MC ZOS by Nika Bradač

Predstavitvena publikacija je del projekta »Skupaj za nove priložnosti«, s katerim želi Mladinski center Zagorje ob Savi spodbuditi sodelovanje med različnimi generacijami z različnih interesnih področjih.

Fotografije: Lovro Rozina | Oblikovanje: Nika Bradač | Urednik: Mitja Adamlje Tisk: S-print d.o.o. | Izvajalec: Mladinski center Zagorje ob Savi, Mladinski svet Zagorje ob Savi Publikacija izšla v okviru projekta “Skupaj za nove priložnosti”. Izvedba projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Katarina Hočevar | poslanka Državnega zbora Matjaž Švagan | župan občine Zagorje ob Savi

Tudi sama se imam za mlajšo generacijo, a ko gledam vas, še mlajše, vas občudujem – koliko zavzetosti, pripravljenosti za iskanje novih priložnosti je v vaših vrstah. Ja, in si ne morem kaj, da si ne rečem: »to je priložnost zagorske doline«! Ključ do bolj perspektivne Slovenije, boljšega Zasavja, novih priložnosti Zagorja so - ljudje; mladi, neobremenjeni, ki hkrati vedo, da nič ne pride samo od sebe. Čas v katerem se nahajamo terja od vas, da iščete nove priložnosti; rudnik, ki je dajal kruh številnim našim dedom in očetom je zaprt, več tovarn je ustavilo stroje že pred leti, tudi skupna kmetijska politika je terjala svoj davek, da je marsikatera kmetija opustila kmetovanje. In kaj sedaj? Vse našteto je tudi priložnost za nove izzive. Priložnost, da se vprašamo, ali res ne moremo več ponuditi na področju

turizma v naših lepih in zanimivih krajih? Inovativne dopolnilne dejavnosti na kmetijah so lahko priložnost za dodaten zaslužek. Vsekakor pa bo nova delovna mesta potrebno poiskati v malem podjetništvu. Slovenci ne veljamo za najbolj pogumne, ko gre za ustanavljanje podjetij. Poguma pa mislim, da je v vaših vrstah dovolj, pripravljenosti za trdo dela pa tudi. Bližina prestolnice je prednost in naša odmaknjenost od nje tisto, kar nas dela posebne. Pravijo, da sta otroštvo in mladost vodnjaka iz katerega človek črpa energijo vse življenje. Če prikrajšamo ali ranimo mladostnika, če mu vzamemo sanje – mu jih vzamemo za vse življenje. Ne pustite si jih vzeti, ne danes, ne jutri…srečno mladi Zagorjani v 21 stoletju, ki bo stoletje novih priložnosti le, če boste vi tako želeli! Katarina Hočevar, poslanka Državnega zbora

Da imamo v občini Zagorje ob Savi posluh za mlade, niso le besede, temveč konkretna dejanja in projekti. Smo edina občina v Sloveniji, ki se je v teh kriznih časih odločila, da bo spodbujala podjetnišvo med mladimi. Občina Zagorje ob Savi je tako ob podpori Evropske unije vzpostavila projekt Podjetno v svet podjetništva, ki štiridesetim Zagorjankam in Zagorjanom omogoča zaposlitev z namenom, da uresničijo svoje ideje in ustanovijo svoje podjetje. Mnogi so dejali, da bi bilo bolje vlagati v ceste in infrastrukturo, vendar kdor pravi, da na mladih svet stoji, ta svoje izjave potrjuje s konkretnimi dejanji. Občina Zagorje se je prav tako odločila, da bo nagrajevala znanje mladih. Ustanovili smo nagradni sklad in mladim diplomantom podeljujemo nagrade za njihove diplome. Tako vsako leto pregledamo dela mladih zagorskih diplomatov, komisija pa izbere najboljše. Gre za simbolične zneske, vendar pomembno gesto, s katero mladim sporočamo, da poznamo njihova dela, da cenimo njihovo znanje in da jih bomo na

