NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK
8
Aktualno v regiji
Notranjsko-kraške novice
stran 8
petek, 24. februar 2012
Odprta vrata vodnih vrtin
FOTO: BORUT KRAŠEVEC
Iz novih vodnih virov v Kozariščah priteka čista in neoporečna pitna voda Loška dolina, 14. februar
– Skupnost občin Slovenije želi v počastitev 20-letnice delovanja s skupno akcijo občin članic opozoriti na lanske številne dobre in uspešne projekte slovenskih občin in na njihov razvoj v celotnem obdobju. Tej ideji se je z akcijo »odprta vrata vrtin v Kozariščah« pridružila tudi občina Loška dolina, saj menijo, da je rešitev dobave dovolj velike količine kakovostne vode velik uspeh za občino in njene prebivalce. Srečanje, ki je bilo prvotno načrtovano na območju novih vodnih vrtin, je bilo
zaradi zasneženega terena organizirano na sedežu občine. Tam sta Janez Komidar, župan, in Emil Mlakar, projektni sodelavec v občinski upravi, zainteresiranim predstavila potek reševanja in rešitev problematike oskrbe s pitno vodo. Ta se je intenzivno pričela lani junija po močnem onesnaženju glavnega vodnega vira Obrh in letos tudi uspešno zaključila. Ob udoru fekalij v vodno zajetje Obrh je prišlo do nenadnega velikega pomanjkanja kakovostne pitne vode na celotnem območju Loške doline. Župan Janez Komidar je dejal, da je
po njegovem mnenju še večji problem predstavljala premajhna vodna količina za zagotavljanje tehnološke in požarne vode. Zato je bilo potrebno hitro najti ustrezno rešitev. Na pomoč pri trenutnem reševanju oskrbe z vodo so priskočili pripadniki posebne vojaške enote s svojimi filtrirnimi napravami. Na občini pa so šli tudi takoj v iskanje trajnejših rešitev. Odločili so se, da skupaj z geologi pregledajo dolomitni teren v Kozariščah na območju zalednih voda snežniškega pogorja in tam poiščejo nov vodni vir. V mesecu oktobru oskrba z vodo ni bila
več problematična, saj so na omrežje priključili četrto vodno vrtino, ki so jo izvrtali na območju Kozarišč. V tem obdobju so opravili tudi več čiščenj in razkuževanj na obstoječem vodohranu v Vrhniki pri Ložu, tako da je bil pripravljen na sprejem nove vode iz Kozarišč. Za priklop je sedaj nared še peta vrtina, ki pa čaka na ugodnejše vreme brez snega. Ker je vode iz novih vrtin dovolj, ostaja vodni vir Obrh v rezervi in ni priklopljen v sistem. Mlakar je zagotovil, da je voda iz Kozarskih vrtin zelo kakovostna in primerna za pitje ter nima nikakršnih škodljivih primesi. Zaradi sa-
mega ponekod neustreznega vodovodnega sistema, ki ga sicer postopoma obnavljajo, pa jo morajo kljub temu klorirati. Iskanje in izgradnja novih vodnih virov je za občinski proračun tudi velik nepredviden strošek. Kljub temu pa zagotavljajo, da zaradi tega ne trpijo druge investicije. Pričakovali so sicer pomoč
države, saj so že v avgustu vlado RS zaprosili za intervencijska sredstva. Negativen odgovor so dobili šele januarja letos. Po mnenju župana država varčuje pri napačnih stvareh, tako da bodo stroške reševanja nesreče onesnaženja vira pitne vode morali v celoti pokriti z lastnimi sredstvi. .Borut Kraševec
poimenovanje. Tudi s seboj so prinesle starejše rute, katere so uporabljali za različne priložnosti, od rut za delo na polju do žalnih rut, in jih glede na namen tudi različno zavezovali. O deklcah je Milena Ožbolt dejala, kako neprecenljivo je bilo, ko te je ob vstopu v hišo pozdravila na deklcu napisana
beseda. Teh stenskih prtičkov se že dolgo ne uporablja več. Ponavadi so bili obešeni pri štedilniku, umivalniku – lavorju, pri zaboju za drva, ob mizi, če je bila pomaknjena ob zid, in tudi na drugih mestih. Bili so izvezeni z različnimi motivi in pregovori, preprostimi izreki ali hudomušnimi mislimi. Bili so hkrati zaščita in okras.
