muzeja slovenskih filmskih igralcev in otvoritev razstave fotografij Jožice Zafred ter grafik Stojana Zafreda z naslovom Zapustil bom sled.

Na dobro obiskani otvoritvi razstave, ki so jo oblikovali študenti Turistice pod mentorstvom profesorice dr. Tadeje Jere Lazanski, je zbrane pozdravil župan občine Divača, Drago Božac, nastopili pa so tudi Mešani pevski zbor Senožeče z zborovodkinjo Ado Škamperle in violinistka Barbara Grahor. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Polona Škodič je obiskovalce popeljala skozi razstavo serije grafik, sitotiskov, ki niso zanimivi zgolj z likovnega vidika, ampak tudi zaradi svoje fascinantne vsebinske izpovednosti s poudarjeno psihološko

kultura

Foto: OLGA KNEZ

metaforiko. Vsebinsko jih dopolnjujejo portretne fotografije slikarja, ki jih je v letih zakonskega življenja posnela njegova sopotnica Jožica Zafred. »Portreti Stojana niso izostreni le po tehnični plati, temveč so edinstveni tudi po svojem življenjskem utripu. Njegov sproščen pogled je ujela ob različnih priložnostih, bodisi v domačem okolju in ateljeju ali drugod,« je zapisala. »Lepo, da je Divača naklonjena številnim umetnikom, saj – kot pravi italijanski pregovor – je najtežje biti junak in heroj v domači vasi,« je še poudarila Polona Škodič, preden se je kulturni večer zaključil ob prijetnem druženju. Vesna Matevljič Zahvala študentov, organizatorjev prireditve Namen našega organiziranja ni bil samo kulturni, ampak tudi dobrodelni, ker smo na razstavi zbirali prostovoljne prispevke, celotni izkupiček pa smo namenili Centru za usposabljanje Elvira Vatovec, enota Divača. Študentje smo se odločili, da združimo nekaj lepega in nekaj dobrega. Z lepim imamo v mislih fotografije Jožice Zafred in grafike Stojana Zafreda, z dobrim pa zbiranje denarnih sredstev za osebe s posebnimi potrebami. Zahvaljujemo se ge. Jožici Zafred, ki nam je za razstavo odstopila svoje fotografije in moževe grafike, divaškemu županu Dragu Božacu in ge. Romani Derenčin ter Suzani Škrlj iz občinske uprave. Hvala tudi ravnateljici osnovne šole Damijani Gustinčič, ki nam je omogočila postavitev razstave Zapustil bom sled v prostorih osnovne šole. Hvala mešanemu pevskemu zboru Senožeče z zborovodkinjo go. Ado Škamperle in violinistki Barbari Grahor. Zahvale za pomoč pri organizaciji dogodka namenjamo tudi baru Itak pub, piceriji Etna, tiskarni Mljač in Hotelu Malovec. Vsekakor pa se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so na razstavo prišli in darovali kakršen koli prispevek za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. S tem smo dokazali, da kljub krizi, ki nas je doletela, še vedno pomagamo sočloveku. Študentje Turistice, enota Sežana: Suzana Rogić, Saša Prodanović, Amar Čaušević, Denis Dokić, Maja Kraljević, Ingrid Može, Nina Mauntinger, Klavdija Mržek, Marjana Baraga, Tjaša Munih, Melita Leban, Tomaž Vončina.

V prvi polovici januarja se je v Kosovelovi knjižnici Sežana zgodil zanimiv dogodek. Fotograf in oblikovalec Jože Požrl, ki oblikuje tudi naš Glasnik, je razstavljal fotografije z glasbeno tematiko. Kot džezovski navdušenec fotografira portrete glasbenikov že precej let, to pa je bila njegova druga razstava teh fotografij. Prvič jih je razstavljal lanskega junija v palači Gravisi v Kopru ob 10-letnici džez festivala Baladur, ki ga organizira pevka Mojca Maljevac in ki ga Jože spremlja zadnjih nekaj let. Mojca je na otvoritvi razstave zapela nekaj zimzelenih melodij, tako imenovanih džez standardov ob spremljavi sežanskega kitarista Marka Čepaka - Makija. Številno občinstvo ni samo poslušalo znanih skladb, ampak jim je Mojca kot glasbena urednica (na radiju Koper vodi oddajo Jazz in jaz in je tudi velikodušno odstopila ime oddaje za naslov razstave) o vsaki povedala nekaj poučnih zanimivosti. Tako so poslušalci dobili vpogled v džezovsko glasbeno zvrst in videli, da tudi znane popevke iz filmov spadajo v džezovsko glasbo. Na koncu se je avtor zahvalil ravnateljici Nadji Mislej Božič in ji kot bodoči upokojenki zaželel veliko zanimivega preživljanja prostega časa. V. B. Š.

V soboto, 11. februarja, je TKŠD Mejame pripravilo prireditev ob kulturnem dnevu. V spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna in v počastitev slovenskega kulturnega praznika smo pripravili kulturni program, v katerem sta nastopila dramski igralec Sergej Ferrari in kitarist Gorazd Lampe. Program je bil sestavljen iz treh delov. Prvi del je bil posvečen pesniku dr. Francetu Prešernu. Igralec Sergej Ferrari je recitiral njegove pesmi, v drugem delu pa se je z recitacijami spomnil kraškega pesnika Srečka Kosovela. Zaključil je s Cankarjevo Skodelico kave. Prireditev je z igranjem kitare popestril kitarist Gorazd Lampe. Večer smo zaključili s krajšim druženjem. MS TKŠD Mejame

kultura »Razvij svoje čute in uživaj lepoto in veselje, ki ti ju ta svet ponuja.«

Helen Keller (1880–1968)

Na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja, smo v prostorih Občine Divača odprli fotografsko razstavo dveh amaterskih fotografinj, Anje Božac in Nevenke Papič, ki sta se spoznali prav na fotopotepu po ameriških nacionalnih parkih pred dvema letoma. Skozi svoj objektiv sta nas popeljali v nekaj narodnih parkov v JZ delu ZDA: Antelope Canyon, Monument Valley, Canyonlands, Death Valley, Capitol Reef, Arches. Tako smo se ob pogledu na barvite fotografije tudi mi lahko, (ne)daleč stran od ponorele civilizacije, znašli v popolnoma drugem svetu še neokrnjene narave, ki je za nekoga, ki zna opazovati, ki zna uživati v trenutku, v tišini, ki jo zmoti le zavijanje vetra med visokimi skalami nad glavo, pravi raj na zemlji … O samih vtisih s potovanja sta avtorici povedali tudi tole: »Vsrkavaš trenutek, razgled, barve, mir in čutiš, kako se ti polnijo notranje baterije. In prav to je tisto, kar vsak od nas resnično potrebuje; srečo imaš, če še pravočasno ugotoviš, da ti tisti vsakdanji, mali trenutki sreče puhtijo iz rok, ker jih v pehanju za komercialnimi dobrinami tudi zaznati ne zmoreš več; in ko

Sončni vzhod v Arches N.P.

opazuješ prelivanje barv ob sončnem zahodu, se zgroziš, ko pomisliš, koliko takih in mogoče še lepših sončnih zahodov si v svoji slepoti že zamudil. To je svet tišine in notranjega miru. In nenadoma te presune, kako majhno, neznatno in nepomembno bitje je pravzaprav človek v primerjavi s skrivnostno naravo, ki nas obdaja. »Osvobodi telo in osvobodil boš duha.« Ne spomniva se, kje sva to prebrali, a ko danes primeva aparat v roke, imava občutek, da lahko poletiva. Vrata kletke so

odprta in domišljija je razprla krila.« Dokazali sta, da je fotografija krasen konjiček, s katerim se lahko ukvarjamo od mladosti pa vse do pozne starosti, zato pozivata vse, ki razmišljate, da bi se pričeli ukvarjati s fotografijo, da tudi vi vzamete aparat v roke in se podate ven, v naravo in daste svoji domišljiji prosto pot ali kot pravi star japonski pregovor: »Če se hočeš zabavati, se druži s prijatelji, če hočeš biti srečen, pojdi v naravo.« A. B.

To so bile uvodne besede na vabilu, s katerim je društvo TKŠD URBANŠČICA iz Vrem ob slovenskem kulturnem prazniku povabilo krajane na večer z arhitektom STOJANOM LIPOLTOM, ki že več kot leto dni v sodelovanju z Muzejem slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači vodi pogovorne večere z naslovom Divača mesto nad Reko. Učilnica v vremski podružnični šoli je bila skoraj premajhna za nekaj več kot 30 krajanov, predavanja pa so se udeležili tudi divaški župan Drago Božac, ravnateljica šole Damijana Gustinčič ter novinar Primorskih novic Tino Mamić. Tema predavanja je bila Prestolonaslednik Rudolf in Divača v času Avstro-Ogrske monarhije, spremljano z bogatim fotografskim gradivom, ki je bilo del predstavitve Divaške jame

na 5. pogovornem večeru Divača mesto nad Reko, osrednja tema predavanja pa je bil obisk prestolonaslednika princa Rudolfa v Divaški jami leta 1887, po katerem so jamo takrat tudi poimenovali, ter njegovo življenje do tragične smrti v Mayerlingu leta 1889. V sklopu predavanja so bili predstavljeni članki iz časopisov Edinost in Österreichische Touristen Zeitung o dogodkih v zvezi z Divaško jamo med leti 1884, ko je jamo odkril domačin Gregor Žiberna, pa do njene uradne otvoritve leta 1887. Stojan Lipolt, ki je po poklicu arhitekt, po srcu pa velik ljubitelj in raziskovalec zgodovine, nas je s svojim načinom interpretacije in poznavanja zgodovinskih dogodkov iz naših krajev za časa Avstro-Ogrske monarhije zelo navdušil, predvsem pa notranje obogatil. Mirjam Frankovič Franetič

Prva dva meseca letošnjega leta se je v Muzeju slovenskih filmskih igralcev zvrstilo kar nekaj zanimivih dogodkov. Konec januarja smo v sodelovanju s Kinom Otok organizirali predavanje srbskega filmskega ustvarjalca Želimirja Žilnika, enega najpomembnejših predstavnikov jugoslovanskega črnega vala in enega najbolj prodornih in družbenokritičnih režiserjev na območju nekdanje Jugoslavije. V muzeju je nastopil s predavanjem na temo dela z igralci. V uvodu je pojasnil, da je bil že v svojih ustvarjalnih začetkih primoran snemati nizkoproračunske filme, katerih snemanje se je močno razlikovalo od velikih projektov, ki so nastajali v glavnih producentskih podjetjih bivše Jugoslavije, kot je bila v Srbiji Avala film. Zaradi tega in zaradi dejstva,

Foto: JOŽE POŽRL

kultura

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo si v prostorih divaške knjižnice prvič lahko ogledali tudi razstavo kiparskega opusa. Knjižnica Divača in Občina Divača sta 10. februarja organizirali razstavo del kiparja samouka Viktorja Franka, Divačana, ki je številna leta, do pričetkov obnove Muzeja slovenskih filmskih igralcev, razstavljal svoja dela v pritličju Škrateljnove hiše. Frank je les vzljubil že v otroštvu in tako je bil majhen nožič njegov stalni spremljevalec, dokler mu leta niso vzela vida do te mere, da bi še naprej lahko razvijal svoj naravni talent. Kljub temu gospod Viktor, ki se kljub častitljivi starosti vsakodnevno sprehodi po Divači, inovativno oziroma kot sam reče: za veselje izdela kakšno zvezdico iz odpadne embalaže in jo prijazno podari sogovorniku. V kulturnem programu, ki so ga oblikovali učenci dramskega in plesnega

Gostili smo tudi dva, ponovno zelo dobro obiskana pogovorna večera Divača – mesto nad Reko. Januarja smo našo dejavnost popestrili še z ustvarjalnimi delavnicami, ki jih organiziramo vsako zadnjo soboto v mesecu in na katerih udeleženci pod vodstvom društva GUMB izdelujejo uporabne in okrasne predmete iz recikliranega materiala. Januarja in februarja smo izdelovali filmske broške ter filmske razglednice in knjižne zaznamke, v marčevski delavnici pa bomo ustvarjali vrtavke s filmsko tematiko. Več o dogajanju v muzeju lahko spremljate na www.muzejdivaca.si. Špela Čižman

krožka OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača pod mentorstvom Maje Škamperle in Monike Rebec ter učenke Glasbene šole Sežana, enote Divača, je zbrane pozdravil tudi župan občine

Divača, Drago Božac. Obiskovalce je v pogovoru s knjižničarko, moderatorko večera Magdo Bezlaj, nagovoril tudi avtor. Vesna Matevljič

Foto: JOŽE POŽRL

da so njegovi filmi mešanica igranega in dokumentarnega filma, ki zahtevajo specifični način dela, je največkrat najemal neprofesionalne igralce – naturšč ke, ki jih je potem kombiniral s profesionalnimi igralci. Profesionalni igralci so se mu

namreč za filme z dokumentarno vsebino zdeli preveč togi in zato premalo avtentični. Raje je zasedal naturščke, za katere je menil, da bodo bolje opravili svojo nalogo. Besedila se niso naučili na pamet, temveč jim je pred snemanjem povedal, kaj naj naredijo, nato so naredili vajo in zatem prizor posneli. Svoje predavanje je popestril z odlomki dokumentarnega gradiva s snemanja filma Marmornata rit ter z odlomki iz istega filma, iz filma Kenedi se poroči ter s številnimi zabavnimi in sočnimi anekdotami. Po predavanju smo si ogledali njegov film Stara mašina.