podlagi njihovih znanj vključili v razvojne projekte občine. Pred dobrim letom dni smo ustanovili Mladinski center Zagorje ob Savi, ki postaja središče mladinskega dogajanja v Zagorju. Pred vami je publikacija Mladinskega centra z naslovom Skupaj za nove priložnosti. Vesel sem, da se mladi čutite del naše lokalne skupnosti, da želite v Zagorju ostati in uresničevati svoje ideje in zamisli. Prepričan sem, da iz dneva v dan ustvarjamo močno zavezništvo, katerega cilj je, da uspemo vsi; vsak izmed vas in vsi skupaj kot občina. Projektov občine Zagorje pa je seveda veliko. Vseh ne bi našteval, želim pa poudariti, da se bo danes in v prihodnje vlagalo veliko energije v obnovo mestnih jeder; Kidričeva cesta in Cankarjev trg. V letu medgeneracijskega dialoga pa je prav, da v tem trenutku napovemo ustanovitev odbora za medgeneracijsko sodelovanje. Župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan

V naravi lahko vsak dan opazujemo majhne čudeže, ki niso nič drugega kot neskončen preplet množice sodelovanj. Vsa velika odkritja, ki so skozi zgodovino spreminjala življenje človeka, so plod sodelovanja. Brez njega ne moremo postaviti mostu, pristati na luni ali zgraditi hiše. V sodelovanju je ključ vseh uspešnih skupinskih naporov in ker združuje mnoge različne poglede, brez njega ni mogoče ustvariti ničesar trajnega. V Mladinskem centru Zagorje verjamemo, da sodelovanje ustvarja sinergijo in se pri tem naši kreativni potenciali ne seštevajo, ampak množijo.

Zavedamo se, da pri napredovanju v razumevanju in znanju, ključno vlogo igrata sodelovanje in timsko delo, zato ga prepletamo v več ravni našega delovanja. Kako bi Mladinski center Zagorje izgledal, če bi namesto povezovanja, združevanja in sodelovanja, raje tekmoval in okrog sebe gradil zidove, ne vem. Vem pa, da kot mlada organizacija zaradi sodelovanja hitreje napredujemo, ponujamo pestre vsebine in gradimo prepoznavnost, ter nasploh naredimo več in boljše. Marko Pavlovič, Mladinski center Zagorje ob Savi

V Mladinski mreži MaMa podpiramo razvoj mladinskega sektorja v Zasavju in zato med drugim z veseljem sodelujemo v projektu Skupaj za nove priložnosti, Mladinskega centra Zagorje. Mreža MaMa v Zasavju namreč od septembra 2011 izvaja pilotni projekt regijske koordinacije, ki povezuje zasavske mladinske centre. Želimo si in prizadevamo si, da bi takšno sodelovanje med mladinskimi centri, v obliki t.i. regijskih koordinacij, prešlo tudi v druge regije naše države. Z vzpostavitvijo regijske koordinacije namreč krepimo sodelovanje in

prenos dobrih praks med akterji v regiji, s čimer dosegamo sinergične učinke, ki bodo mladim omogočali nove priložnosti na področju zaposlovanja, aktivnega preživljanja prostega časa in na splošno izboljšali pogoje bivanja. Verjamemo namreč, da je le sodelovanje in povezovanje prava smer. V letu 2012 bo Mreža MaMa izvajala tudi nadaljevanje projekta Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu, v katerem je v letu 2011 nadvse uspešno sodeloval tudi Mladinski center Zagorje. Z nadaljevanjem in nadgradnjo projekta, ki se bo v

letošnjem letu razširil še na področje gospodarstva in medijev, nadaljujemo kontinuirano promocijo prostovoljstva in mladinskega dela, ki lahko odločilno prispevata k razvoju lokalnega okolja, hkrati pa vzpodbujamo povezovanje s širšimi »nemladinskimi« akterji v regiji. Kot že rečeno, vejamemo, da je le sodelovanje in povezovanje prava smer. Upam si trditi, da bo projekt tudi v Zasavju ponovno odlično izveden in bo prinesel pričakovane rezultate za mlade in za naše Zasavje!