Nekatere od udeleženk so tovrstne zidne prtičke vezle tudi same. V društvu žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina imajo željo, da bi zbrali čim več gradiva o deklcih in tudi oblačilih nekoč ter zbrano ustrezno zapisali, arhivirali in uredili ter jih tako ohranili za poznejše rodove. .Borut Kraševec
Rute in deklci
FOTO: BORUT KRAŠEVEC
Oblačilna tradicija v Loški dolini in Babnem Polju
Loška dolina, 14. februar
– V Društvu žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina se poleg ostalih aktivnosti, pri katerih oživljajo kulturno dediščino, spoznavajo tudi z oblačilno tradicijo v Loški dolini in Babnem Polju. V ta namen se srečujejo na delavnicah, ki jih vodi Milena Ožbolt. Konec minulega leta so v avli Knjižnice Maričke Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu pri-
doline in od drugod. S seboj so prinesle različne tudi več kot sto let stare rute in deklce – zapuščino svojih mam in starih mam. O rutah je spregovorila Janja pravile razstavo, na kateri so Urbiha, ki objavlja in opisuje predstavile žensko praznično stare slike z različno tematiko na znani spletni strani oblačilo. (http://stareslike.cerknica.org). Pokazala je fotografije, posnete Na valentinovo pa so v leta 1962 v Loški dolini, ki TIC-u v Ložu za vse zainjih je odkrila v Slovenskem teresirane pripravile delavnico, na kateri so spoznavali etnografskem muzeju. Na načine zavezovanja in nošenja fotografijah so ženske pokrite v rutah. Po slikah ter iz rut v preteklosti ter deklce – stenske prtičke, ki so jih nekoč svojih spominov in izkušenj so udeleženke spoznavale imeli obešene na zidu. Poleg načine nošenja in zavezovanja članic so delavnico obiskale tudi druge udeleženke iz Loške rut v Loški dolini in njihovo
Gostimo: Rok Valenčič o Tourettovem sindromu
Tresenje z glavo, zategovanje ram, ust, mežikanje oči … V eni besedi tiki. Opolzke besede me mečejo iz tira. Izbuljene oči vzrte vame. Opravljivi smeh ljudi. Kdo sem? Zakaj se to dogaja prav meni? Sramujem se sebe. Na prvi pogled negativna stvar. Nešteto sanj je izpuhtelo zaradi enega tika. Zaradi ljudi, ki te sodijo po tem in se ti posmehujejo. Telesne bolečine, ki jih doživljaš, so včasih neznosne. Bolečina vratu, hrbta, glave, čeljusti …, nešteta opozarjanja svojcev, prijateljev, ki si želijo, da prenehaš, ko te vidijo, da trpiš. Svetla točka so ljudje, ki te takšnega sprejmejo. Ko tavaš po puščavi in si želiš nekoga ob sebi, tega pa ni, ker ga odbijaš. A trma te ne pusti na cedilu. Vztrajaš in dobiš človeka, ki se spoprijatelji s tvojim tikom in se ti pridruži iskati izgubljeno pot v puščavi. Iz dneva v dan analiziraš problem tika, a iz različnih vzrokov nimaš poguma, da bi šel do konca, zaznamovan si. Kruto rečeno, si kot blagovna znamka. Etiketiran si. Sprejmite nas take, kot smo. Ta tekst je nastal pred približno štirimi leti, ko sem bil na dnu. Sprevidel sem, da ne morem več, zato sem se lotil z zdravljenjem in tako prišel do točke, ko sem začel z ostalimi ustanavljati društvo
za Tourettov sindrom. In zato želimo, da to ne bi bila tabu tema. V nadaljevanju vam bom nekoliko predstavil, za kaj pravzaprav gre. Kaj so tiki oziroma ourettov sindrom: Je bolezen, za katero so značilni nehoteni telesni gibi (tiki) ter nenadzorovani vokalni glasovi. Redko lahko vokalizacija vsebuje socialno neprimerne besede in stavke – imenujemo jih coprolalia. Ti izbruhi niso niti namerni niti vsebinsko pomembni. Neprostovoljni simptomi so lahko tudi mežikanje z očesom, ponavljajoče se odkašljevanje ali smrkanje ... Bolezenski sindrom s kompleksnimi simptomi se pojavlja v obliki krčev, tikov, trzanja, nenadzorovanega gibanja, dotikanja soljudi, kričanja, spakovanja, kimanja, mežikanja, izredno živahnega in vehementnega gestikuliranja, pretiranega govorjenja, kričanja, sopenja ipd. Značilen je kratek, trzajoč občutek, praviloma omejen na manjši del telesa (veka, ustnica, nosnica) kot znak sicer neprijetnega, a relativno nenevarnega, nehotenega mišičnega krča. Prizadeti posameznik doživlja (okolica pa opaža) ponavljajoče, neobvladljive, nenačrtovane in nesmotrne kontrakcije mišic in mišičnih skupin na obrazu, vratu, rokah ali ramenih. V napredovalni fazi se opisanim mišičnim izpadom pridružijo še avdio
učinki – nehoteni glasovi, kot so kašljanje, kruljenje, oponašanje živali – renčanje, bevskanje, sopenje. Skoraj polovica prizadetih občasno dobiva izpade preklinjanja. To je kratek opis bolezni. Kdor misli, da jo ima, ali ve, da jo ima, naj se ne počuti manj vreden kot ostali, saj nam prav tiki dajejo nekaj posebnega, zaradi katerega smo to, kar smo. Lahko vam povem, da če bi se še enkrat rodil in bi lahko izbiral življenje s tiki ali brez njih, bi izbral življenje s tiki. Iz prav preprostega razloga; ker so me tiki oblikovali v pozitivno osebo, tako, kot sem danes. Vsi tisti, ki imate tike, ne odlašajte in poiščite pomoč, brez smisla je trpeti in živeti na pol. Če karkoli potrebujete in želite vprašati, lahko pišete na valencic.rok@gmail.com ali pa pokličete na tel. številko 040 743 059. Z veseljem vam bom pomagal in vam prisluhnil.