kultura

Foto: JOŽE POŽRL

v pismu prijatelju Wilhelmu Fliessu, ki ga je odkril dr. Dolar in v katerem Žiberno označi kot zanesljivega in duhovitega vodnika, a žal propadlega genija. Leta 1942 je znameniti režiser nemškega rodu Ernst Lubitsch, mojster subtilnih in prefinjenih komedij, v Hollywoodu posnel film To Be Or Not To Be, zgodbo o poljskem teatru v času nemške okupacije, ki v njemu lastni filmski poetiki predstavlja satirično kritiko nacizma in s tem zablod lastnega naroda. Ernst Lubitch, Nemec židovskega rodu, je po mnenju dr. Dolarja posnel enega najboljših filmov vseh časov ... Pogovorni večer je presenetljivo napolnil večnamensko dvorano Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji, kar je lep obet za jubilejni

Po dvanajstih letih, ko je s kolegom dr. Slavojem Žižkom predaval v Divaški jami na temo Smeri razvoja interpretacije sanj, je dr. Mladen Dolar na povabilo Slovenske kinoteke, Muzeja slovenskih filmskih igralcev in pogovornih večerov Divača – mesto nad Reko 23. februarja 2012 ponovno gostoval v Divači. Dr. Mladen Dolar je redni profesor za filozofijo in teoretsko psihoanalizo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter eden najbolj zaželenih in uglednih slovenskih predavateljev na tujih univerzah. Rodbina dr. Dolarja po materi izhaja iz Istre, natančneje iz okolice Pazina, od koder so se njegovi predniki v času fašizma preselili v Maribor. Prav totalitarizem kot družbeni pojav je bila osrednja tema pogovornega večera, ki se je po izjemnem Dolarjevem predavanju zaključil s projekcijo filma To Be Or Not To Be režiserja Ernsta Lubitcha iz leta 1942. V uvodnem pogovoru z arhitektom Stojanom Lipoltom je dr. Dolar opisal svojo mladost v Mariboru, mestu, ki je v usodnih časih nudilo zavetje mnogim primorskim izseljencem. Dr. Dolar je odraščal v intelektualni družini, njegov oče Jaro Dolar je bil dramaturg in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, bibliotekar in upravnik Študijske knjižnice v Mariboru ter kasneje še 3 mandatna obdobja

ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dr. Dolar je v svojih odgovorih na uvodna vprašanja občinstvu predstavil svoj pogled na 2500 let zgodovine filozofije, vpetost slovenske šole psihoanalize med dva vodilna filozofa psihoanalitske smeri Sigmunda Freuda in Jacquesa Lacana ter svoj pogled na Karla Marxa kot doslej najtemeljitejšega analitika kapitalizma. Kritično je komentiral metode zdravljenja alkoholizma dr. Janeza Ruglja, ki delno temeljijo tudi na psihoanalizi, spregovoril o odnosu med desnim in levim totalitarizmom, kjer se preveč z lahkoto postavlja enačaj ter o problemu kolektivne krivde, ki običajno sledi zlomom totalitarnih režimov. Dramaturški lok predavanja dr. Dolarja je bil tematsko vpet med naključne dogodke v Divači leta 1898 in hollywoodsko filmsko produkcijo leta 1942, torej čas, ko svet zdrsne v obdobje totalitarizmov. Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize in priložnostni obiskovalec kraškega podzemlja, je srečal leta 1898 v Divači lokalnega jamskega vodnika in posebneža Gregorja Žiberno, ki je v Trstu že okusil konflikt z italijanskimi iredentisti, v Škocjanskih jamah pa še dunajskega župana Karla Luegerja, zapriseženega antisemita in kasnejšega Hitlerjevega vzornika. Obe srečanji je Sigmund Freud opisal

Foto: JOŽE POŽRL

10. večer z gostom romanistom, profesorjem, književnikom, publicistom, prevajalcem, prvim ministrom za kulturo v samostojni Sloveniji ter članom Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Andrejem Capudrom, ki bo v četrtek, 12. aprila 2012, ob 19. uri v večnamenski dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači. Vstop prost, vabljeni ... Stojan Lipolt, arhitekt

kultura 21. maj 1982 – Divačani dobimo Krajevno knjižnico, enoto Kosovelove knjižnice Sežana. V prenovljenih prostorih in z novo opremo je ponudila na 100 m2 1500 knjižnih enot gradiva za različne starosti bralcev. Kosovelova knjižnica Sežana je pod vodstvom ravnateljice Lučke Čehovin in ostalih strokovnih delavcev ves čas skrbela za dopolnjevanje knjižne zbirke. Prav tako so za obiskovalce prirejali srečanja z literarnimi in likovnimi umetniki. Po zaslugi tedanje knjižničarke Lede Kocjan je knjižnica zaživela že v prvem letu delovanja. Veliko se je posvečala tudi najmlajšim obiskovalcem, saj je zanje pripravljala pravljične urice. Od leta 1984 z delom nadaljuje knjižničarka Magda Bezlaj. Spomladi 2001 smo uvedli avtomatizirano izposojo v računalniškem sistemu cobiss. To je omogočilo iskanje informacij na spletu tudi obiskovalcem, saj jim je bil na voljo računalnik. Seveda je ostala naša glavna skrb dopolnjevanje knjižne zbirke in prireditvena dejavnost. Leta 2002, ko smo obeležili 20-letnico delovanja, smo glasno “sanjali” o novih prostorih in opremi. Za realizacijo le-teh si je veliko prizadevala ravnateljica Kosovelove knjižnice Nadja Mislej Božič. Občina Divača je rešitev našla v prenovi nekdanjega Zadružnega doma v Divači. Po načrtu arhitekta Stojana Lipolta so pričeli z gradbenimi deli decembra 2004. 25. novembra 2005 smo se vselili v novo knjižnico. Na 293 m2 so bili ustvarjeni boljši pogoji za uresničevanje poslanstva splošne knjižnice. Tedanji župan občine Divača Rajko Vojtkovszky je bil prepričan, da se bomo tu srečevali s knjigo v roki. Slavnostni govornik, pesnik Ciril Zlobec, pa nam je v srce položil modre besede, da bomo z rednim branjem odganjali morečo praznino v vsakdanjem življenju. Knjižnica Divača kot organizacijska enota osrednje knjižnice Sežana je namenjena informiranju, izobraževanju, raziskovanju, skrbi za kulturne in razvedrilne potrebe obiskovalcev knjižnice. S tem razvija bralno in informacijsko pismenost. Uporabnikom zagotavlja pravico do brezplačnih storitev, kot je izposoja gradiva, posredovanje informacij o gradivu ter bibliopedagoško delo. Ves čas si prizadevamo za razvijanje bralne kulture. Za otroke v predbralnem obdobju pripravljamo redne pravljične ure, leto pred vstopom v šolo pa se vključijo v projekt Bralni palček kot obliko družinskega branja. Na razvoj bralca močno vplivajo tudi organizirani obiski vrtčevskih in šolskih otrok, zato je sodelovanje s šolo in vrtcem nujno. Sedmošolci se v okviru projekta “Rastem s knjigo” srečajo z domačim mladinskim avtorjem, spoznajo svojo knjižnico kot zanimiv prostor za preživljanje prostega časa. Zavedamo se, kako pomembno je, da obiskovalci knjižnice odhajajo domov zadovoljni, kajti le tako se bodo vračali. Zato smo že na začetku ponudili nove vsebine za različne starostne

skupine bralcev. Knjižnica ni le prostor s knjigami, ampak prostor za preživljanje prostega časa. Najmlajši se tu ob igri in na pravljičnih uricah učijo prvih korakov v svet branja. Večjim otrokom knjige odstirajo tančice v svet spoznanj in pomagajo odraščati. Mladostniki si morda pomagajo pri zapletenih odnosih na poti v svet, odrasli potrebujejo sprostitev ali želijo poglobiti znanja in izboljšati kvaliteto življenja. Zato smo organizirali tri študijske krožke za različne ciljne skupine. Najprej je začel delovati študijski krožek filmske umetnosti “35 mm” pod mentorstvom Irene Bezlaj, od leta 2009 pa ga je vodila scenografka Mojca Valič. V letu 2007 smo na krožku gostili Mitjo Reichenberga, Dušana Rutarja in Gorana Peršina in bili predstavljeni v tretjem zvezku filmske šole Vzgajanje pogleda, leta 2009 so bili gostje krožka Danijel Božič, Jadran Sterle, Pavel Medvešček, Boris Čok, Primož Meško, Slavko in Metka Batista in Marjuta Slamič. Obiskovalce, ki radi spremljajo življenje in običaje tujih dežel, je navdušil potopisni krožek “Iz knjižnice Divača v svet”, ki nas s predavanji navdušuje že četrto leto. Izkušeni popotniki so nas “popeljali” po številnih evropskih, azijskih in nekaterih afriških državah. Predavali so nam tudi nekateri domači in bližnji popotniki: Tjaša Perhavec, Anja Božac, Marjan Olenik, Majda Mateta, Mateja Grmek, Andrej Bandelj, Tina Ban, Marko Mahorčič, Borut Benedejčič, Tanja Godnič. Podali smo se tudi na dva vodena pohoda. Z izkušenim planincem in svetovnim popotnikom Marjanom Olenikom smo lani spomladi krenili po dolini reke Glinščice, jeseni pa se podali po poti gradov od Hrastovelj do kraškega roba nad Črnim kalom. Študijski krožek Ustvarjajmo skupaj je privabil spretne v ročnih delih. Krožek je v prostorih knjižnice deloval le dve leti, 2006 in 2007, zadnje leto se je preimenoval v krožek Slikajmo skupaj pod mentorstvom Katje Gorup. Članice krožka so svoje izdelke tudi razstavile.

kultura Posebno skrb posvečamo domačim avtorjem in njihovim delom. Tako že od leta 2004 organiziramo simpozije o dr. Bogomirju Magajni s predstavitvijo enega pisateljevega dela. Letošnji simpozij je bil že osmi in je predstavil pisatelja Bogomirja Magajno kot mladinskega pisatelja. Gostje simpozijev so bili: Saša Vuga, Marko Kravos, Miroslav Košuta, Andrej Arko, Maja Razboršek, Janko Kostnapfel, Silvo Fatur, Aleksij Pregarc, Alferija Bržan, Katja Mihurko – Poniž, Bert Pribac, Janez Rogelj, Ivko Spetič Magajna, Ana Marinkovič, Dijana Matkovič, Sebastjan Pregelj, Tjaša Race, David Bandelj, Vladka Tucovič, Nada Đukić, Vlasta Meden, Barbara Pregelj, Tanja Jelenko, Nuša Palčič, Tatjana Rojc, Zoltan Jan, Milena Mileva Blažič, Nadja Mislej Božič, Tanja Grmek Bratina. Tudi odrasli bralci radi posegamo po slovenskih avtorjih. Posebej tisti, ki se že četrto leto vključujejo v projekt “Primorci beremo”. Bralna značka se torej ne zaključi z zaključkom rednega šolanja, kajti tudi odrasli se radi še marsikaj naučimo. Letos so se varovanci Varstveno delovnega centra Divača vključili v Magajnovo bralno značko in jo tudi uspešno zaključili. Posebno se nas dotaknejo srečanja s pisatelji, pesniki ali likovnimi umetniki. V novih prostorih smo gostili že številne: Cirila Zlobca, Miroslava Košuto, Borisa Pahorja, Jožeta Pirjevca, Aleksija Pregarca, člane Kulturnega društva Istra iz Pule, Ines Cergolj, Marija Čuka, Aca Mermoljo, Janjo Vidmar, Vlasto Meden Klavora, Davida Terčona in člane Literarnega društva Sežana Zlati čoln, Aleša Bergerja, Ludwiga Hartingerja, Janeza Pahorja, Igorja Longyko, Davida Šušlja, Tilko Jamnik, Razstavljali so: Jana Pečečnik Žnidarčič, Emi Vega, Stojan Zafred, Jožica Zafred, Boris Poropat, Tina Ban in Aleksander Svetina, Martin Bizjak, člani Fotokluba Žarek iz Sežane, Marjan Miklavec, Margit Grošelj, Stanislava Knez Milojković, Viktor Saksida, študentje Višje šole za oblikovanje materialov in fotografijo Sežana, varovanci Delovnega centra Divača, Jelena Šardi, Ana Kravanja, Viktor Frank, likovni pedagogi Primorja v okviru projekta Likovno delo meseca. Sodelovali smo pri več prireditvah Parka Škocjanske jame v okviru Nature 2000. Na prireditvah so nastopali pevci Mešanega zbora Divača, Pihalni orkester Divača, skupina Terra Mystica, Danijel Černe, An Černe, Tinkara Kovač, družina Vasič, Volk Folk, Danijela Jerkovič in Luj Studen, Baletno društvo iz Divače in Sežane, Tomaž Ban, učenci Glasbene šole Sežana in Divača. Prisluhnili smo besedam gledaliških umetnikov: Vanji Plut, Aleksiju Pregarcu, Andreju Murencu, Minu Kjuder, Tonetu Partljiču, Antonu Petjetu, Rafaelu Vončini in domačim gledališkim skupinam. Posebej moram poudariti dobro sodelovanje z vrtcem, obema osnovnima šolama in Varstveno delovnim centrom Divača. Obiski vrtčevskih otrok so pogosti, saj si v naši knjižnici izposojajo literaturo, ki jo potrebujejo pri izvajanju svojega strokovnega dela, drugič spet prihajajo na pravljične urice. Po dogovoru izvajamo tudi bibliopedagoške ure za osnovnošolce, seznanjamo jih z možnostmi, ki jih nudi knjižnica pri uspešnejšem učenju. Večkrat so prijazno sodelovali na naših kulturnih dogodkih s svojimi prispevki, ki nastajajo v okviru osnovnošolskih dramskih krožkov. Varovanci Varstveno delovnega centra Divača so bili vsa leta delovanja naše knjižnice stalni gostje. Njihove strokovne delavke se zavedajo pomena branja za bogatenje prostega časa. Rezultate svojega dela so dokazali s predstavitvijo Knjige o športu, bogato razstavo njihovih izdelkov, uspešnim sodelovanju v projektu Magajnova bralna značka in s svojo prijaznostjo.

