Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Diplomsko delo: Idejna zasnova stanovanj za mlade družine v mestnem jedru Kopra. Diplomantka: Nina Vidić Ivančič. Mentor: prof. Janez Koželj. Leto vpisa na fakulteto: 2002. Leto izdelave diplomskega dela: 2011.
Koper je bil že pod oglejskimi patriarhi upravno in politično središče Istrske province – Caput Histriae, Capo d’Istria. Njegova oblast se je razširila na kar 42 istrskih krajev, vendar mu je položaj pokrajinske prestolnice dajal le navidezno moč, saj je bil sam v resnici najbolj nadzorovano središče, hkrati pa je moral pasivno trpeti posledice stoletnih sporov med beneško republiko in avstrijskim cesarstvom. Kmalu je bil obsojen na zastoj in životarjenje, čeprav so mu Benečani v 16. stoletju skušali povrniti nekdanjo slavo in vodilno vlogo med istrskimi mestiz ustanovitvijo apelacijskega sodišča za beneško Istro. Kuga, ki je razsajala leta 1630, je število prebivalcev skrčila s pet tisoč na tisoč osemsto. Trst je bil leta 1719 razglašen za svobodno pristanišče. V naslednjem stoletju je doživel nesluten razcvet, Koper pa svoj dokončni zaton. Z e mljevi d mesta Kop er i z l e t a 1 6 1 9 , G i a c o m o Fi n i
10
“ R a z r e š i t e v v e č s t o l e t n e g a s p o ra m e d B e n e ča n i i n Av s t r i j c i z a v l a d o n a J a d ra n u n i p r i z a d e l o l e B e n e t k . Š e b o l j j e t o o b č u t i l K o p e r, k i j e s f a v o r i z i ra n j e m Tr s t a ko n c e m 1 7 . s t o l e t j a i n z n j e g o v i m n e s l u t e n i m ra z c v e t o m v n a s l e d n j e m s t o l e t j u i z g u b i l v e l i ko p o m e n a , k i g a j e d o t l e j i m e l ko t p r v o i s t r s ko m e s t o. Tu d i ko j e s ca m p o f o r m i j s k i m m i r o m ( 1 7 9 7 ) p r i š e l v r o ke Av s t r j c e m , s e n j e g o va u s o d a n i d o s t i s p r e m e n i l a . M e d t e m ko j e a v s t r i j s ka o b l a s t o d l o č n e j e p o s e g l a v p o d o b o i n ž i v l j e n j e Pi ra n a i n I z o l e, j e b i l n j e n p r i s p e v e k K o p r u n e z n a t e n .” Po 1. svetovni vojni je Koper pripadel Kraljevini Italiji in ostal sedež občine, vendar ni niti to spremenilo stanja, Koper je (enako kot Izola in Piran) ostal “pozabljeno” in, razen z nacionalističnega vidika, za Italijo bolj ali manj nepomembno in nezanimivo mesto. “ Te z g o d o v i n s ke o ko l i š č i n e s o p o m a g a l e o h ra n i t i i n p e t r i f i c i ra t i h i s t o r i č n o u r b a n s ko a g l o m e ra c i j o, k i j e k l j u b n e ka t e r i m p o s e g o m n o v e g a v e ka , v s e d o n a j n o v e j š e g a ča s a , o h ra n i l a
prebivalstva v neposredno bližino mesta, kar potrjujejo nova primestna
s t i k s s o d o b n o i n d u s t r i j o i n z z a h t e va m i , k i j i h l e – t a p o ra j a , j e
s v o j o s r e d n j e v e š ko s t r u k t u r o i n p r o s t o r s ke z n a č i l n o s t i . Za t o
naselja: Žusterna, Semedela, Olmo, Prisoje in Šalara. Severovzhodno od
m o ra l o v k ra t ke m o b d o b j u n a d o m s t i t i z a m u j e n o i n t e g a n i b i l o
s e k l j u b s p r e m e m b a m , o ka t e r i h b o m o g o v o r i l i , u v r š ča m e d
starega mestnega jedra se je razširil kompleks Luke Koper, na delu ankaran-
m a l o. M e s t o n i u s t r e z a l o o s n o v n i m s a n i t a r n o h i g i e n s k i m z a h t -
n a j p o m e m b n e j š e u r b a n i s t i č n e s p o m e n i ke o b n a š e m m o r j u .”
ske bonifike pa tovorni, potniški in železniški promet. Na semedelski in
e va m ( ka n a l i z a c i j a , v o d o v o d ) , š t e v i l n e h i š e s o b i l e m a l o d a n e
škocjanski bonifiki so se razvili industrijski obrati, poslovni objekti, skladišča,
p r e d t e m , d a s e s e s e d e j o, t r e b a j e b i l o z g ra d i t i n o va s t a n o va n -
upravne stavbe pa tudi športni objekti in rekreacijske površine.
j a , ko m u n a l n e s e r v i s e. . . Pr e b i va l s t v o j e n a g l o n a ra š ča l o, m e s -
Po 2. svetovni vojni se je velika večina koprskega prebivalstva izselila v Italijo in svet, njihovo mesto pa so zasedli ljudje iz notranjosti Slovenije, Istre in z Balkanskega polotoka.
t o, k i j e n e ka j s t o l e t i j z a d o š ča l o s k r o m n i r o m a n s k i v e g e t a c i j i , “ R a z u m l j i v o j e, d a h i s t o r i č n o a g l o m e ra c i j s ko j e d r o n i m o g l o
u s t r e z n i t a k ra t n i m m a l e n ko s t n i m z a h t e va m , j e p o s t a l o s e d a j
z a d o š ča t i p o t r e b a m i n z a h t e va m , k i j i h j e p r i n a š a l s o d o b n i
p r e t e s n o i n n e u s t r e z n o / . . . / V K o p e r s o s e n a s e l i l i p r e b i va l c i
Leta 1975 je Osimski sporazum dokončno uredil vprašanje meje med
ra z v o j. M e s t o, k i s e j e ko m a j p o d r u g i s v e t o v n i v o j n i p r e b u d i l o
i z o ž j e o ko l i c e i n c e l e r e p u b l i ke i n t a ko s e j e m e s t o o r g a n s ko
Italijo in tedanjo Jugoslavijo. Hitra rast industrije je privabila veliko novega
i z g o s p o d a r s ke g a i n k u l t u r n e g a m r t v i l a , k i j e p r v i č p r i š l o v
s t r n i l o s s l o v e n s k i m z a l e d j e m .”