28
OSREDNJA TEMA | Družinski zakonik
samostojno pogodbeno razpolaganje. Kot rečeno, je celo večja verjetnost omejitve samostojnega razpolaganja pri zakonitem premoženjskem režimu, ki velja, kadar zakonca, zunajzakonska partnerja ali partnerja partnerske zveze ne skleneta pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ali kadar jo skleneta, pa je ne vpišeta v register. Že iz tega razloga ni mogoče naložiti sopogodbeniku zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja partnerske zveze, ki je vpisan v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, večjih dolžnosti in od njega zahtevati večje skrbnosti, kot velja za sopogodbenika fizične osebe, ki ni vpisana v ta register.13 Pravna teorija in sodna praksa se glede obveznega režima skupnega premoženja po ZZZDR v času pred DZ strinjata, da za ohranitev dobrovernosti v pravnem prometu ni treba poizvedovati o zakonskem stanu sopogodbenika. Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 212/2000 z dne 18. oktobra 2000 razlaga, da tudi profesionalna organizacija nima pravice oziroma dolžnosti ugotavljati osebnih podatkov posojilojemalcev, da torej ugotavlja njihov zakonski stan in se vtika v druga osebna razmerja ter zakonce obravnava drugače od tistih oseb, ki niso poročene. V. Rijavec piše, da pri sklepanju pravnega posla glede stvari ni treba ugotavljati, ali je pogodbenik poročen in ali stvar spada v skupno premoženje. Pri nepremičninah pa se lahko stranke zanesejo na podatke v zemljiški knjigi. Če je nepremičnina vpisana samo na enega zakonca, čeprav sta jo pridobila v času trajanja zakonske zveze in spada v skupno premoženje, velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ).14 Tretji bo na podlagi dejstev, vpisanih v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, lahko brez dodatnih poizvedovanj izvedel za zakonski stan sopogodbenika, ki je vpisan v register. Poleg tega bo izvedel, da je registrirani sopogodbenik pogodbeno uredil svoja premoženjskopravna razmerja s svojim zakoncem oziroma partnerjem in s tem izključil zakoniti premoženjski režim. Razkrivanje vsebine pogodbenega premoženjskopravnega razmerja tretjim pa je obveznost registriranega sopogodbenika, pa še to zgolj v primeru, ko je vsebina pogodbe pomembna za pravni promet. Najpogosteje se bosta zakonca v pogodbi dogovorila o režimu ločenega premoženja in poskrbela za publiciteto z vknjižbo v zemljiško knjigo ter v nasprotnem primeru nosila škodljive posledice takšne opustitve. Možen je tudi drugačen pogodbeni dogovor, da bo skupno vse pridobljeno premoženje, vendar je vprašljiv smisel pogodbenega režima, ki je enak zakonitemu. Končno se lahko zakonca v pogodbi dogovorita tudi o skupnih in posebnih obveznostih, kar pa ima brez soglasja upnikov le omejen vpliv na pravna razmerja s tretjimi. V nobenem primeru pa registrirani podatki tudi po DZ ne predstavljajo publicitete skupne lastnine tako, da bi na podlagi pozitivnega publicitetnega učinka lahko šteli, da je skupna lastnina vsem znana. Tudi če je tretji popolnoma seznanjen z vpisi v registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, na podlagi javnih vpisanih podatkov ne more vedeti, ali je določena stvar v skupni lastnini, in tudi ne more vedeti, ali njegov sopogodbenik razpolaga s stvarjo brez soglasja skupnega lastnika. Zato tretjemu ne moremo očitati premajhne skrbnosti, če se ne pozanima o vpisih v register pred sklenitvijo pravnega posla, in kljub javno izkazanemu obstoju pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ne moremo sklepati o njegovi slabi veri po tretjem odstavku 72. člena SPZ. Ob poudarjenih načelih o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice lahko zaključimo, da je pregledovanje vpisov v javnem registru pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij in nadaljnje poizvedovanje o vsebini pogodbenega premoženjskopravnega režima zgolj pravica in ne tudi obveznost tre13 14
Notarski vestnik | oktober 2018
Glede na namen zakonodajalca so bila mnenja o dolžnostih zakončevega sopogodbenika sprva strožja, o čemer glej: Končina Peternel, M. v: Plavšak, N. (ur./red.), Sodobno stvarno pravo, Izbrana poglavja, 2. del, Planet GV, Tax-Fin-Lex, Ljubljana, 2017, str. 203 in Podgoršek, B. v isti publikaciji, str. 257. Rijavec, V. v: Juhart, M, Tratnik, M., Vrenčur, R. (ur./red.), Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 367.