30 let dela že mora pokazati pravo sliko naše knjižnice. Razbiram jo ob vaših obiskih. Teh je bilo lani 7947, knjižnica ima 805 članov, 72 na novo vpisanih v letu 2011. Ponujamo 21365 knjižnih enot, 406 avdiovizualnega gradiva, v časopisni čitalnici lahko izbirate med več kot 20 časopisi in revijami, ponujamo štiri računalnike za dostop do informacij ali pomoč pri izdelavi nalog in študiju. Študijska soba nudi več miru za poglobljeno delo ob 137 enotah priročne knjižnice. Domoznanski oddelek hrani 120 domoznanskega gradiva, na spletni strani Kamre so po zaslugi bibliotekarke Marthe Sotelo Bunjevac zasijale stare razglednice Divače, skratka, naša knjižnica je pravi prostor, kjer vsakdo najde nekaj zase. Redni obiskovalci poznajo pravo sliko knjižnice, zato bomo veseli vaših pripomb, nasvetov in napotkov za uspešnejše delo. Vsako misel bomo resno pretehtali, saj so krogle obletnice mejniki, ko se oziramo naprej in načrtujemo nove vsebine. Doslej so se naše sanje ob skrbnem delu strokovnih delavcev Knjižnice Sežana, njenega vodstva ter ob razumevanju in uspešnem sodelovanju z Občino Divača uresničevale. Prepričana sem v uspešnost in razvoj še naprej. Spoštovani Divačani, nekdanji, sedanji in bodoči obiskovalci naše knjižnice, pridružite se nam v petek, 25. maja 2012, ob 18. uri na svečanosti, kjer se bomo skupaj poveselili za vseh 30 let delovanja Knjižnice Divača. Magda Bezlaj

šport

Člani KK Bushi iz Divače smo imeli delaven začetek leta 2012. Zaradi bližajočih se izpitov za višjo stopnjo KYU v karateju in državnega prvenstva smo organizirali kar 3 do 4 treninge na teden. Nekateri člani so se udeležili tudi tradicionalnega licenčnega seminarja, ki je potekal v Celju, 21. in 22. januarja. Vodil ga je japonski mojster Sawada Kazuhiro, 7. DAN JKA.

Nekateri ljudje že od rojstva nosijo v sebi potencial za določeno zvrst umetnosti. Skozi proces izobraževanja se jim ta sposobnost lahko razvije do take stopnje, da postanejo priznani umetniki, nekateri pa želijo to sposobnost ohranjati zgolj ljubiteljsko. Eden izmed takih ljubiteljev, ki jih bomo danes spoznali, je Jadran Prelc iz Famelj. Že od rane mladosti se preizkuša z ljubiteljskim risanjem, slikanjem in kiparjenjem. Velikokrat je izdelke razstavljal in jih podarjal svojim prijateljem. Kasneje ga je prevzel les, tako da se v zadnjih letih preizkuša tudi z rezbarjenjem in kiparjenjem. Že nekaj let je upokojen in zato se lahko veliko več časa posveča iskanju novih podob in figur iz lesa, ki jih največkrat najde na sprehodih v naravi. Fameljski kal je izhodišče kar dveh tematskih poti, in sicer Od živine do divjadi ter Vodne poti zakladov od Famelj do Dan pri Divači. Njegove lesene skulpture živali krasijo fameljski kal in privabljajo pohodnike, zlasti pa otroke, ki jih skozi igro občudujejo in preizkušajo. Obiskala sem ga v njegovi delavnici, kjer sem ga našla med kiparjenjem. Stanovanje krasi še več zanimivih stvaritev iz lesa. Krajani smo ponosni na njegovo delo in mu želimo še veliko zadovoljstva pri ustvarjanju. Mirjam Frankovič Franetič

Začetniki in člani z rumenim pasom so v torek, 7. 2., polagali izpit za višjo stopnjo KYU v karateju in ga vsi uspešno opravili. Za svoj trud so bili nagrajeni s sponzorskimi majicami. Vsem članom čestitamo!

Šport

Nedelja, 12. 2. 2012, pa je bil za KK Bushi nadvse uspešen dan. V Mežici je namreč potekalo državno prvenstvo in naš klub je osvojil največ odličij in je trenutno prvi v pokalnem seštevku za leto 2012. V zgodnjih jutranjih urah smo se, kljub slabim vremenskim razmeram, odpravili na pot proti Koroški. Prvo zmago smo dosegli že s tem, da smo, kljub katastrofalnim razmeram na cestah, sploh prišli do tja. Ko se je pravo tekmovanje začelo, so se drug za drugim začele nizati tudi zmage in uspehi. Divaški karateisti smo osvojili kar 28 medalj in 7 četrtih mest v različnih kategorijah. Četrto mesto so v katah osvojili Tadej Stančič, Tomaž Stančič, Klemen Moderc, Gašper Moderc, Nina Uljan, Francesca Coreno in Daniela Stančič.

Tretje mesto v katah so osvojili Staš Korva, Mitja Maružin, Aleksandra Cvetkovič, Klemen Moderc, Marjana Orbanić in Samir Junuzović. Drugo mesto v katah so osvojili Vojko Frank, Metka Žerjal in Monika Valetič Samsa, Nika Frank pa kar dve drugi mesti. Zlate medalje pa so osvojili Sebastjan Sekirica, Eva Sekirica, Joas Peca, Bor Samsa in Rosana Uljan. V katah ekipno je tretje mesto zasedla ekipa Divača 2 (Biljana Frank, Tanja Mljač in Marjana Orbanić) in prvo mesto ekipa Divača 1 (Nika Frank, Rosana Uljan in Maja Tretjak). V napovedanih borbah so 3. mesto osvojili Staš Korva, Jelena Đurić in Metka Žerjal, 2. mesto Manja Miklavčič in prvo mesto Aleksandra Cvetkovič in Sebastjan Sekirica. V prostih borbah pa je dve 3. mesti osvojila Nika Frank, 2. mesto pa Denis Rök. Ekipa

Divača (Junuzović, Rök, Moderc, Dražič) je v prostih borbah dosegla 3. mesto. Na otvoritvi tekmovanja je KK Bushi prejel tudi pokal za uvrstitev na 2. mesto v pokalnem tekmovanju za leto 2011. Pokala pa sta bila podeljena tudi Niki Frank za 3. mesto na pokalnem tekmovanju članic v letu 2011 in Vojku Franku za osvojeno 2. mesto na evropskem prvenstvu v letu 2011. Po napornem, a uspešnem dnevu smo se z avtobusom spet podali na bele steze in se ob prihodu domov z močnim aplavzom zahvalili šoferju za varno vožnjo in se na koncu nagradili še s pico. Trud vseh napornih treningov je bil več kot poplačan. Vsem našim karateistom iskreno čestitamo in jim želimo še veliko veselja in uspehov na treningih in tekmah. Super ste! KK Bushi Divača

Začetki delovanja NK ŽELEZNIČAR DIVAČA segajo v leto 1978. V mesecu maju tega leta sta si Armando Krulčič in Milan Marion ogledala nogometno tekmo med NK Rijeka in NK Hajduk na Kantridi, kjer je bil rezultat 2 : 2. Iz navdušenja nad tekmo sta dobila idejo, da bi bilo dobro tudi v Divači ustanoviti nogometni klub. Armando se je pozanimal na občini in treba je bilo najti le še primeren prostor. Pozimi 1978/1979 sta se Armando in Milan z otroki sankala v Repcovi dolini za šolo in ugotovila, da ni lepšega prostora za nogometno igrišče, kot je ta dolina, pravzaprav idealen prostor za stadion. In tako so aktivnosti stekle. Spomladi leta 1979 je Kraški zidar že začel z deli. U8 PRVAKI 2010/2011

šport 6. junija 1980 je bilo ustanovljeno DRUŠTVO ZA TELESNO KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO »ŽELEZNIČAR« DIVAČA, v katerega so bili vključeni: nogometni klub, tenis, šah, planinsko društvo, plavanje, rekreacija in balinanje. Društvo je bilo 7. oktobra 1980 uradno registrirano pod številko D-95/80-7, predsednik pa je bil Dušan Boris. Prvi sestanek DRUŠTVA ZA TELESNO KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO »ŽELEZNIČAR« DIVAČA je bil 17. 7. 1981. Predsedujoči Armando Krulčič, njegovi sodelavci pa Boris Dušan, Jože Škrlj, Dobrivoj Subić, Ante Matković, Karolina Klun in Milan Marion kot tehnični vodja. Septembra 1981 so člani NK-ja začeli tekmovati v KRAŠKO-NOTRANJSKI LIGI. Ostali člani kluba pa so nadaljevali z delom na nogometnem stadionu. Potrebno je bilo napeljati vodo, elektriko, narediti ograjo, urediti slačilnice … Leta 1982/1983 je bilo v Divači veliko slavje, saj so člani domačega moštva dosegli 1. mesto v kraško-notranjski ligi in postali prvaki v MNZ KOPER. Od leta 1981 do 1986 je bil Igor Kariž igralec članov in trener pionirjev, ki so v tem času zrasli v kadete in v sezoni 1985/1986 prav tako postali prvaki v MNZ KOPER. V tem času so tudi potekala tradicionalna srečanja med DRUŠTVOM ZA TELESNO KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO ŽELEZNIČAR DIVAČA in NK ŽELEZNIČAR OPČINE.

V soboto in nedeljo (3. in 4. marca) se je v telovadnici divaške osnovne šole odvijal 10. turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral NK Železničar. Med seboj so se v nogometni spretnosti pomerile ekipe U8 in U10 iz nogometnih klubov Koper, Izola, Piran, Dekani, Divača, Vipava, Kozina, Cerknica in Rakek. V skupini U8 se je najbolje odrezala ekipa Pirana, v skupini U10 pa ekipa Kopra pred ekipo iz Cerknice in domačini NK Železničar Divača. Pokal za naj strelca je prejel Mark Žagar, za naj golmana pa Nejc Ražem, oba člana domače ekipe.