O Mreži MaMa Mreža MaMa je organizacija, ki združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela. S svojim delovanjem mreža zastopa skupne interese članic napram vladnem sektorju in ostalim sogovornikom ter obvešča članice o dejavnostih in aktivnostih, ki so pomembne za njihovo delovanje. Poleg nudenja strokovne pomoči, Mreža MaMa organizira srečanja in vzpodbuja komunikacijo ter projektno povezanost med članicami. Uroš Skrinar, direktor Mreže MaMa

Dobre novice so slabe novice. Stavek, s katerim se sreča vsak študent novinarstva že na fakulteti, kasneje pa trditev potrjujejo tudi uredniki, ki dajejo prednost negativnim zgodbam. Strinjam se, da mora biti poslanstvo medijev in nas novinarjev opozarjanje na šibkosti družbenega sistema, vendar pa k temu poslastvu sodi tudi ponujanje možnih rešitev, primerov dobrih praks. In skrajni čas je že, da začnemo to dvoje postavljati v ravnovesje. Ne le zato, ker smo ljudje naveličani izpostavljanja negativnosti, temveč tudi zato, da bomo s širjenjem dobrih praks skupaj našli izhod iz družbene krize in dali prihodnost novim generacijam. Mladi imajo danes na voljo več informacij kot kdajkoli, naša

naloga pa je, da zanje izberemo tiste, ki jim bodo v pomoč pri iskanju in oblikovanju njihove vloge v družbi. V Dnevniku si zato prizadevamo podpirati talentirane mlade, ki izstopajo iz povprečja, razmišljajo „out of the box“ in so s svojo aktivno participacijo v družbi lahko vzor svojim vrstnikom, pa tudi starejšim generacijam. Le tako lahko zagotovimo trajnostni razvoj. In le tako lahko spremenimo svet. Na bolje. Mladi imajo danes na voljo več informacij kot kdajkoli, naša naloga pa je, da zanje izberemo tiste, ki jim bodo v pomoč pri iskanju in oblikovanju njihove vloge v družbi. Sabina Lokar, Dnevnik

Kulturno društvo VOXHUMANA je letos praznovalo prvih pet let obstoja. Leta 2007 smo s svojim prvim projektom, dobrodelnim koncertom Zagorjani za Zagorjane, pričeli delovati na zagorski mladinski in kulturni sceni. Sledilo je veliko raznolikih koncertov, razstav, okroglih miz, projektov za ohranjanje kulturne dediščine in drugih akcij. Vsega naštetega smo se vedno lotevali z jasno vizijo in dobrim vedenjem kaj najbolje zmoremo člani društva in kaj bi radi predstavili in ponudili vsem Zagorjanom. Že od samega začetka smo idejo društva snovali na povezovanju, sedaj pa ne vidim projekta, ki bi ga lahko društvo kvalitetno

organiziralo brez povezovanja. V povezovanju društev, javnih zavodov ter ostalih organizacij vidim tisto dodano vrednost, ki lahko pripelje večje ideje in večje projekte do realizacije. »Več glav več ve« ni samo pogosto izrečen rek, zame je to neizpodbitno dejstvo. Sodelovanje nas je pripeljalo do številnih izvedenih projektov, do uspešnega sodelovanja znotraj Mladinskega sveta in navsezadnje do uspešnega Mladinskega centra Zagorje ob Savi. VOXHUMANA z Mladinskim centrom sodeluje že od vsega začetka, in vidi MC ZOS predvsem kot center dogajanja mladih in mladih po srcu oz. vseh ki želijo pripomoči k osebnemu razvoju in razvoju Zagorske doline. Navsezadnje na mladih svet stoji! Janez Lipec, predsednik

