Notarske novice december 2012

NOTARSKE NOVICE NOTARSKE NOVICE december 2012

UVODNIK lahko prevzamemo določene zadeve, ki pomenijo takojšnjo razbremenitev sodišč. Ena takšnih je nedvomno urejanje zapuščinskih zadev po notarjih.

Po veljavni ureditvi so za vodenje zapuščinskih postopkov pristojna sodišča.

Po predlagani novi ureditvi pa bodo za urejanje zapuščinskih zadev pristojni notarji.

Kdo drži ročno zavoro?

Notariat je bil ustanovljen z namenom, da poveča pravno varnost in razbremeni delo sodišč. Po skoraj 18. letih delovanja (od 1. junija 1995) ugotavljamo, da je vsesplošna družbena, ekonomska in še kakšna kriza postavila notariat v položaj, ki se od zastavljenega namena oddaljuje.

Notarji smo nedvomno glede materialnih in kadrovskih pogojev in predvsem glede strokovnega znanja pripravljeni in

Notarji bodo urejali zapuščine in z notarskim zapisom o dedovanju odločali o vseh zadevah, o katerih se bodo v postopku dediči sporazumeli.

Le v primeru, če se dediči z določenimi pravicami ne bodo strinjali oziroma bodo med njimi obstajala sporna dejstva ali pravice ali obstajal spor o uporabi prava in ko notar ne bo mogel sestaviti notarskega zapisa o dedovanju, s katerim bi se strinjali vsi dediči, bo o tem odločalo sodišče.

Nesporno bo takšno urejanje zapuščinskih zadev po notarjih v korist strank. Postopki bodo hitrejši, stranke pa bodo lahko

takoj po končanem zapuščinskem postopku urejale v zvezi s podedovanim premoženjem tudi nadaljnja lastninska vprašanja, nadaljnje prenose, delitve in drugo.

Prenos zapuščinskih zadev na notarje pa bo tudi korist za državo, ki se bo znebila stroškov vodenja zapuščinskih zadev na sodiščih in bo s to razbremenitvijo dobila možnost racionalnejše urediti delo in pristojnosti sodišč.

Prevzem pristojnosti za urejanje zapuščinskih zadev bo prispeval tudi k normalnemu delovanju notarskih pisarn, tako da bomo notarji tudi v prihodnje strokovno in odgovorno opravljali svoje delo ter tudi s tem pripomogli k preprečevanju medčloveških konfliktov.

Sonja Kralj članica Izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije, notarka v Slovenj Gradcu

EVROPSKE NOVICE IN PROJEKTI Kje vse pušča sledi mednarodni kriminal?

Notarska zbornica Slovenije se je pridružila mednarodnemu projektu pod okriljem Italijanske fundacije za notariat in Komisije EU pod naslovom Poznavanje zakonodaje EU kot sredstva za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

V tem sklopu je po državah Evropske skupnosti potekalo več konferenc oziroma seminarjev, prvega med njimi pa je Notarska zbornica Slovenije organizirala v Ljubljani 20. aprila 2012 pod delovnim naslovom »Evropski zakoni o preprečevanju pranja denarja – od

izkušenj do predlogov za ukrepanje«.

Udeležba na seminarju, ki ga je odprla predsednica zbornice, notarka Marjana Tičar Bešter, je bila zelo dobra, ob sodelovanju strokovnjakov s področja preprečevanja pranja denarja iz Italije in Hrvaške pa sta kot slovenska predavatelja sodelovala g. Andrej Plausteiner, direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, in mag. Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec. V drugem delu seminarja je potekala izmenjava dobre prakse s tega področja, pri čemer je izkušnje slovenskih notarjev predstavila notarka Nataša Erjavec.

Slovenski notarji smo bili zadovoljni z izmenjavo izkušenj z notarji iz drugih držav EU na tem področju. Prenesene izkušnje in pridobljeno dodatno znanje, nam bodo zagotovo koristile v vsakodnevni praksi - pri poslovanju doma in v skupnem evropskem prostoru.

Je vaš partner iz druge EU države ?

Državljani Evropske unije zdaj lahko dostopajo do informacij glede premoženjskih razmerij zakoncev in registriranih partnerskih skupnosti v vseh državah EU, v jeziku po svoji izbiri.