Leta 1990 se je klub preimenoval v NK ŽELEZNIČAR DIVAČA. 24. 8. 1991 je NK ŽELEZNIČAR praznoval 10 obletnico uspešnega delovanja in podelili so priznanja: ZLATA PLAKETA: Armando Krulčič, ZLATI ZNAK: Milan Marion, Franko Kancijanić, SREBRNI ZNAK: Karlo Winkler, Hasan Mehmedović, Vojko Kobal, BRONASTI ZNAK: Iztok Grandič, Leon Butinar, Dobrivoj Subič, ZAHVALE: Nada Grandič, Karolina Kljun. V tem času so imeli največ odigranih tekem in zaslug za pomoč pri delu Franko Kancijanić, Niko Dolgan in Hasan Mehmedović. 18. 10. 1991 JE BIL TRAGIČEN DAN ZA NK ŽELEZNIČAR, saj je po hudi bolezni za vedno odšel predsednik NK Armando Krulčič. Vodenje kluba so do izvolitve novega predsednika prevzeli vsi člani. Od leta 1999 dalje je NK pridobil telefonski priključek, računalniško opremo, prostor za parkirišče, tribune, nov vodovodni priključek, obnovljeno slačilnico, kopalnico in pomožno igrišče z umetno travo. OD TAKRAT PA VSE DO DANES SO SE NA MESTU PREDSEDNIKA KLUBA ZVRSTILI: Zmago Grandič, Boris Dušan, Igor Margon, Iztok Grandič, Zoran Taraba in Izidor Ražem. Na mestu tajnika pa Oskar Krajcar (1994-2010) in Dragan

Malinović (od 2010 dalje). Ob 50. obletnici medobčinske nogometne zveze Koper leta 2009 je iz NK Železničar Divača dobil Oskar Krajcar priznanje za dolgoletno vztrajnost, predanost in trdo delo. 8. 7. 2011 so člani kluba slavnostno proslavili 30. obletnico delovanja. V spomin na ustanovitelja kluba so stadion poimenovali po ARMANDU KRULČIČU. Leto 2010/2011 je bilo za mlajše tekmovalce zelo uspešno, saj so se vse selekcije zelo dobro izkazale na tekmah v MNZ Koper. Najuspešnejši so bili tekmovalci U8, saj so postali prvaki. Skozi celo šolsko leto so pridno trenirali pod vodstvom trenerjev Dinka Popovića, Danijela Stjepanovića, Siniše Prodanovića in drugih. Selekcije U8, U10 in U12 so se udeleževale tudi različnih turnirjev, iz katerih so mladi nogometaši pridno prinašali pokale. Tudi letošnje leto 2011/2012 se vse selekcije U8, U10, U12 in ČLANI uspešno začeli novo nogometno sezono. V NK Železničar so prepričani, da je delo z mladimi privilegij, vsekakor pa ne zanemarjajo dela s starejšimi člani, ker so vzor najmlajšim. Z vztrajnostjo, trdim delom, dobro voljo in treningi se naredi veliko in uspehi ne izostanejo. Jerica Hlad Zapisala po pripovedovanju Milana Mariona in Oskarja Krajcarja

šola Tudi naša šola se je v letošnjem šolskem letu vključila v kampanjo NE-ODVISEN.SI, ki je letos potekala pod geslom Nariši nov dan. Pisana paleta dogodkov, ki so se za učence vrstili kar cel dopoldan, za starše in krajane pa zvečer, je na šoli potekala v četrtek, 2. februarja. Začeli smo z najmlajšimi. Učenci prve triade centralne šole in obeh podružnic, otroci iz vrtca ter gojenci CUEV so preko 45-minutne interaktivne predstave »Jaka išče nov dan« spoznavali in utrjevali znanje o zdravju, igri, knjigi, odgovornosti in medosebnih odnosih. Vsak otrok je prejel tudi namensko brošuro z igro in zgodbico ter čisto pravo domačo nalogo. Učenci druge triade so v družbi strokovnjaka in vodje Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica Mihe Kramlija in moderatorja Bojana Kodelje v 45-minutnem interaktivnem druženju preko video stripa »Zarja in Svit s prijatelji« sprejemali sklop sporočil, in sicer o sprejemanju samega sebe, odgovornosti, pasteh zasvojenosti, prostem času in medosebnih odnosih. Mladostnikom tretje triade in gojencem VDC sta Miha Kramli in Bojan Kodelja v 60-minutnem interaktivnem druženju in igri vlog spodbujala občutek odgovornosti, samostojnosti in pozitivne samopodobe. Večerni dogodek je bil namenjen staršem in krajanom. Zbrane je nagovoril divaški župan, gospod Drago Božac, ki je izpostavil pomen družine kot osnovne celice družbe. Priznana strokovnjaka ga. Vlasta Nussdorfer in terapevt Miha Kramli sta spregovorili o zahrbtnih pasteh odvisnosti ter obudila pozabljenje vrednote – ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo in zaupanje. Kriminalist PP Koper Matjaž Hrovatin je prisotnim predstavil različne vrste in oblike drog. Diskusijo je vodil vodja kampanje NEODVISEN.SI Bojan Kodelja. Vse štiri dogodke je spremljala tudi pesem Nariši nov dan, s katero snovalci kampanje NE-ODVISEN.SI sporočajo, da je vrednota živeti zdravo in neodvisno življenje. Zahvaljujemo se Občini Divača za finančno podporo, še posebej pa koordinatorici projekta Nataši Macarol. Nives Skuk, pomočnica ravnateljice

»Danes, v ponedeljek, 13. februarja 2012, smo po treh tednih mraza in močne burje končno prišli v brezvetrno in toplo Planica,« so zapisali učenci 6. razreda v svoj dnevnik. Letošnjo zimsko šolo v naravi so šestošolci preživeli še z dvema spremljevalcema, Mirjam Trampuž in Danijelom Malnarjem, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, v Olimpijskem centru Planica, od 13. do 17. februarja, da bi se učili in izpopolnjevali tehnik alpskega smučanja. V Planici nas je pričakalo sončno vreme in zelo ugodne snežne razmere. Na smučišču v Planici (smučišče je v bližini doma) smo učence glede na njihovo predznanje smučanja razvrstili v štiri skupine in pričeli z učenjem in izpopolnjevanjem tehnik alpskega smučanja. Ker smučar ne sme na smučišče brez znanja FISpravil, so se učenci seznanili z njimi. Že prvi dan smo se po

večerji odpravili na nočni pohod v dolino Tamar. Po povratku smo se prijetno utrujeni zleknili v svoje postelje in polni novih znanj nestrpno pričakovali naslednje dni, ki so bili zelo pestri in napolnjeni z dejavnostmi. Najboljša skupina se je odpeljala na smučišče v Kranjsko Goro, ostale tri skupine pa so se urile v tehnikah alpskega smučanja na smučišču v Planici.

šola

Dobili smo opremo za tek na smučeh (čevlje, smuči in palice) in se preizkusili v tej disciplini na bližnji urejeni progi. Nekateri so bili bolj, drugi manj navdušeni nad njo. Vseeno smo se zabavali, se nasmejali in se lepo imeli. Da ne bi pozabili, kako je v telovadnici, smo se pošteno »namatrali« v malem nogometu, košarki in igranju badmintona. S sanmi smo šli do polovice poti v Tamar. Po dveh kilometrih hoje nas je učitelj Miha poučil o varnem sankanju. V parih smo se posedli na sani in se spustili po zasneženi poti do doline pod Poncami. Priznati moramo, da sankanje ni enostaven šport, vendar zelo zabaven. Uživali smo in se pošteno nasmejali drug drugemu. Pot nas je pripeljala do smučarskih skakalnic, kjer je bila dovolj debela snežna odeja, da smo ustvarili svojo sliko v snegu. Ker smo bili v središču zibelke smučarskih poletov, smo spoznali zgodovino smučarskih skokov. Najprej smo si ogledali načrt in gradbišče novega nordijskega centra v Planici, nato pa smo pod velikanko iskali pot v snežnem labirintu. Preizkusili smo se še v plezanju po ledu na ogromnem igluju in obisk skakalnic zaključili z našo najbolj priljubljeno disciplino, kepanjem. Po povratku v dom smo si v sobi rekorderjev ogledali film o zgodovini smučarskih

skokov v Planici in se preizkusili v reševanju učnega lista. Zadnji dan šole v naravi so se učenci pomerili v mnogoboju. Prav vsi učenci so tekmovali v veleslalomu, snežnem poligonu in v znanju o obnašanju na smučišču. Najboljši rezultat med dečki je dosegel Jaka Parapat, drugi je bil Teo Čančar in tretji Jan Gerbec. Med deklicami je bila prva Eva Ferjančič, druga Maruša Roj in tretja Klara Kolenc. Vsi učenci so prejeli tudi priznanje o uspešno opravljenem smučarskem tečaju oz. tečaju bordanja. Predno smo se podali na pot proti Divači, smo si v bližnji vasi Rateče ogledali tipično alpsko domačijo, Kajžn'kovo hišo, v kateri je stalna muzejska razstava »Etnološka dediščina Rateč« in spoznali življenje tamkajšnjih domačinov. Vsake lepe stvari je enkrat konec in tudi letošnje zimske šole v naravi je bilo. Uživali smo, se imeli lepo, bili smo dobre volje in nasmejani, naučili smo se veliko novih stvari in pridobili izkušnje iz različnih zimskih športov. In če smo iskreni, bi z veseljem ostali še kakšen dan v dolini pod Poncami. Mirjam Trampuž,

V teh dneh je ponovno stekel vseslovenski ekološki projekt »Zmajček Jurček«, ki ga na območju občin Krasa in Brkinov že četrto leto uspešno organizirajo Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana in Vrtec Sežana s podružnicami. Rdeča nit projekta je zmajček Jurček, ki obiskuje otroke v vrtcu, pripoveduje pravljice in posreduje sporočila o pomenu varstva in zaščite okolja. Običajno ostaja v vsaki enoti nekaj dni in skupaj z otroki rešuje pomembne ekološke naloge, ki jih za otroke skrbno pripravijo njihove vzgojiteljice. Trenutno se zmajček zadržuje v Vrtcu Materija, prispel je iz Vrtca Hrpelje,

svojo pot pa bo nadaljeval še v Povirju, Senožečah, Divači, Lokvi, Tomaju, Štanjelu, Komnu, Sežani in Dutovljah. Zmajček Jurček se z otroki dobro počuti, z nami pleše, poje, je in spi in otroke veliko novega nauči. Večkrat ga s seboj vzamejo na sprehod, v knjižnico, na raziskovanje, na pohod ali pomembne prireditve. Malčki so tako vsako leto bogatejši za nova spoznanja in odkritja, da bodo v bodoče za naravo kar najbolje poskrbeli. Zmajček mora obiskati še veliko otrok po vrtcih v Sloveniji, vendar je obljubil, da nas drugo leto spet obišče. Ana Pangos, Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

vodja zimske šole v naravi

šola,

vrtec

Opismenjevanje otrok se začne zelo zgodaj. Sprožijo ga prve besede staršev, sledijo prve zgodbe, ki jih otroku pripovedujemo ali beremo. Ti prijetni začetki zanetijo v bodočem bralcu željo po novih bralnih doživetjih. Veliko pravljičnih uric namenijo otrokom tudi v vrtcu. Pomemben dogodek je projekt Bralni palček, namenjen otrokom, ki zadnje leto obiskujejo vrtec. Za divaške otroke letnika 2006 smo pričeli s projektom 11. novembra v divaški knjižnici. Ker je to za otroke pomemben dogodek, saj postanejo člani knjižnice in si lahko na svoje ime izposojajo knjige, so si najprej ogledali odlomek Pike nogavičke, ki so jo pod mentorstvom Maje Škamperle in Tanje Trebec Benedejčič odigrali člani gledališke skupine OŠ B. Magajne Divača.

Sežansko planinsko društvo organizira za svoje najmlajše člane iz vrtca vsaj štiri izlete v letu. Že vrsto let vodita planinski krožek v vrtcu, ki nosi ime Nahrbtnik, vzgojiteljici Irena Besednjak in Vanda Femc, ki je tudi predsednica PD Sežana. Želeli so spoznati tudi del Poti vodnih zakladov

Med priporočenimi knjigami so si izbrali najljubšo, da jo bodo prebrali doma skupaj s starši in o njej poročali vrstnikom v vrtcu. Ob poslušanju pravljic dobijo tudi navdih za likovno izražanje. Tako do začetka pomladi nastajajo likovni izdelki, ki jih na zaključni prireditvi razstavijo v vrtcu. Tedaj prejmejo priznanje za svoje uspešno delo. Do sveta pismenosti jih loči še korak, ki jim ga starši s toplino in prijaznimi besedami pomagajo prehoditi. Otrokom in njihovim staršem želim nešteto toplih objemov med potovanjem v pravljični svet. Magda Bezlaj

ob reki Reki do Školja. Na izhodišču poti, pri fameljskem kalu, se nas je zbralo 64 pohodnikov. Otroci so ob kalu uživali in se fotografirali ob lesenih skulpturah živali, ki so delo domačina Jadrana Prelca. Skozi vas Famlje sem pohodnike vodila na škofeljski most, kjer je nastala skupna fotografija, od tam pa del poti ob reki in delno po grajski poti do razvalin gradu na Školju. Tu je pri iskanju skritega zaklada otrokom ponagajala čarovnica. Šele ko so otroci zapeli, jim je pomagala, da so ga lažje dobili. Z lutko čarovnico je igrala Dragica Kranjec. Prekrasen sončen dan je bil kot nalašč, da smo si malico privoščili kar na grajskem vrtu. Sledila je pot proti kalu Škavnica pri Goričah vse do Sosedske štirne, nato pa še do lovske koče v Famljah. Tu so škrati skrili drugi zaklad, ki so ga otroci iskati skupaj s starši. Za vsakega otroka so vzgojiteljice pripravile manjšo vrečko, v kateri so bili čokoladni bomboni, na listku napisana lepa misel ter iz mavca vlita ribica, da se bodo otroci z njo spominjali prehojene Vodne poti zakladov. V veliko zadovoljstvo mi je bilo, ko sem čez dober teden dni opazila, da so nekateri starši z otroki ponovno prehodili to pot. Mirjam Frankovič Franetič

vrteC Na pustni torek je bilo v vrtcu zelo razposajeno in zabavno. Otroci so ta dan prihajali v vrtec našemljeni v različne izvirne pustne kostume. Strokovne delavke smo jim poslikale obraze z obraznimi barvami. Iz igralnic se je slišala vesela glasba, ki je maškare vabila k pustnemu rajanju. Štiri skupine starejših otrok so se udeležile pustne povorke po Divači. Najmlajši pa so se družili in rajali v igralnicah. Vesele pustne maškare so na vso moč pregnale zimo in se veselile prihoda pomladi. Starejši otroci so opravili bralnega palčka in prejeli priznanja, ki jim jih je podelila knjižničarka Maja Razboršek. Priznanja so dobili vsi otroci, saj so jim starši pridno prebirali pravljice. Prvi dan pomladi bodo otroci v vrtcu obarvali z mavričnimi barvami. Tiskali bodo s tempera barvo na platno. Izdelek bo krasil prostore novega vrtca. Štiri skupine starejših otrok bodo sodelovale pri čistilni akciji Očistimo Slovenijo. Očistili bodo dvorišče vrtca, igrišče Na gričku in igrišče Sonček. V starejši skupini otrok bodo izvedli naloge Zelenega nahrbtnika in EKO bralno značko. V mesecu aprilu pa se bomo vsi iz vrtca veselili selitve v novi vrtec v Divači. Damjana Korošec