V Mladinskem svetu Zagorje pozdravljamo projekt Skupaj za nove priložnosti. Verjamemo, da je čas primeren in nujen, da mladi s svojimi idejami začnemo sooblikovati lokalno in regijsko okolje. V preteklosti je Mladinski svet Zagorje igral vlogo povezovalca med društvi, aktivnimi posamezniki z mladinskega področja in predstavljal njihova skupna stališča občini ter drugim regijskim akterjem. Tako smo v preteklih letih skupaj z občino vodili tvoren in konstruktiven dialog, katerega sad je ustanovitev Mladinskega centra Zagorje ob Savi. Članstvo v Mladinskem svetu se v zadnjih letih povečuje, članice, po večini mladinska društva, pa s svojim delovanjem vnašajo posebno kvalitetov v zasavsko okolje. V zadnjem času se je povečalo število javnih dogodkov, prireditev in projektov, ki jih prirejajo mladi. Vse to nas utrjuje v prepričanju, da je Zagorje kraj, kjer je veliko posluha za mlade. Nenazadnje to potrjuje ustanovitev Mladinskega centra, ki je s svojim delovanjem presegel prvotna pričakovanja, za svoje delovanje pa je prizanje dobil tudi izven Zasavja.

»Ideje in znanja, ki jih številni mladi s svojim delom že danes izkazujejo, so namreč sestavni del zelenega, razvojnega in solidarnega Zasavja.« Mladinski svet bo tudi v prihodnje deloval kot povezovalec mladih, predvsem mladinskih organizacij, ki jih po zakonu zastopa. Tudi sami delimo vizijo, da v naslednjih letih popeljemo občino Zagorje med deset najbolj razvitih občin v Sloveniji. Pred nami je veliko izzivov, a ključni za Zasavje so sledeči: dosledno zavzemanje za zeleno gospodarstvo, spodbujanje podjetništva, zagotavljanje razvojnega okolja ter skrb za socialno povezanost. Mladi smo sestavni del tega okolja in imamo možnost, da ga sooblikujemo. Mladinski svet, kot predlagatelj projekta Skupaj za nove priložnosti, se bo tako v prihodnje zavzemal, da se mlade v največji možni meri vključuje v razvojne projekte regije. Ideje in znanja, ki jih številni mladi s svojim delom že danes izkazujejo, so namreč sestavni del zelenega, razvojnega in solidarnega Zasavja. Mitja Adamlje, predsednik MS Zagorje

Pridelano doma je program, ki trajnostno povezuje podeželje z urbanimi središči. Zavedamo se, da je podeželje tisti del kulturne krajine, ki poleg proizvodnje hrane, ohranja tradicionalne vrednote in zgodovinsko izročilo skupnosti. V današnjem času je podeželje odmaknjeno od aktualnega dogajanja. Proces kapitalizacije družbe nas je pripeljal do točke, kjer je naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda razvodenela in v večini živi samo še v teoriji. Pridelano doma znova povezuje podeželje in urbana središča v uravnoteženo celoto na sodoben, uporabniku prijezen način. Logistični sistem (dostava domače hrane na dom) zagotavlja transport pridelkov in podeželja v mesto. Naš poslovni model tako znova izpostavlja slovensko podeželje kot ključen del našega gospodarstva. Kmetije smo povezali v mrežo, kar pomeni, da več manjših kmetij lahko skupaj zagotavlja razmeroma velike količine pridelkov za potrebe urbanega prebivalstva.