Spletna stran www.coupleseurope.eu, kjer so na voljo informacije o veljavni zakonodaji v 27 državah članicah, vse v 21 jezikih, je na razpolago na spletu, zahvaljujoč delu notarjev iz vse Evrope in ob podpori Evropske komisije.

Tehnična infrastruktura je zelo preprosta za uporabo, vsebina spletne strani pa se

bo redno posodabljala. Državljani bodo lahko hitro in enostavno našli informacije in odgovore na vprašanja, kot na primer o premoženju zakoncev po razvezi zakonske zveze ali v primeru smrti enega zakonca, o pravu, ki se uporablja za urejanje premoženja, o premoženju registriranih in neregistriranih partnerjev, o pristojnosti sodišča, o pravu, ki se uporablja in drugih.

Po statističnih podatkih Evropske komisije je danes v EU okoli 16 milijonov mednarodnih parov. Od 2,4 milijona zakonskih zvez, ki so bile sklenjene v letu 2007, jih ima mednarodni element 13 %,

med registriranimi partnerstvi je takih kar 20 % partnerstev.

Projekt »Pari v Evropi« sledi spletni strani www.successions-europe.eu, ki jo je CNUE s podporo Komisije EU uvedla v maju 2010; stran je imela do danes skoraj 700.000 različnih obiskovalcev in zagotavlja obiskovalcem večjezične informacije o dedovanju v državah članicah.

Več na www.coupleseurope.eu

NOTAR V PRAKSI Zakaj darilne pogodbe za hišo ne morem overiti na upravni enoti?

Takšno ali precej podobno vprašanje stranke pogosto zastavijo ob obisku notarske pisarne. Ob tem še povedo, da je overitev na upravni enoti cenejša, učinek pa je isti. Gre zgolj za ‘’štempljanje’’ nečesa, kar so stranke tako ali tako sestavile same. Poleg tega se na upravni enoti vse naredi s par kliki, pri notarju pa se kar pogosto stvar ustavi…

Da bi lahko odgovorili na gornje vprašanje, moramo najprej ugotoviti, overitev katerih listin je v prvi vrsti pristojnost notarja.

To so predvsem listine, ki se naknadno predložijo sodiščem (npr. zemljiškoknjižne listine, listine za sodni register). Listine, ki se potrebujejo za upravne postopke, pa običajno terjajo vsaj upravno overitev.

Pri prvih sme overitev podpisati le notar oziroma notarski pomočnik, torej oseba z opravljenim pravosodnim izpitom, upravno

overitev pa podpiše referent za upravnim okencem.

Iz navedenega torej izhaja, da mora biti notarska overitev nekaj več od upravne.

Kaj je torej tisto ‘’več’’, kar notarsko overitev razlikuje od upravne? Odgovor najlažje najdemo na konkretnem primeru.

Največ overitev v notarskih pisarnah se opravi pri overitvi pogodb, s katerimi se opravlja promet z nepremičninami.

Promet z nepremičninami je določen segment pravnih poslov, ki je za vsako državo bistvenega pomena. Ne le z vidika pobiranja davkov in vodenja prepisov lastninske pravice, ampak tudi zaradi številnih predpisov, ki jih je država glede posamezne vrste nepremičnin sprejela.

Skupna točka, ki preverja in skrbi, da se ti predpisi upoštevajo, je notar. On je tisti, ki preveri, da ima določena listina pred overitvijo vsa potrebna soglasja, odobritve

in potrdila. Pri overitvi torej notar ne pogleda le osebne izkaznice strank, ampak je dolžan preveriti, ali listina, ki jo overja, zadošča številnim zakonom kot so npr. Zakon o davku na promet z nepremičninami, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o urejanju prostora, Uredba o določitvi okolišev, ki so pomembni z obrambnega vidika, lokalne odloke o razglasitvi spomenikov itd.

Morda se povprečnemu obiskovalcu notarske pisarne zdi tako delo rutinsko, vendar za njim stojijo leta izkušenj, prakse in poznavanja širokega kroga zakonodaje.