zgodovine naših krajev

STANISLAV VOUK ob 100-letnici rojstva

Na stezi stoletja so poleti le korak,dolg sedem milj,in ljudje,ki so te polete izvedli,le mejniki letalske preteklosti,Pr ometeji,Ikari,Wrighti,Rusjani….Znani in neznani posamezniki so nam s svojim delom darovali način in sredstva,s katerimi se lahko dvignemo nad griče svoje vsakdanjosti in tudi nad same sebe.Odkrili so nam svet letenja,kar je ogromen in neponovljiv prispevek k napredku.V našem prostoru,nad našo zemljo,v našem življenju so se krila pojavila zgodajpred mnogimi leti.Polete so izvajali tudi primorski letalci Edvard Rusjan,Josip Križaj,Stanislav Vouk in drugi. Na svetovni dan letalstva 17.decembra 2011 smo se spomnili,da je septembra 2011 poteklo 100 let od rojstva našega rojaka Stanislava Vouka iz Divače.Za nas Kraševce je prav gotovo pomembno,da smo imeli med letalci prekomorci domačina iz Divače. Stanislav Vouk se je rodil 22.septembra 1911 v Divači v zavedni slovenski družini železničarja Maria Vouka,rojenega v Gorici in matere Marije,rojene Svete iz Podgorja. Družina je živela do leta 1915 v stavbi železniške postaje v Divači,kjer sta se

rodila Stanislav in njegov leto starejši brat Zorko.Med prvo svetovno vojno se je družina preselila v Ljubljano,Stanislav je po osnovni šoli obiskoval realko v Ljubljani. Veselilo ga je letalstvo in mu burilo domišljijo,zato je nadaljeval šolanje na Vojaški šoli v Petrovaradinu pri Novem Sadu.Po končanem šolanju se je posvetil letalski stroki v nekdanjem jugoslovanskem letalstvu.Ob začetku druge svetovne vojne je služboval kot podporočnik v letalskem centru v Beli Crkvi.V nemškem izgnanstvu je bil od aprila do novembra 1941,nato pa v italijanskem ujetništvu do kapitulacije Italije 1943,ko je vstopil v NOV Jugoslavije.

Stanislav Vouk je bil prekomorec,kot so bili večinoma Primorci in Istrani.Te so fašistične oblasti pred drugo svetovno vojno in med njo mobilizirale in jih odpeljale v posebne kazenske bataljone v južno Italijo,na Sicilijo,Sardinijo in dugam.Pobrali so tudi mladince stare komaj 16 ali 17 let,ki niso bili vojaški obvezniki.Večino mobilizirancev pa so poslali v Afriko,na fronto v Grčijo,Sovjetsko zvezo itd.Te ljudi je pozneje usoda vodila preko zavezniških ujetniških taborišč v Afriki,Avstraliji,ZDA… Po kapitulaciji Italije jeseni 1943 se je v južni Italiji,ki so jo osvobodili zavezniki, valila množica ljudi proti Jadranu,od koder je bilo morje najkrajša pot v domovino. Vključevali so se v razne prekomorske b rigade(tankovske,artilerijske,letalske idr.) z željo pomagati pri osvobajanju svoje domovine.Tako se je tudi StanislaVouk s skupino 13 letalcev 18.januarja 1944 odpravil iz Slovenije skozi Liko na svobodno ozemlje v Bosno.Do julija 1944 je služboval na raznih letališčih osvobojenega ozemlja.Proti koncu julija 1944 je prišel preko Barija v Benino,kjer je postal komandir oddelka Druge letalske eskadrilje. Operacijsko polje Druge letalske eskadrilje je zajemalo jadransko obalo,Črno goro, Bosno,Hercegovino,Liko,Kordun,Banijo, Istro in Slovenijo.Šolanje Druge letalske eskadrilje je potekalo v Benini,nato v Šalufi pri Kairu.Prva borbena operacija Druge letalske eskadrilje je bila izvršena 13.oktobra 1944 z letališča Canne v Italiji. V zgodnji jeseni leta 1944 se je poveljstvo nemške 369.legionarske divizije začelo pripravljati na umik iz okupiranih krajev južne Dalmacije od Grude(Konavlje) do Makarske.Med ključne točke,ki so varovale komunikacije od Dubrovnika proti Metkoviću,je spadalo mesto Ston. Cesta Dubrovnik-Metković je ostala za Nemce še posebno pomembna,ko so v začetku oktobra 1944 enote naše

29.hercegovske divizije osvobodile Trebinje.Ta cesta je bila takrat edina pot ,po kateri bi Nemci lahko povlekli svojo motorizacijo v severozahodno smer. V bojih za Ston je sodelovala tudi Druga letalska eskadrilja in do 20.oktobra 1944 opravila šest borbenih operacij,ki jih je vodil pilot Stanislav Vouk.20.oktobra 1944 pa je dobila nalogo napasti sovražno kolono na cesti Slano-Rudine.Za izvedbo te naloge so imeli za spremstvo letali Spitfire z

oboroženimi bombami in skupino štirih letal Hurricane,ki jih je vodil komandir oddelka,podporočnik StanislavVouk. Stanislav Vouk je s štirimi Hurricani štirikrat napadel sovražno kolono.Vodje letalskih skupin,ki so leteli kot št.1.,so bili vedno izpostavljeni največji nevarnosti pri vseh akcijah. Tako je bil tudi Stanislav Vouk pri četrtem naletu v veliki nevarnosti.Piloti so neustrašno napadali sovražno kolono,kar priča o visokem borbenem duhu teh pilotov,vendar je bila sovražna protiletalska obramba intenzivna in točna.

iz zgodovine naših krajeV Pri zadnjem napadu je bil sestreljen vodja formacije,podporočnik Stanislav Vouk in tako se je 20.oktobra 1944 ob 15.30 končala njegova življenska pot pri Slanem. Stanislavu Vouku so posmrtno dodelili čin poročnika in odlikovan je bil z redom partizanske zvezde II.stopnje.Ob 25.letnici vojnega letalstva in protiletalske obrambe je posmrtno prejel še diplomo inštruktorja letenja z zlatim znakom,kakršnega se je podeljevalo samo najboljšim pilotom,ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Mesto Ston se je vsem padlim partizanskim pilotom oddolžilo s postavitvijo veličastnega spomenika na hribu nad mestom.»Žal pa je ostal Stanislav Vouk precej neopažen,zato bi bila dožnost letalcev prekomorcev in še posebno sežanskega pododbora letalcev, da se temu junaku oddolžijo s postavitvijo vidnega obeležja,«je zapisal Rafael Perhauc v članku Ob razstavi Letalci prekomorci na Primorskem v reviji Primorska srečanja (Koper,januar 1981). V letu 1983 je bila Stanislavu Vouku postavljena spominska plošča na steni sedanje Kosovelove knjižnice v Divači. Po njem je v Divači poimenovana tudi ulica.Leta 2009 je bilo v Divači v parku spominov postavljeno obeležje padlim borcem NOB,na katerem je vpisano tudi njegovo ime. Upravičeno in s ponosom se spominjamo Stanislava Vouka,našega junaka pilota prekomorca ,in ohranjamo spomine nanj.Bil je neustrašen vojni letalec,junak jasnih modrih višin,ki je omahnil v smrt sredi gorečih temnih oblakov pri izvrševanju bojnih nalog.. Tiskani viri in literatura: Benčič,Tatjana in Škapin ,Katarina:Življenska pot partizanskega pilota Stanislava Vouka.Postojna,7.1.2012,zapis. Felicjan,Ivana,Liljana,Kajuhova ul.4,Divača,ustni vir. Klun,Albert:Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije,Ljubljana,1978. Perhauc,Rafael:Ob razstavi«Letalci Prekomorci« na Primorskem,Primorska srečanja.Koper,1981. Perhauc, Rafael:Letalci Prekomorci,Nova Gorica,1968. Potokar,Klelija:Divača na stičišču poti,Divača,2012. Pokrajinski arhiv Koper,Kapodistriasov trg 1,Koper. Župnija Sv.Antona Divača,Divača,2.12.2011,arhivski viri.

Klelija Potokar Na zahtevo avtorice članka nisem lektorirala, ker naj bi že bil. (Op. ur.)

Senožeška Bolha

SENOŽEŠKA BOLHA, kot je bila objavljena v glasilu senožeške krajevne skupnosti 7 VASI, decembra 1978. leta. Po informacijah, ki sem jih uspel dobiti, jo je sestavil eden izmed Krebljevih, ki je odšel pred časom s trebuhom za kruhom čez lužo. ANDREJ ŠKAPIN Neka soseda tam blizu kala cele noči ta reva ni spala. Neki večer ravno opolnoči bolha jo vščipne, da skoro omedli. Strina kričala, vpila ... pomoč, ko da bi tekel potok deroč. Hitro pokonci je pol vasi, kakor bi rekel ,da kje gori. Prvi pokonci skoči Petak, boji se ne vraga, on je junak. Ko bolho zagleda, se on ne zboji, ko vidi, da bolha že strino drži. Od okna zbeži do Pikcove hiše, vstani brž Janez in beži iz hiše, ženska nesrečna malo več diše. Velika nesreča temu koncu preti, če božja zverina se ne ukroti. Priteče Janez, ta mladi Urban, pa pravi, mrmra še ves zaspan: "Najboljše, da pride žegnat kaplan." Možaki so rekli: "Beži, beži Urban, kaj pri zverini odpravi Kaplan." Priteče Brkinka.”Kaj se je zgodilo, vpitje, kričanje me je zbudilo". Hitro priteče še Skotova Tinka, “kaj praviš Brkinka, umrla bo strinka." Možaki junaki so sejo storili, da bolho ubijejo, zdaj so sklenili. Hitro orožje skupaj so zbrali, se na odločno mesto podali. Ta s sekiro, drugi z vili, vsak se bo branil v strašni tej sili. Prej so med sabo vse odpustili, če kdaj v gostilni se sprli, žalili. Še par očenašev tedaj so zmolili, pomagaj gospod v stiski in sili. Zverine nas brani mogočni Ti Bog, odvrni nesreč in hudig nadlog. Veliko množino še vina so spili, da več bi moči in korajže dobili. Prvi pokonci skoči Petak, on čete je vodja, najboljši junak. še z medvedom bi se metal, če bi ga spil še vina bokal. To so junaki, senožeški možaki, vsi so čili, korajžni in pa veseli, da takih dobiš ne v deveti deželi. Petak jim prvi povelje je dal in rekel: “Bog vari, da zdaj kdo bi se zbal. Možaki junaki se nič ne boje, gorje ti bolha, gorje. Vojska odrine hitro čez cesto, prej ko mogoče, da pride na mesto.

Na čelu pred četo jo maha Petak. mogočni je vodja neustrašni junak. Hitro je vojska prišla do hiše, vsak junak si čelo že briše. Sketov Andreja pri Šturmu že uka, vodja armade v sobo že kuka. Prvi po durih Tumrle mahne, vrata s sekiro naenkrat odpahne. Vojska cela v sobo plane, se ne bojijo niti podgane. Bolha razjezena strino spusti in na junake obrne oči. Ta huda zverina pokaže roge, vsakmu posebej še ostre zobe. Strina še zadnje zbira moči, in našim junakom tako govori: "Oh pomagajte hitro mi vi, če ne me ta bolha še zaduši". Prvi nad bolho Petak se spusti, z vilami v roki za vrat jo drži. Drugi vsi so korajžo si dali, vsi so zverino popali. Skoro se kmalu bi hiša podrla, strina nato je pa kmalu umrla. Bolho na cesto so s silo privlekli, čakaj zverina, te s kože bomo slekli. Bolha jih gleda in zbira moči, plane pokoncu in jim zbeži. Prestrašena vojska iz hiše zbeži skoz okno na cesto vpijejo vsi. "Počakaj, zverina, boš prišla že v past, zvedela bodeš, po čim da je mast." Bolha se je na Strašco podala, pa ravno na mostu se je skesala. "Reva nesrečna, kaj sem storila, strino pri kalu sem pogubila." Kje naj iščem sedaj si tolažbo. gotovo vse bo šlo mi na dražbo. Bolha podala se je v župnišče, tam si gotovo tolažbo poišče. Farman ji hitro daje pokoro, rekel, da mora romat na goro. Bolha bila vsa je vesela, sveto pokoro sedaj je prejela. Bolha nato se je hitro podala, maša za strinko že kdaj se je brala. Bolha je malo po hiši pospravla, da bi se čimpreje na goro odpravla. Da bi enkrat konec že bil, za na goro je treba živil. Pridi, pomagaj sveti mi duh, prej ko mogoče, da speče se kruh. Zdaj se podala doli bom v vas,