»Kmetije smo povezali v mrežo, kar pomeni, da več manjših kmetij lahko skupaj zagotavlja razmeroma velike količine pridelkov za potrebe urbanega prebivalstva.« Zelo se zavedamo pomena ravnovesja v naravi in ljudeh, kar pomeni, da spodbujamo kmetovalce v ekološko proizvodnjo. Hrana, ki je pridelana v skladu z naravnimi cikli je zdrava in zelo pomembno je, da jo ljudje vedno več vključujejo v svoje jedilnike. Poleg tega je ekološka proizvodnja trajnostna in ne obremenjuje zemlje in živali. Kmetijska proizvodnja se mora obračati stran od množične proizvodnje, ki temelji na pospeševalnikih rasti, fitofarmecevtskih sredstvih, visoko hranljivih umetno proizvedenih krmilih,… Ravnovesje v naravi, organizmih (v ljudeh – bolezni sodobnega sveta so posledica porušenega ravnovesja v nas), predvsem pa v družbi je cilj, ki ga moremo kot civilizacija zasledovati in v ta proces vlagati vedno več dela, znanja, energije in kapitala! Kristijan Adamlje, Pridelano doma

Minilo je nekaj pomladi, MC-ja pa še vedno ni bilo, neglede na to, da je več generacij zagorskih nevladnih organizacij na bojišču z Posameznik ima na eni strani določena občino in posamezniki puščalo kri. Odločili znanja, priložnosti in cilje, na drugi strani smo se da tako pač ne gre več naprej in razpoložljive vire, sposobnosti ter omeda mlajši skupaj s podporo predhodnih jitve, seveda bi lahko lastnosti naštevali generacij prevzamemo sablje. Tako smo do onemoglosti. Bistvo sodelovanja je, bili zastavonoše predstavniki aktivističnih da se v skupini vse pozitivne lastnosti organizacij iz vseh generacij, lahko bi se potencirajo, negativne pa izničijo. reklo, da smo prapor skupaj prijeli veterani in mladinci. Situacija se je kmalu začela Blizu pri srcu mi je primer združevanja posa- obračati v pravo smer, saj se nam je kmalu meznikov v imenu zagorskih mladinskih pridružilo kar nekaj uglednih ljudi, tudi organizacij, katerega plod je bil prav župan. Klasično filmsko pa se je nasprotni Mladinski center Zagorje ob Savi, strani formirala skupina nasprotnikov našim ljubkovalno MC ZOS. Ko sem v prejšnjem idejam. Tokrat nismo obupali, čeprav ni bilo stoletju še kot mladenič žulil srednješolske vse tako hitro kot smo mi želeli, smo vseeno klopi smo enkrat v razred dobili ankete. S dočakali dan, ko je Mladinski center zaživel. podpisom si se jasno in glasno opredelil do Danes seveda nihče ne prizna, da je v ključnega vprašanja: ali v Zagorju potrebukakršnem koli smislu nasprotoval MC-ju ter jemo mladinski center. Seveda smo vsi z da smo bili mladi krivi za vse zamude in da veseljem prispevali svoj podpis. Nekaj teddejavnost podpirajo z vsemi štirimi, če je nov kasneje v okviru deceberskega rajanja treba. Konec koncev to niti ni pomembno, “pod šotorom” je skupina študentov ponovvažno je le, da MC dela in dela... dobro. no zbirala podpise za ustanovitev MC ZOS, Nikoli pa ga ne bi bilo, če ne bi bili vztrajni seveda se v zanosu sploh nisem ukvarjal z pri naših ciljih, katere ne bi mogel uresničiti razlaganjem, da moj podpis že imajo, noben posameznik, ampak je bilo potrebno ampak sem brezbrižno ponovil vajo. sodelovanje večih generacij. Matej Pušnik, Šklab