Na ta način notarji skrbijo za pravilnost in zakonitost ogromnega področja pravnih poslov, ki se tičejo nepremičnin. Verjetno si je težko predstavljati, da bi tako delo opravljal referent na upravni enoti, ki že sedaj ne preverja ozadja listin in njihove skladnosti z zakonodajo.

točko, ki bo bdela nad tem, da bodo listine, ki se vlagajo na zemljiško knjigo, tudi zares izvirniki in ne fotokopije, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do hudih zlorab, ko bi se nekdo lahko vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik določene nepremičnine le na podlagi fotokopije listine. Glede na to, da je zakonodaja za podobne primere pri vpisih v sodni register kot stično točko določila notarja, je razumljivo, ekonomsko učinkovito in enostavno, da je za prilaganje listin zemljiškoknjižnim predlogom določila v prvi vrsti prav notarje, kot osebe, ki so vredne javnega zaupanja. Zemljiškoknjižni predlog v elektronski obliki tako lahko danes vloži vsaka oseba, ki ima digitalno

elektronsko potrdilo, skenirane izvirnike listin pa lahko k temu predlogu priloži le notar, ki s svojim delom jamči, da je listina, ki se prilaga zemljiškoknjižnemu predlogu, njemu predložena v izvirniku.

Notar listino pretvori v elektronsko obliko in jo do pravnomočnosti fizično hrani v za to namenjenih prostorih.

Zakaj notar in ne odvetnik? Razlog je v sami naravi notarjevega oziroma odvetnikovega dela. Medtem ko odvetnik v prvi vrsti skrbi za interes stranke, ki ga je najela, je notar kot oseba vredna javnega zaupanja zavezan v prvi vrsti skrbeti za zakonitost poslovanja. Odvetništvo kot svoboden poklic tudi ni podvrženo tako strogemu nadzoru države, kot to velja za notarje.

Vpis v zemljiško knjigo Pred spremembo Zakona o zemljiški knjigi v letu 2011 je lahko posameznik z obrazcem vložil katerikoli predlog za vpis v zemljiško knjigo ter obrazcu priložil ustrezno listino. Z zadnjo spremembo zemljiškoknjižne zakonodaje pa se je zakonodajalec odločil, da je nastopil čas za popolno informatizacijo zemljiške knjige.

Tako se celoten zemljiškoknjižni postopek vodi v elektronski obliki. Pisni obrazec je nadomestil elektronski obrazec, fizično vlaganje listin pa je nadomestila njihova pretvorba v elektronsko obliko (skeniranje). Zaradi takšne spremembe pa je bilo potrebno zagotoviti tudi stično

MEDNARODNO SODELOVANJE Obisk delegacije CNUE v Ljubljani Notarsko zbornico Slovenije je septembra obiskala delegacija Sveta notariatov Evropske unije (CNUE). Delegacija, ki jo je vodil njen predsednik dr. Tilman Götte, sicer notar v Münchnu, se je srečala tudi z ministrom za pravosodje in obiskala Državni zbor RS. Predsednik CNUE, ki po lastnih navedbah skuša obiskati čim več držav članic CNUE ter tako spoznati kolege in njihove težave, je odgovoril na aktualna vprašanja v zvezi s predlogi sprememb na področju zakona o splošnem upravnem postopku ter se dotaknil področja združevanja katastra in zemljiške knjige. Po njegovem mnenju so druge države imele pozitivne izkušnje s sistemi, pri katerih pristojnosti glede overitev niso porazdeljene med več institucij, ampak so skoncentrirane v rokah notarjev, glede združevanja katastra in zemljiške knjige pa je na osnovi evropskih izkušenj opozoril, da sam ne bi predlagal nobene reforme, ki bi negativno vplivala na pravno varnost, ki izhaja iz tehnično in pravno dobrih registrov.

Delegacija se je po sprejemu na sedežu Notarske zbornice Slovenije srečala z

ministrom za pravosodje in javno upravo dr. Senkom Pličaničem, ki je poudaril, da pri nameravanih spremembah na področju upravnega postopka ne gre za popolno poenotenje storitev notarjev s storitvami, ki jih opravljajo upravne enote in bodo zahtevnejše storitve še vedno ostale v pristojnosti notarjev.

Na kratek obisk je delegacijo sprejela tudi ga. Kristina Valenčič, podpredsednica Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je izpostavila

pomen notarjev pri zagotavljanju pravne varnosti državljanov, ter ga. Renata Brunskole, podpredsednica Državnega zbora, ki je v luči pravne varnosti poudarila previdnost pri spremembah zakonodaje.

Predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter je ob zaključku obiska izpostavila: »Obisk delegacije je bil dober za začetek izmenjave mnenj, ki vodijo k temu, da se v slovenski zakonodaji ohrani pravna varnost državljanov.«

od leve proti desni dr. Tilman Götte, predsednik CNUE, dr. Rudolf Kaindl, podpredsednik CNUE, Marjana Tičar Bešter, predsednica Notarske zbornice Slovenije in dr. Senko Pličanič, minister za pravosodje in javno upravo

IZ POSLOVANJA Večja učinkovitost Notarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje in javno upravo vzpostavila informacijsko rešitev »eNotar« za zagotavljanje hitrejšega in kvalitetnejšega poslovanja fizičnih in pravnih oseb v zvezi z notarskimi storitvami.

Aplikacija fizičnim in pravnim osebam zagotavlja zmanjšanje stroškov in povečuje dostopnost, hitrost, kvaliteto in učinkovitost notarskih storitev. Če želimo, da bodo uporabniki notarskih storitev servisirani hitro in kvalitetno, je nujno potrebno razpolagati z elektronskim dostopom do elektronskih baz podatkov uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Trenutno sicer še ni vzpostavljena elektronska povezava do Centralnega registra prebivalstva, vendar pričakujemo, da bo ta, po odpravi zakonskih preprek, vzpostavljena v najkrajšem času.

Aplikacija, ki jo je izdelalo podjetje Zaslon Telecom, d. o. o., omogoča notarjem, poleg pridobivanja aktualnih podatkov o strankah iz različnih virov, tudi vodenje notarskih vpisnikov in imenikov v elektronski obliki. Na ta način se povezujejo posamezne funkcionalnosti programa, hkrati pa se je bistveno izboljšala uporabnost, dosegljivost in razpoložljivost podatkov in dokumentov v vpisnikih in imenikih. Program beleži vse spremembe po prvi shranitvi vpisa, podatke o vpisih pa je možno natisniti po različnih kriterijih.

Aplikacija je uporabniku prijazna ter pri elektronskem vodenju vpisnikov ponuja dodatne možnosti, ki jih nudi informacijska tehnologija (centralni

imenik strank se kreira avtomatično, iskanje vpisov po izbranem kriteriju, predpriprava vpisov je možna v pomožni knjigi, odklopljen način za delo na terenu, možnost samodejnega dopolnjevanja podatkov o strankah iz imenikov, izbira zakonitih zastopnikov družb, povezovanje oziroma kopiranje vpisov med vpisniki, samodejna priprava izračuna uporabljene notarske tarife, in drugo), omogoča pa tudi pripravo dokumentov, ki vsebujejo enake podatke, kot se vpisujejo v vpisnik.

Na podlagi vpisanih podatkov o stranki lahko notar na primer natisne potrdilo o overitvi podpisa, pri tem pa uporabi

vnaprej pripravljen Wordov dokumentni vzorec s statičnim besedilom. Enako velja za potrdila in zapisnike o hrambi izvirnikov listin na področju vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov.

Pomembno novost predstavlja lastnoročni podpis stranke v vpisnik.

Podpis se po novem zajame elektronsko - stranka se s posebnim pisalom podpiše na podpisno tablico, podatek (podpis) pa se avtomatsko prenese v ustrezno rubriko vpisnika. Program in podpisne tablice so prilagojene tako za uporabo v notarski pisarni kot tudi poslovanju na terenu.