bogve, če ima solde za kvas. Bolha se je po vasi podala. da bi hitro delo končala. Doli jo srečala Kurlačka mati, kam greste botra - grem po dve prati. Bolha je hitro do Guliča stekla, da ob času kruha bi še spekla. "Gulič, sem prišla malo v vas, tle maste sovde, dajte mi kvas". Gulič se krega: "Tu je moja betega, kaj te tu miče?" - žandarje kliče. Bolha se je teh besed ustrašila, Andrejetu Mazlovmi konje splašila. Bolha je zbežala, zdaj bo čas, da jo odkurim v Dolenjo vas. France Šonkin je delal krtačko, bolho je vprašal, ali bo spekla pogačko. Petak se je skozi okno tako popačil, da je skočila na vrh Kopačev. Tam jo sreča Smrdeika ta suha, bolho vpraša: "Imaš kaj kruha?" "Nimam nič, grem ravno v Dolenjo vas po kvas." Skozi Potoče je švignila, smuk, a vseeno jo je videl Rolhov hajduk. Bolha je prišla, že kjer so borovci, pa se je zbala, da jo čakajo s kovci. SIišala je da večkrat Dolenci, čakajo fante s polenci. Nato pa krene bolj na okoli, da prišla hitro bi doli. Naenkrat priskakala je do vasi, se malo oblizne, naprej že hiti. Polno ljudi je v betegi stalo, ko bolho zagledajo, vse se je zbalo. Bolha ti plane zdaj med ljudi, zdaj eden zdaj drugi iz hiše zbeži. Andreja Jernačev še tobaka ni plačal. Domov je zbežala Micka Delezka, šla je ravno, da kupla bi jesha. Dol od brega jo maha Čelaj, Vpije, kar more: "Bežite, je zmaj." Bolha je rekla: "To je od sile." Skoči ukrade kvasa tri kile. Zverina naenkrat ti plane iz hiše, s kvasom na hrbtu domov jo že briše. Že je storila ta šesti korak, ko jo zagleda Potoški Petak. Hitro je tekel k Roihovi Mici, velika nesreča preti tej vasici.

zgodovine naših krajev

Vsi so naglo zapiral i duri in molili: "Pomagaj nam sveti Juri." Bolha se skoraj Senožečam približa, prišla je že skoraj do Maravcovga križa. Vojska se ta čas pri kalu je zbrala, "Čakaj zverina zdaj bodeš pala." Bolha pride že do mosta, še par korakov pa bodem prosta. Hitro preteče pot ji Mejak: "Čujte moža, ki zdaj pride spak." Fantje, možaki za oglom so stali, tamkaj na hudo zverino prežali. Kričal za oglom je Lukatov Fronc: "Čakaj, jaz pokažem ti spak!" Keznarjev Kadet jo zgrabi za vrat, Košancev potep jo zgrabi za rep. Urbanov Nace za prednje tace, Tehentov Nace za zadnje tace. Šonova strina žgance kuha, stric pa drži bolho za uha. Koritnikov Miha po glavi jo udriha. Baksov Janez v roke pljune, bolho zgrabi, z nožem jo sune. Zverina vpije, brca, kriči, pa kaj pomaga, preveč je moči. Moški so hitro bolho ubili, rekli so: "Zdaj bomo delili." Škupnik ta stari jo hitro upari, Štefe Filipov špeh je že tipov. France Sonkin pogleda ji tačke, to so ščetince, bi bile za krtačke; Štefe Filipov okrog nje je stikal, rad bi bilon bolho delil. So rekli možaki: "Kaj Štefe tu stiče, treba, da se župana pokliče." Besede možakov bile so dane, hitro poklicali dol so župana.

Župan od doma pripiha, rokav od srajce brž si zaviha. Zdaj se pa bo dela lotil, vsakemu posebej bo bolho delil. Pa moram prej pisat v Dolenjo vas, gotovo ta bolha ni plačala kvas. Zdaj bo to karto tja doli poslal, jo pismonoša Suša bo Sajevcu dal. Doli naj tudi vsem razglasi, kdor hoče, naj pride danes v gosti. Ženske vse so skupaj se zbrale, in po kolino se h kalu podale. Prva je Štihova Ančka pritekla, hitro bi rada, bom Janezu spekla. Frajtava hči priteče po kri, Peceva reva, priteče po čava. Zdaj pride Vajc: "Kje je pa zajc?" "Ne boš dobil ti zajca, obliublien je že za Skajca. Sviglova strina dol prihiti: "Dajte mi jeter in malo masti." Nič ni dobil Tone Gustinov, da se je svet tresel, tako je preklinjal. Po dolgem času prišel je Zivc, po hudem prepiru dali so mu rivc. Pride Brkinka, ponižno pove: "Prosim gospodje, da zame bo kej," pa je poslal Janez Urbanko: "Bejšte vi mati, naj dajo vam danko." Mimo pasala je KurIočka mati: "Mi nič ne maramo, mi smo bogati." Pride financar: "Bon žorno signori, date mi carne, ecco qui bori." Molči in beži ti grdi Talijan, zdaj pride na vrsto prvi kaplan. Kar naenkrat farman pripoje: "Prosim gospodje, glava bo moja." Pa jo primaha ta stari kotlar: "Nič ne boš dobil, ti si slepar."

EKO KOTIČEK

Tako kot vsa leta ste občani občine Divača tudi v letu 2011 vestno ločevali odpadke. S svojim trudom ste prispevali k temu, da smo na območju Komunalnega stanovanjskega podjetja d. d. Sežana kar 53 % oz. 4.656.936 kg zbranih odpadov posredovali v predelavo. Da bi bili občani pri ločevanju zbranih odpadkov uspešnejši, pripomore tudi vsakoletno povečanje števila ekoloških otokov. Vaš trud je lepo razviden iz spodnjega grafa, ki prikazuje naraščanje količine ločeno zbranih frakcij na eko otokih. V letu 2011 smo v primerjavi z letom prej zbrali 11 % oz. 276.459 kg več zbranih frakcij na eko otokih. Primerjava z letom 2010 tudi kaže, da smo na tak način zbrali 30 % oz. 193.470 kg več plastične embalaže in

Lukačka Pepa zdaj prirohni: "Dajte mi sala in malo masti." Župan je rekel: "Proč od špeha, mora počakati Snadolskega Čeha." Čevljarski poba Bašo priteče, "rekel je mežnar, da dajte mi pleče.” Pa jo primaha Tone iz Kluča, "arko, al mene čakajo pluča?" Nato se oglasi še Gasar iz Vovč: "Ala, ana strela, dajte mi žolč.” Pa je rekla Šrangarca: "Peter, bejži, naj ti dajo jeter." Štihov Peter bil je že hud, "Hitro obisti in ta velik pršut". Od Jančarja pride Lukov, pa so mu rekli: "Na dve klobasici, in daj jih s to potjo Ustrauhovi Mici." Tam so štiri kulca, k Maraniku se pelje mulca. Stepanka Mica nato prihiti: "Kakšen red se pa tu godi?" Molči, ti Mica, ker prava si tica, ne veš, da kdor hoče v vašo hišo hoditi, mora metlo s seboj nositi, da pometal bo po koteh, da zgubi se ne v smeteh. Nato pa Jerinka tako prikriči, da vse prestrašeno skoro zbeži. Za flinto mi dajte malo zabele, če ne, naj vas udarijo vse božje strele. Rekel je župan: "Mirujte zdaj vsi, ker pridejo kmalu iz Dolenje vasi." Prvi primaha France Medvedov, "Buh te ferdamej, bum nekej povedal. Hitro napravite dvesto klobas, za druge Dolence, ki pridejo v vas." Luka Brkinov je prosil ščetin, rekel je Ždrol, da pošljite dol. Drugi Andreja Jernačev:

42 % oz. 201.200 kg več bio odpadkov. Želimo, da bi v letošnjem letu občani še bolje sodelovali pri pravilni odstranitvi odpadkov in s tem poskrbeli, da bo čim manj odpadkov odloženo na odlagališču in čim več odpeljanih v predelavo.

"Dajte mi špeha, saj vam bom plačal." Jože Polinkin priteče v vas, “dajte mi sala namazal bom bas!” Še drugi so prišli, za njimi Čelaj: "Ti čudo, ubit je že zmaj?" Pri kalu si videl vsaktere ljudi, Senožejcev največ in iz Dolenje vasi. Okoli studenca ljudje so ti stali, o hudi zverini so se pomenkovali. Sleherni izmed njih je želel, da zbor dolenjski bi zapel. Kapelnik za pesem je komandiral, vsakemu posebej že glas intoniral. Slišal si pesmi že glas, najboljše pa Jože pritiskal je bas. Vse je poslušalo pozno to pesem, rekli so: "Medvedov je pa resen." Ko se je slednjič pesem končala, slišala se je stotera pohvala, ko slišal kapelnik pohvalne besede, ponosno naprej so mu brke štrlele. Župan pa je še nekaj prečital, vsakmu posebej nato je čestital, Župan utrujen je zadnje delil, zbranemu ljudstvu tako govoril: “Zato, kar ste videli, slišali vse, Petaku posebej še hvala mu gre. Taprvi se on je na bolho spustil, zato bode danes medaljo dobil.” Na bližnjem orehu nekaj je snel, Petaku iz korenja medaljo pripel. ln kar se zgodilo je dela in rok, da poznih rodov še pomnil bo vnuk. Sonce polagoma že zahaja, ljudstvo veselo domov se podaja. Zupan končal in vse razdelil, nobeden ni rekel: "Jaz nisem dobil."

Ob tem vas obveščamo, da lahko ločeno zbrane frakcije brezplačno oddate v Zbirnem centru Divača, ki se nahaja ob čistilni napravi. Urnik Zbirnega centra Divača Ponedeljek: od 14. do 17. ure, sreda: od 9. do 13. ure 2. in 4. sobota v mesecu: od 9. do 13. ure. Komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana

obvestila V lanskem letu je Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana v sodelovanju z ZPMS-jem in osnovnimi šolami omogočilo brezplačno letovanje nad 50 otrokom in mladostnikom iz občin Krasa in Brkinov. Z izvajanjem letnega programa društva si prizadevamo lajšati vsakdanjik vsem otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki so potrebni pomoči. Nekaterim otrokom ni dano, da bi se lahko vključevali v plačljive počitniške programe in bi počitnice najbrž preživeli doma, prepuščeni sami sebi ali ulici, če zanje ne bi iskali pomoči, razvijali primernih možnosti in oblik finančnih olajšav. Veliko je tudi otrok, ki se zaradi svojih zdravstvenih težav ne morejo samostojno vključevati v prostočasne programe skupaj s svojimi vrstniki in nujno potrebujejo pomoč dodatnega spremstva in prilagoditev programa glede na osebne potrebe in težave, ki jih spremljajo od rojstva. Naša želja in cilj delovanja našega društva je zagotavljanje enakih možnosti in dostopnost v programe prav vsem

otrokom in mladostnikom ne glede na njihove težave in posebne potrebe. Ob praznovanju dneva Zemlje bomo tako 21. 4. 2012 v stari telovadnici na Bazoviški ulici v Sežani organizirali celodnevni dobrodelni sejem rabljene otroške opreme, oblačil in obutve. Zbrana donatorska sredstva bomo namenili letovanju otrok s posebnimi potrebami, ki letujejo v naših programih. Dan Zemlje je praznik, ki je namenjen dviganju zavesti o varovanju okolja, povezanosti z naravo, kar med drugim ne pomeni zgolj odnosa med človekom in naravo, temveč zadeva tudi odnose med ljudmi, na krepitev medčloveškega sodelovanja in oblik samopomoči do tistih, ki so pomoči najbolj potrebni. Z udeležbo na prodajnem dobrodelnem sejmu bomo lahko naenkrat storili več dobrih del: - rabljeno opremo boste otroci ali starši lahko prodali; - starši boste lahko kupili kaj uporabnega za svoje otroke;

Zdravstveno oskrbo na območju občine Divača zagotavlja Zdravstvena postaja v Divači, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Sežana, ki deluje vsak dan po določenem urniku. Žal pa bolezni in nesreče ne poznajo ne časa ne kraja, zato je vsem zagotovo dobro poznan problem in skrb, ko bolezen potrka na vrata, vrata zdravstvenega doma v domačem kraju pa so zaprta. In nesreča se lahko zgodi kadarkoli, kjerkoli, prevečkrat pa lahko o preživetju odločajo minute, sekunde. Zagotavljanje 24-urne nujne medicinske pomoči prebivalcem je nujnost in je predvsem PRAVICA, ki jo prebivalci želimo in (moramo) imeti zagotovljeno. Dežurni center Hrpelje - Kozina pokriva z nujno zdravstveno oskrbo področje naše občine, žal pa je bila usoda njegovega obstoja do nedavnega zelo vprašljiva. Delovanje centra sta iz svojih proračunov finančno pokrivali občini

Hrpelje - Kozina in Divača in Zdravstveni dom Sežana, vsako leto pa je bil primanjkljaj finančnih sredstev za delovanje vse večji. Občina Divača je vrsto let opozarjala na problematiko z željo, da bi se zagotovil trden obstoj dežurne službe in tako omogočilo našim občanom čim bližji doseg nujne pomoči. Dobrivoj Subič, član sveta javnega zavoda, svetnik občinskega sveta občine Divača, je sprožil problematiko obstoja in financiranja Dežurnega centra, predvsem z vidika razbremenitve financiranja obeh občin ter predlagal, da se le-to prenese na pristojno ministrstvo. Pri tem ga je podprla članica sveta JZ, direktorica OU Občine Hrpelje - Kozina, Saša Likovec Svetelšek. Tudi svet javnega zavoda je ta predlog podprl in sledilo je srečanje s predstavniki ministrstva. Pristojno ministrstvo je prisluhnilo argumentom, za pomoč pri ohranitvi centra se je zavzel tudi minister.

