stran 72
Delo notarja
junij 2010
JE RES MINILO ŽE 15 LET? Nadaljevanje našega dela v notariatu je bilo overjanje podpisov na garantnih pismih, soglasjih, izjavah, potrdilih, overjanje prepisov fotokopij, overitev podpisov na različnih vrstah pogodb ter sestavljanje vseh pogodb v obliki notarskega zapisa, pri čemer smo si pomagali z vzorci aktov, imenovanimi Notarska pisarna, ki jo je pripravila družba ILEXIS, d. o. o. iz Ljubljane. Sledile so prve večje težave s pisanjem z nalivnimi peresi, ki so na hrbtni strani prodajnih pogodb za avtomobile hitro zatajila in smo jih zamenjali s pisali za levičarje. Po določenem času smo dobili nove sodelavke in delo je steklo lažje. Tatjana Vidovič tajnica pri notarki Mariji Škovrlj na Ptuju Kje naj začnem, da bo vse tako, kot mora biti? Pa pojdimo nazaj v leto 1994, ko je 21. decembra (na moj rojstni dan) Državni zbor RS imenoval 30 prvih notarjev, med njimi tudi odvetnico Marijo Škovrlj s Ptuja, pri kateri sem bila zaposlena. Začetek našega novega dela v notarski pisarni je bil zelo pester. 1.–2. junij 1995, začetek. Zjutraj prihajamo v čisto novo notarsko pisarno Marije Škovrlj na Osojnikovi cesti na Ptuju in kaj zagledamo? Čakajočo vrsto dijakov, ki sega od I. do III. nadstropja, kjer so bili naši novi poslovni prostori. Hodimo mimo čakajočih dijakov in si mislimo: »Pa saj ne čakajo vsi na nas?« Odklenemo, dijaki pa za nami. Naenkrat jih je bilo okoli mize deset, za ostale ni bilo prostora in so čakali v čakalnici, vse dol do I. nadstropja. In tako se je začelo naše novo delo. Štampiljka, overjanje fotokopij, pečat, notarkin podpis, pa spet štampiljka ... Pazimo, da ne zamenjamo štampiljk, ker jih je poln predal. Ob delu se sproti učimo, pišemo račune in spet štampiljka. Tako smo prve dni overjali vse do 13.30, nato pa od 14.00 naprej.
Preselili smo se tudi v nove, večje poslovne prostore na Ulici heroja Lacka 5/II na Ptuju, od koder je bila krajša pot do zemljiške knjige na sodišču v Ptuju, kjer smo vpogledovali v zemljiškoknjižno stanje in izdelovali tako imenovane »lustrume«. Težave smo imeli pri dvigovanju in prenašanju starih debelih knjig, ki so pogosto vsebovale nemške zapise, ter večkrat s pomočjo zemljiškoknjižnih referentov ugotavljali, ali je parcela gozd, sadovnjak, pašnik ali njiva, stanovanjska stavba in dvorišče. Jaz osebno sem si pomagala s kratkim nemško-slovenskim slovarjem na plonk listku. Ob pregledu ročno vodene zemljiške knjige smo si vse te podatke zapisovali v stenografski blok in podatki so nam bili v vsakodnevno pomoč pri pisanju vseh pogodb.