Nevenka Tory, notarka v Ljubljani Stranke bolj zadovoljne V naši notarski pisarni smo sprva na uvedbo elektronskih vpisnikov gledali z določeno skepso. Četudi je združevanje različnih elektronskih baz v današnjem času dejansko nekaj samoumevnega, se nam je pri prehodu na elektronske vpisnike porajalo več vprašanj, kot na primer kako bo z overitvami na terenu, kaj se bo zgodilo v primeru pomanjkanja električnega toka, kaj storiti, kadar se stranka ne more podpisati, kaj če na terenu ni dostopa do brezžičnega omrežja in druga. Kljub vsemu smo s pogumom zakorakali v novo leto in med prvimi pisarnami prešli na elektronsko vodenje vpisnikov. Ko danes gledamo nazaj, sta strah in slaba volja (češ, že spet neka novost, ki ne bo nujno dobra) že pozabljena. Aplikacija je poleg razbremenitve pisarn (večkratno ponavljanje vpisov v imenike, ročno vnašanje podatkov v vpisnike, črtanje praznih polj) prinesla veliko hitrejše izdelovanje notarskih zapisnikov (pri vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov), izpolnjevanje overitvenih žigov, vnašanje tarif in podobno. Edina slabost, ki jo opažamo, so težave pri overjanju podpisov oseb, ki pišejo z levo roko oziroma se zaradi oslabelosti težko ali sploh ne morejo podpisati.

Spletna stran: www.notar-z.si

NOTARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Notarska zbornica v številkah Gibanje števila notarskih pomočnikov in notarskih pripravnikov v notarskih pisarnah v zadnjih treh letih (trenutno vpisanih 93 notarjev): leto notarski pomočniki notarski pripravniki

2009 38 59

2010 40 63

2011 46 78

Podatek je povzet iz imenika notarjev, notarskih pomočnikov in notarskih pripravnikov, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije med številnimi drugimi opravili in dolžnostmi in za katera ne dobi nobenih državnih sredstev (sredstva za delovanje prispevajo notarji iz naslova članarin).

Obvezno članstvo v zbornici Glede na nekatere pobude, da bi se odpravilo obvezno članstvo v zbornici, je Notarska zbornica med člani opravila anketo glede obveznega članstva v notarski zbornici. Notarji 100% soglašajo z obveznim članstvom. Ukinitev obveznega članstva v notarski zbornici in uvajanje konkurence na področju notariata bi zagotovo imela negativne učinke tako za državljane kot tudi pravno varnost.

Kdaj zapuščinske zadeve končno pri notarjih?

Zakaj je potrebno prenesti urejanje nespornih zapuščinskih zadev s sodišč na notarje, smo vprašali nekatere notarke in notarje. Različne politične vladne garniture namreč to obljubljajo že celo vrsto let. Svoje izkušnje in mnenja so strnili takole: Judita Stropnik Mravljak, Velenje Prenos je smiseln in potreben zaradi razbremenitve sodišč z nespornimi zadevami. Hkrati pa prinaša prednosti tudi za stranke, saj lahko notar glede na svoje pristojnosti zadevo za stranke dokončno uredi in poskrbi za realizacijo dogovorjenega v vseh javnih knjigah in registrih, za kar doslej sodišče ni poskrbelo v celoti.

Andrej Rozman, Idrija Notarji lahko strankam na prijaznejši način nudimo celovitejše rešitve.

Urejanje dedovanja tudi ni sojenje.

Meta Zupančič, Ljubljana Notarji bomo z ažurnostjo v zapuščinskih zadevah bistveno pospešili odločanje v teh postopkih, poskrbeli za takojšnje vpise v zemljiško knjigo in s tem večjo pravno varnost, razbremenili delo sodišč, ter prispevali k zmanjšanju sodnih stroškov.

Darko Jerše, Postojna Urejanje zapuščinskih zadev je po svetu najbolj tipična notarska pristojnost sploh. Ravno v zapuščinskih postopkih se najbolj izkažejo prednosti notariata - zaupnost, natančnost, hitrost in celovitost urejanja pravnih razmerij v korist vseh udeležencev.

Erika Braniselj, Ljubljana V nespornih zapuščinskih zadevah notar lahko reši zadevo z dednim dogovorom še isti dan, ko se dediči dogovorijo.

Miloš Lešnik, Lenart S prenosom zapuščinskih zadev na notarje bo razbremenjeno delo sodišč v večinoma nespornih zadevah, hkrati pa bo omogočilo strankam celovito reševanje premoženjskih zadev v zvezi z dedovanjem.

KONTAKTNI PODATKI: NOTARSKA ZBORNICA SLOVENIJE • Tavčarjeva ulica 2, 1000 LJUBLJANA tel.: 01 439-25-70 • fax: 01 434-02-47 • e-mail: info.nzs@siol.net • www.notar-z.si