POZOR!

V DISPANZREJU MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA V ZD SEŽANA VAM V LETU 2012

NUDIMO 25-odstotni POPUST NA ZDRAVNIŠKI PREGLED ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL.

CENA PREGLEDA TAKO ZNAŠA 25 EUR. NAROČITE SE LAHKO NA TEL. ŠT. 05/7311408 VSAKO SREDO OD 15. DO 19. URE.

- znebili se boste stare rabljene opreme in jo na sejmu darovali. Na sejmu bomo lahko prodajali ali darovali le čisto in uporabno otroško opremo, oblačila in obutev! Otroci se bodo lahko udeležili ustvarjalnih delavnic, družabnih iger in animacij. Darovano opremo bomo člani društva na sejmu prodajali in izkupiček namenili za letovanje otrok s posebnimi potrebami. Ostalo opremo bomo po končanem sejmu posredovali kompetentnim službam, ki bodo opremo posredovale otrokom družin s socialnimi težavami. Da bi lahko zagotovili zadostno število prodajnih in razstavnih mest na sejmu, vas prosimo, da vašo udeležbo predhodno najavite na sedežu društva ali na tel. 05 7341486, 05 7301340, kjer smo vam na voljo vsak delavnik za vse informacije. Vse otroke in starše vljudno vabimo na sejem! Ana Pangos Za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

Argumenti, potrebe našega okolja in skupna prizadevanja so pripeljala do rešitve. Z letošnjim letom bo država zagotovila del sredstev za izvajanje dejavnosti Dežurnega centra v višini 177.761,39 EUR. S tem je dosežena ena izmed osnovnih pravic vsakega posameznika – zdravstvena oskrba in nujna pomoč, ko jo potrebujemo. Andreja Borovič

PREGLEDI SO MOŽNI VSAK DELOVNI DAN OD 7. DO 14. URE, OB SREDAH PA OD 15. DO 20. URE.

VABLJENI! Ljubislava Škibin dr. med. spec. Direktorica

Obvestila Volkovi z napadi na ovce ne povzročajo le ekonomske škode, problem ima širše razsežnosti. Napadi predstavljajo hud stres za živali, tudi za tiste v čredi, ki ob napadu niso neposredno prizadete – gre torej tudi za problem dobrobiti in zaščite živali. Rejci so dolžni preprečiti mučenje živali, vendar uveljavljena ukrepa, električne ograje in ovčarski psi, tega ne omogočata v zadostni meri. Ideje, da bi rejo ovc (in koz) na področju volka zamenjali z rejo drugih vrst živali (omenjajo predvsem govedo in konje) ni sprejemljiva s strokovnega vidika. Območja bivanja volkov se v znatni meri prekrivajo s t. i. območji z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD), ki so najbolj primerna za ekstenzivno rejo živali, za kar je najbolj primerna drobnica. Poleg tega drobnica s svojim načinom paše ohranja biotsko raznolikost rastlinja na tem območju in preprečuje zaraščanje površin. Ovce in volkovi bodo zato tudi v bodoče prisiljeni bivati v istem prostoru, zato smo z vidika dobrobiti obeh vrst in ohranjanja kmetovanja na področjih volkov primorani iskati nove, bolj učinkovite metode preprečevanja napadov, ki so sprejemljivi tako za obe vrsti kot za rejce. V ta namen se je Izobraževalno društvo Noetova šola (prvotno dejavnost, izobraževanje na področju dobrobiti živali, je razširilo na področje raziskovanja) povezalo z družbo CABWIM iz Nizozemske, ki se ukvarja z reševanjem problemov z divjimi živalmi s pomočjo etoloških metod. Gre za inovativne pristope, prijazne do živali, ki upoštevajo in izkoriščajo njihove značilnosti obnašanja in sposobnosti učenja. Pristop k reševanju problemov z divjimi gosmi, ki pustošijo pašnike na Nizozemskem, je bil v l. 2011 nagrajen za inovacijo v kmetijstvu. Primerljive pristope je možno uporabiti tudi pri volkovih. Projektu sta se v nadaljevanju priključila AVALEN, Aleš Valenčič s. p. in Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V začetni fazi je sodelovala tudi Zveza društev rejcev drobnice Slovenije. Projekt obsega tri faze. V prvi, ki je zaključena, smo na področjih volka od oktobra 2010 do februarja 2010/2011 s pomočjo obširnega vprašalnika obiskali 30 rejcev z napadi volkov na ovce v obdobju 2008-2010 in 30 rejcev brez napadov. Iskali smo dejavnike okolja, črede in rejske prakse, ki bi lahko pripeljali do napadov. Želeli smo odgovoriti na vprašanje, zakaj na istem območju

pri nekaterih rejcih volkovi napadajo ovce, pri drugih pa ne. V katerih dejavnikih se ti rejci razlikujejo? Želeli smo torej narediti posnetek stanja na terenu s pomočjo izčrpnih informacij, pridobljenih od rejcev. Da je potreba po iskanju novih metod prepoznana tudi drugje, potrjujeta financerja prve faze – provinca Limburg iz Nizozemske, kjer se pripravljajo na prihod volkov (v času našega terenskega dela so bili oddaljeni le 150 km) in fundacija EuroNatur iz Nemčije, ki se z različnih vidikov ukvarja z ekološkimi vprašanji. S primerjavo rejcev smo prišli do ugotovitev, navedenih v nadaljevanju. Navajamo samo najpomembnejše, statistično značilne razlike med skupinama rejcev. Obširnejši rezultati so objavljeni v poročilu, ki bo kmalu prevedeno v slovenščino in dosegljivo na spletni strani Noetove šole (www.noetova-sola.si). Glavne razlike med rejci z napadi volkov na ovce in rejci brez napadov: Ograje. 86 % rejcev z napadi in 33 % rejcev brez napadov uporablja električne mreže. Ta podatek nakazuje, da rejci začnejo uporabljati električne mreže, ko se napadi enkrat začnejo, vendar z njihovo uporabo ne dosežejo ustreznega učinka. Rejci brez napadov pa pogosteje uporabljajo kombinacijo fizične in električne ograje (27 % v primerjavi s 4 % rejcev z napadi). Kombinirane ograje zahtevajo daljši skok, večja je verjetnost električnega šoka in manjša verjetnost vstopa pod ograjo ali skozi luknje v ograji. Primerjali smo tudi uporabo mrežastih ograj (ne glede na prisotnost elektrike) in žičnatih ograj med skupinama rejcev. Rejci brez napadov pogosteje uporabljajo mreže (naj bodo električne ali fizične – farmer pletivo) kot žičnate ograje. Mreže so torej same po sebi, ne glede na prisotnost elektrike, bolj učinkovita zaščita kot žičnate ograje, pri katerih je vstop lažji med žicami ali pod ograjo. Uporaba psov. Glede uporabe psov ni bilo razlike med skupinama rejcev. V obeh skupinah je imela polovica rejcev psa, večinoma dva na čredo ovc. Tudi število ubitih ovc na napad ni bilo manjše ob prisotnosti psov. Raziskave kažejo, da ima pozitiven vpliv šele prisotnost štirih ali več psov, pri manj kot štirih psih je lahko celo več napadov (njihova prisotnost lahko privablja volkove). Nočno zapiranje živali in čas vodenja v nočno zavetje. Pri rejcih brez napadov je bolj pogosto nočno zapiranje ovc v hlev ali zunanje ograde. Pri

tem je pomemben tudi čas vodenja v nočno zavetje – rejci brez napadov bolj pogosto vodijo ovce v nočno zavetje pred mrakom. Ti rezultati odražajo večjo verjetnost napadov v temi. Vendar pa je imelo v naši raziskavi nočne napade samo 59 % rejcev, pri ostalih je prihajalo do napadov v mraku ali podnevi. Raziskave kažejo, da pogostost napadov podnevi lahko z leti narašča. Sprva je večja verjetnost nočnih napadov, glede na lokalne izkušnje volkov pa lahko začnejo naraščati napadi podnevi. Prisotnost koz. Rejci z napadi imajo pogosteje mešane črede s kozami. Pri tem je lahko pomemben dejavnik dejstvo, da koze pasejo na bolj zaraščenih površinah in da gredo globlje v gozd, kjer je verjetnost napadov večja kot na planem. Lahko gre tudi za vpliv vonja ali načina oglašanja, ki sta vezana na smer vetra. Smer vetra. Dejansko je bila pri rejcih z napadi bolj pogosta smer vetra od pašnika proti gozdu (še posebno pri rejcih s kozami). Oglašanje ovc. Pri rejcih z napadi so bile ovce med striženjem in ponoči bolj tihe kot pri rejcih brez napadov. To obnašanje je lahko povezano s stanjem kroničnega stresa, ki ga doživljajo živali v napadenih čredah pri ponavljajočih se napadih. Druga faza raziskave je usmerjena na odvračanje volkov, ki že izbirajo ovce kot plen. Za te volkove morajo ovce postati nevaren plen. Nevaren plen pa postanejo takrat, ko je prisoten neprijeten dražljaj, ki ga neposredno povežejo s konzumacijo ovce. Trenutno smo v fazi pridobivanja dovoljenja za predhodni poskus v drugi fazi. Finančno bomo lahko pokrili še omenjeni predposkus, za nadaljevanje druge faze pa moramo še pridobiti sredstva. Tretja faza pa bo osredotočena na volkove, ki še ne prepoznavajo ovc kot plena. Združitev tehnologije, ki je že na voljo, z mehanizmi učenja pri živalih lahko prinese nove metode učinkovite in sprejemljive zaščite pred napadi. Izvedba druge in tretje faze je odvisna od uspešnosti pri pridobivanju sredstev. Pri tem podpora rejcev ni zanemarljiva. Informacije: dr. Nataša Siard, natasa.siard@bf.uni-lj.si, tel.: 01/3203 873 Aleš Valenčič, avalencic@hotmail.com, tel.: 040 799 889 dr. Nataša Siard, Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

obvestila OBVESTILO

Uporabniki zdravstvenih storitev Zdravstvenega doma Sežana se lahko udeležite brezplačnih zdravstvenovzgojnih programov. Organizirani bodo v Zdravstvenem domu v Sežani in v zdravstveni postaji v Hrpeljah.

ZDRAV ŽIVLJENSKI SLOG

7. 5. 2012 ob 18.30 v ZD Sežana, sejna soba Delavnice vodi Nataša Volk Trnovšek dipl. m. s.

DEJAVNIKI TVEGANJA

4. 4. 2012 ob 18.00 v ZD Sežana, sejna soba

ZDRAVA PREHRANA MAREC-APRIL SA HRPELJE

DEJAVNIKI TVEGANJA

10. 5. 2012 ob 18.00 v ZD Sežana, sejna soba

DEJAVNIKI TVEGANJA

8. 6. 202012 ob 11.00 ZD Sežana sejna soba Delavnice vodi Neda Pečar dipl. m. s. TEST HOJE na 2 kilometra 11. 5. 2012 od 15. do18. ure na STADIONU v Sežani Več informacij lahko dobite pri izvajalkah delavnic, diplomiranih medicinskih sestrah: Nataši Volk Trnovšek vsak delovni dan od 12. do 13. ure na tel. št. 05 73 11 442 in Nedi Pečar vsak torek, sredo in petek od 12. do 13. ure na tel. št. 05 73 11 440. Tel.: 05/73 12 605, 73 12 606 – administracija, 05/73 12 623, GSM: 031/317 041 – vodja TP Podjetje Kraški zidar d. d. obvešča lastnike TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV, da se bodo na območju upravne enote Sežana izvajali tehnični pregledi le-teh v letu 2012 po naslednjem vrstnem redu: DATUM KRAJ 2. APRIL Senožeče 3. APRIL Dolenja vas Misliče 17. APRIL Naklo 26. APRIL Dolnje Ležeče 7. MAJ Vremski Britof

URA 1000-1600 900-1230 1130-1330 1430-1630 1000-1400 1000-1600

TEČAJ NORDIJSKE HOJE Nordijske hoje se lahko hitro naučite, vendar je v osnovi gibanje kompleksnejše kot sama hoja. Napačna tehnika, ki jo osvojite na začetku, vam je v nadaljevanju lahko v veliko škodo. Prav od pravilno naučene tehnike je odvisno ali boste v prihodnosti z veseljem hodili ali pa prenehali, ker ne bo pravega “učinka”, da naredite nekaj zase (okrepite telo, pridobite izgubljeno kondicijo, odpravite bolečine v ramenih in hrbtenici , pridobite fizično in psihično energijo, oblikujete postavo in izgubite kilograme). Nordijska hoja je primerna za vse starostne skupine . Tečaj pod strokovnim vodstvom INWA inštruktorja nordijske hoje poteka v skupini od 5 do 15 udeležencev. Traja 6 šolskih ur. Pred tečajem naredimo uvodni sestanek, kjer dobite odgovore na vsa vprašanja in uskladimo nadaljne aktivnosti. Za tečaj potrebujete športno obutev, vremenu primerno športno oblačilo in dobro voljo. Cena tečaja je 25 EU. Palice si lahko izposodite na tečaju. OBVEZNO Prijava na telefon 051 666 421 Divača: predviden pričetek tečaja - sreda, 11. 04. 2012 ob 16.30. Lokacijo uvodnega predavanja bomo sporočili naknadno.

