stran 30
junij 2002
Notarski vestnik
==> ob podpisu se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnih stvari, ki spadajo v zapuščino (187. člen ZD); => popis in cenitev se opravita v navzočnosti dveh polnoletnih občanov, kadar je to potrebno tudi ob sodelovanju izvedenca, pri popisu je lahko navzoča vsaka prizadeta oseba (188.členZD);
Andrej Veble
zamenjati z ukrepi trajnejšega značaja. Zavarovalne ukrepe lahko zapuščinsko sodišče odredi ves čas, dokler teče postopek, posebno tudi, če upravni organ ni ukrepal (200. člen ZD). Preden sodišče postavi začasnega skrbnika, zasliši, če je mogoče tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika.41
=> notar, ki je opravil popis in cenitev zapuščine, pošlje podatke o popisu in cenitvi zapuščinskemu sodišču;
OHRANITEV SODNEGA POSTOPKA ALI REŠEVANJE ZAPUŠČINSKIH ZADEV V IZVENSODNEM POSTOPKU
=> kadar se v zapuščini najdejo predmeti, za katere veljajo posebni predpisi glede posesti, hrambe ali priglasitve, se mora potem, ko so popisani, ravnati z njimi po teh predpisih.
Pri razvijanju vloge notarja v nepravdnem postopku ne moremo prezreti, da je alternativa sodnemu postopku izvensodno urejanje zapuščinskih, zadev pri notarju. Doslej se pri nas niti v teoriji niti v praksi še niso resneje ukvarjali z zamislijo, da bi v tej smeri spreminjali sedanjo ureditev zapuščinskega postopka.
III. 1. Za zavarovanje zapuščine ali dela zapuščine lahko v nujnih primerih pristojni upravni organ (CZSD) odredi začasne ukrepe (191. člen ZD). Za nujne primere gre tedaj, kadar je potrebna posebna previdnost, ker grozi nevarnost razgrabljanja ali uničenja zapuščinskega premoženja in ni nobenega dediča, ki bi bil sposoben in primeren za upravljanje z zapuščino in dediči tudi nimajo zakonitega zastopnika, dalje, če so dediči neznani ali odsotni in se ne ve za njihovo prebivališče. O storjenih ukrepih je dolžan upravni organ, pristojen glede na kraj kje je zapuščina obvestiti sodišče, na katerega območju je zapuščina. Sodišče lahko ukrepe spremeni ali odpravi. Začasni zavarovalni ukrep izvede upravni organ tako, da zapuščino ali njen del da v shranjevanje zanesljivi osebi (notarju) oziroma, da izroči gotovino, vrednostne papirje, dragocenosti, hranilne knjižice in druge pomembne listine v sodno shranjevanje (sodišče pa to premoženje ali njegov del izroči v hrambo notarju, če tako določi zapuščinsko sodišče, notar kot sodni pooblaščenec). Za začasne ukrepe gre zato, ker jih mora zapuščinsko sodišče, ki ga je treba obvestiti,
41
povzeto po -- glej vir *40... str 181
OHRANITEV SODNEGA POSTOPKA S POVEČANIMI PRISTOJNOSTMI NOTARJA Pri možni odločitvi za sodni postopek, v katerem je notar osrednji subjekt, moramo najprej opozoriti na načelno ugotovitev, da slovenski notar glede na pozitivno ureditev notariata ne more v celoti izpeljati sodnega postopka, ker ne more izdati sodne odločbe. Nobenega dvoma namreč ni, da notar ni sodni organ, temveč opravlja svoboden poklic z nekaterimi javnimi pooblastili, ki pa ne morejo vsebovati pravice do sodnega odločanja. Izgleda, da se na Madžarskem s tem vprašanjem niso ukvarjali, saj njihovi notarji vodijo zapuščinski postopek v celoti, vključno z izdajo sklepa o dedovanju z učinki sodne odločbe. Za takšno rešitev ne moremo najti drugačne razlage kot, da je to ostanek nekdanje ureditve državnega notariata, ko je bil notar državni organ in del sodne organizacije. Kljub preoblikovanju v obliko svobodnega notariata latinskega tipa, je madžarski notar pri vodenju