Vsak korak šteje

ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA

KUŽKI, MUCE ČAKAJO NA POSVOJITEV

POZOR! Zaradi dodatnih pogojev glede površin za izvajanje tehničnih pregledov, bodo ti potekali na NOVIH lokacijah. Stranke naj imajo s seboj osebni dokument in potrebna dokazila (original in fotokopijo), in sicer v primeru: nove registracije, spremembe lastništva ali dedovanja, ko lastnik vozila nima veljavnega vozniškega dovoljenja za ustrezno kategorijo, mora določiti drugo osebo, ki ima ustrezno kategorijo in mora biti fizično prisotna. V primeru, da lastnik ne more pripeljati traktorja na tehnični pregled ter urejati

Vitovlje 37, 5261 Šempas, www.leomegy.com Tel.: 05 30 78 570

formalnosti glede registracije, lahko to opravi v njegovem imenu tudi nekdo drug na podlagi »pisnega pooblastila«. Vsi traktorski priklopniki in priključki do 5 t NDM so OPROŠČENI TP IN REGISTRACIJE! Dopuščamo si možnost manjših odstopanj od urnika zaradi nepredvidljivih dejavnikov. Uradne ure tehničnih pregledov Kraški zidar d. d. so vsak delovnik od 7.15 do 14.30. Ne pozabiti na obvezno opremo (Prva pomoč, trikotnik, žarnice) in na traktorju nameščen ustrezen varnostni lok oz. varnostno kabino.

Obvestila DATUMI LETOVANJ

* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske otroke vseh enot Vrtca Sežana, ki letos vstopajo v osnovno šolo: - od 16. 6. do 20. 6. - Povir, Lokev in Sežana, skupine: Medvedki, Žabice, Sončki, Zajčki - od 20. 6. do 24. 6. – Hrpelje, Materija, Divača, Sežana, skupina Škratki - od 24. 6. do 28. 6. – Štanjel, Komen, Dutovlje, Tomaj, Senožeče, Sežana, skupina Metulji * 7–DNEVNA LETOVANJA ZA OTROKE od 1. do 5. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu: - od 21. 7. do 28. 7. in – od 19. 8. do 26 .8. * 10–DNEVNO LETOVANJE ZA MLADOSTNIKE od 6. do 9. razreda v Materadi pri Poreču: - od 3. 8. do 14. 8. *** NOVO: 10–DNEVNO LETOVANJE ZA SREDNJEŠOLCE v Materadi pri Poreču: od 24. 7. do 3. 8. Regres lahko uveljavljajo tudi tisti mladostniki, ki v letu 2012 praznujejo 16. rojstni dan. V VSEH 7-DNEVNIH in 10-DNEVNIH TERMINIH JE MOŽNO UVELJAVLJATI ZDRAVSTVENI REGRES ZA LETOVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV DO 16. LETA STAROSTI, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE.

V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJANJU FINANČNIH OLAJŠAV, STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO ZGLASITE NA DRUŠTVU ALI NAM POSREDUJTE PISNE PROŠNJE.

POLETNO POČITNIŠKO VARSTVO

Če starši potrebujete celodnevno varstvo za svoje otroke v času poletnih počitnic, vas vabimo, da nas o tem čim prej obvestite, da bomo lahko pravočasno poskrbeli za organizacijo in izvajanje programa. Informacije o vseh programih dobite na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana ali na tel. 05 7341486, 05 7301340. Ana Pangos, za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

Vse člane Planinskega društva Sežana - sekcije ŠD Ruj Divača obveščamo, da se je že začelo vpisovanje novih članov in pobiranje članarine za leto 2012. Članarino lahko poravnate na sedežu PD Sežana, Srebrničeva 1 v Sežani, vsak četrtek od 15.30 do 16.30, pri mentoricah Vesni Pečar in Andreji Trobec, OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača in Senožeče ter pri vodnici Mirjam Frankovič Franetič. Letos je za PD Sežana jubilejno leto, saj bo v mesecu novembru praznovalo 60-letnico delovanja.

ZAHVALA Prihod dedka Mraza je za vsakega otroka vedno znova posebno in nepozabno doživetje. Vsi starši vrtčevskih otrok se zahvaljujemo Almi Volk, da je zbrala okrog sebe ljudi, da so s skupnimi močmi priklicali dedka Mraza. Težko je opisati z besedami, koliko pravljičnosti so ob njegovem obisku doživljali otroci, ki so še dolgo pripovedovali o tem svojim prijateljem, staršem, starim staršem in znancem in tudi na njih prenesli to nepopisno veselje in podoživljanje tega dogodka iz otroških dni. Gre za lepo dejanje vsej skupnosti. Hvala za čarobnost pričakovanja – pri otrocih in odraslih, saj otroci v dobrega moža dedka Mraza verjamejo, mi odrasli pa si danes želimo verjeti. Starši otrok vrtca Divača

veseli dogodki

V vasi Goriče je praznoval 90 let Franc Martinčič, po domače Žnidarjev. V imenu župana in Občine Divača, KS Vreme ter Območne enote Rdečega križa Divača so ga na njegovem domu obiskali in mu čestitali Mirjam Frankovič Franetič, Dušan Škrlj, Marija Magajna ter Joško Franetič, ki je z zvoki harmonike spremljal petje in ples s slavljencem. Franc Martinčič, Žnidarjev iz Gorič, je 4. 3. 2012 praznoval visok življenjski jubilej, dopolnil je častitljivih 90 let. Naš ate, vedno skromen in tih, nam o svojem otroštvu ni veliko pripovedoval, saj je moral že v rosnih letih zapustiti dom in postati hlapec, potem ko je ostal brez staršev. Služil je v Famljah in v Žirjah, opravljal je različna kmečka dela, saj se delaven in pošten, kot je bil, ni bal poprijeti vsakega dela. Na ta mladostniška leta ima kljub težaškemu delu še vedno lepe spomine. Potem so prišla še težja leta, ko je moral obleči vojaško uniformo, med drugo svetovno vojno je bil kot vojni ujetnik odpeljan v Nemčijo, v »lager« blizu Berlina, kjer je bil na srečo razporejen za delo v tovarni AEG (škarje iz te tovarne so še vedno pri hiši). Po koncu vojne se je vrnil domov, spoznal našo mamo, Vero Požrl, jo iz Brežca pripeljal v Goriče in skupaj sta začela ustvarjati topel dom. Začela sta iz niča, tako rekoč od vilice naprej sta si morala sama priskrbeti. Tudi mi se še dobro spominjamo slamnate strehe na skednju, ki je čakala na nujno prenovo. V tem skromnem, vendar toplem domu sta z nami, štirimi otroki imela veliko dela in skrbi. Naše otroštvo je bilo srečno, polno ljubezni in topline. Še sedaj našega ateta občudujemo, s kakšnim razumevanjem in skrbjo je pristopal do nas. Verjamemo, da je pri štirih otrocih prišlo do trenutkov, ko nas bi moral malo našeškati, vendar tega ni nikoli storil.

Radi bi zavrteli čas nazaj in pokazali našim otrokom in vnukom, kako brezskrbno in ljubezni polno otroštvo sta nama nudila, a to žal ni mogoče, zato skupaj z našimi življenjskimi partnerji, z vsemi 8 vnuki in 11 pravnuki (12 je že na poti!) izrekamo naslednje voščilo: Dragi ate, ponosni smo nate, radi te imamo, hvaležni smo ti za vse, še posebej za ljubezen, ki smo jo bili deležni v veliki meri, saj smo se iz tega tudi mi naučili imeti rad drug drugega in se spoštovati. Želimo ti še veliko, veliko zdravja in da bi se čez 10 let ponovno dobili skupaj v še večjem številu! Tvoji otroci: Tanja, Mirko, Jožica in Verica

Predstavniki Zveze borcev za vrednote NOB Vreme in predstavniki Rdečega križa Divača smo v mesecu januarju obiskali in čestitali Rozi Ražem iz Barke, ki je praznovala 90 let. Njen kratek življenjepis nam je napisal sin Zmago Ražem, ki z njo živi in tudi zanjo skrbi. MFF

KRATEK ŽIVLJENJEPIS MAME ROZE RAŽEM, ROJENE ROŽANC

Roza Ražem, dekliški priimek Rožanc, rojena kot prvi otrok Marije in Franca Rožanca v Misličah, 11. januarja 1922. Kmalu po njenem rojstvu se je družina preselila na Barko, kjer je preživela svoja otroška leta in mladost. Tu se je izučila poklica šivilje. Sodelovala je v NOB-ju in bila članica OF-a. Med vojno jo je zajela nemška vojska. 22. 2. 1944 so jo odpeljali najprej v zapor v Kozino, nato v Trst - v zapor Koronejo, nato pa v taborišče Neumark v Nemčijo. Kasneje so jo določili za prisilno delo na farmi. Lastniki farme so kaj kmalu ugotovili, da obvlada poklic šivilje. Prav to znanje ji je nekoliko olajšalo težke čase v tujini, saj ji je bilo večkrat prihranjeno težko delo zunaj, predvsem v zimskem času. Po vojni je spoznala Franca Ražma iz Kozjan in se z njim poročila. Najprej sta živela na njenem domu na Barki, po rojstvu prvega otroka pa sta se z možem preselila na Kozjane. Po rojstvu drugega otroka sta se ponovno preselila na Barko, kjer so se jima rodili še štirje otroci.

Časi po vojni so bili težki, vendar jim je znala kljubovati. Čeprav je imela malo prostega časa, je bila nekaj časa aktivna pri organizaciji RK Sežana. Kljub težkem življenju in dolgoletni bolezni je letos v družinskem krogu praznovala jubilejnih 90 let. Zmago Ražem

Foto:MIRJAM FRANKOVIČ FRANETIČ

Foto: BORUT LOZEJ

poti ob regionalni cesti čistili tudi predstavniki Parka škocjanske jame Slovenije skupaj z vaščani. Da je bila akcija več kot uspešna, gre velika zahvala koordinatorjem posameznih zbirnih mest na območju celotne občine Divača, številnim društvom, klubom, lovskim in ribiškim družinam, agrarnim skupnostim, zavodom in javnim zavodom ter krajevnim skupnostim, ki delujejo na območju občine Divača ter vsem ostalim prostovoljcem, ki so nam na dan akcije ponudili svojo pomoč. Veliko smeti (pločevink, plastenk, plastične embalaže, papirja, omaric in televizij) je tako dobilo svoje mesto na zbirnem centru za smeti. Na kraju, ki je bil zgrajen samo za ta namen. Tudi tokrat je za prevoze poskrbelo Komunalno-stanovanjsko podjetje iz Sežane, ob tej priložnosti pa bi se radi zahvalili tudi Slovenski

Foto: VALTER CERKVENIK, ALENKA ŠTRUCL DOLGAN

Že drugo leto je Društvu Ekologi brez meja uspelo spodbuditi lokalne skupnosti in številne prostovoljce k vsej slovenski čistilni akciji. 24. marec 2011 je bil tisti dan, ko so po vsej Sloveniji potekale čistilne akcije v okviru projekta »Očistimo Slovenijo 2012«. Tudi v občini Divača se je na ta dan zbralo več kot 520 prostovoljcev, ki so čistili območje naše občine. Poleg tega so med 16. in 23. marcem predšolski otroci ter učenci osnovne šole Divača skupaj z Varstveno-delovnim centrom Koper - podružnica Divača in Centrom za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan – enota Divača čistili okolice svojih zavodov, parke in posamezne poti v kraju Divača (nekatere med temi otroki smo lahko srečali tudi na čistilni akciji 24. marca). V soboto, 17. marca, pa so okolico svojega zavoda ter dostopne poti in

vojski, podjetju DARS ter ostalim vaščanom, ki so pomagali pri prevozu smeti. Da bi svojim občanom olajšala prevoz na Zbirni center v Sežano, je občina Divača meseca januarja 2012 odprla svoj Zbirni center pri čistilni napravi v Divači, ki je odprt v ponedeljek od 14:00 do 17:00 ure, v sredo od 09:00 do 13:00 ure ter vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 09:00 do 13:00 ure.

Dragi občani občine Divača, ozrite se okoli sebe in poskrbite, da bodo smeti dobile svoje mesto tam, kamor spadajo. Ne dovolite, da prvo pomladno cvetje vene pod najlonskimi vrečkami in ostalimi odpadki, ki ne sodijo v naravo. Ta planet Zemlja je vse, kar imamo! Nataša Macarol, občinska koordinatorka, Občinska uprava občine Divača