Kot vsako mlado podjetje, smo se tudi mi takoj na začetku poslovanja srečali s problemom prostorov. Najemnine za pisarne so za startup podjetja drage in v tisti fazi jih niti nismo potrebovali. Vendar smo potrebovali prostore za občasne večurne sestanke, kjer smo lahko v miru predebatirali stvari. Ko smo iskali prostore po različnih krajih, smo ugotovili, da jih nikjer ne bomo dobili zastonj. MC ZOS nam je brezplačno odstopil svoje prostore za naše prve kreativne sestanke, kjer se je ideja začela razvijati, predvsem pa, kjer je ideja dobila fizično pojavnost. MC ZOS vidim kot dolgo manjkajoči člen v Zagorju, ki povezuje tako mlado in staro, ljudi z izkušnjami in brez njih, predvsem pa dela dobre stvari in projekte, ki sem jih kot prebivalec Zagorja dolga leta pogrešal. Roni Kordiš, Oust.me

Športno društvo Lumsi je novoustanovljeno društvo, ki svoje začetke beleži v letu 2011. Mlado društvo z mladimi, a izkušenimi člani. Na začetku je bila zgolj ideja. O tej ideji smo v poletnih mesecih velikokrat dolgo v noč razpravljali kako in kaj. Trdo delo, močna volja ter iskrena želja so nas pripeljali do formalne ustanovitve športnega društva. Na svojo pot smo stopili s prepričanjem, da brez sodelovanja ter povezovanja z drugimi ne bomo prišli daleč. Z začetniškim strahom smo vstopili v prostor poln različnih institucij, organizacij, društev. Sledila so razna srečanja in pogovori, ki so bili bolj ali manj produktivni. Kljub temu, da sem včasih mislil, da bom moral znova seči po študijski literaturi z naslovom Umetnost vojne, se je vedno

vse končalo dobro. Ljudje moramo sodelovati. S tem prepričanjem smo se v društvu lotili procesov ustanavljanja in z istim prepričanjem stopamo v prihodnost. To pomembno veščino, »veščino sodelovanja« izvajamo tudi pri naših aktivnostih za otroke. Poleg gibalnih izkušenj, ki jih otrok lahko pridobi in razvija v primerni organizirani športni vadbi, velik poudarek namenjamo različnim kolektivnim akcijam, ki spodbujajo sodelovanje. Gibanje v vsem tem širšem pomenu besede otroku odpira vrsto novih priložnosti in izkušenj. Svet in življenje sta zaradi tega zanj bolj zanimiva, privlačna in poučna. Luka Tori, Športno društvo Lumsi

Območno združenje Rdečega križa Zagorje ob Savi je eno izmed 56 OZRKjev, ki delujejo v okviru Rdečega križa Slovenije. Smo največja humanitarna organizacija v Sloveniji z več kot 65-letno tradicijo in več kot 17.000 prostovoljci. Naša poglavitna naloga je skrb za socialno šibkejše ljudi. Prav tako je naše poslanstvo tudi krvodajalstvo, skrb za starejše ljudi, programi prve pomoči, letovanja otrok, ter mnogo drugih dejavnosti, ki lepšajo življenje posameznikom in skupinam. V okviru socialne dejavnosti se izvajajo programi, ki so namenjeni posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva, ki si ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje iz razlogov, na katere sami ne morejo vplivati. V svojih programih zvesto in neomajno sledimo temeljnim načelom Mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmesca.

V naših prizadevanjih pa zagotovo ne bi bili tako uspešni, če se med seboj ne bi povezovali tudi z ostalimi organizacijami, društvi in skupinami, ki želijo pomagati najšibkejšim. V OZRK Zagorje ob Savi se lahko pohvalimo, da sodelujemo s skoraj vsemi društvi in nevladnimi organizacijami v občini. Še posebej je v zadnjem času v ospredju naše sodelovanje z Mladinskim centrom Zagorje, kar nas še posebej navdušuje, saj je iz njega moč začutiti, da se med mladimi zopet krepijo prave vrednote, ki smo jih v sodobni družbi skoraj že izgubili. Zavedamo se, da samo skupna prizadevanja, medsebojno sodelovanje ter prepoznavanje najpotrebnejših prioritet lahko zagotovijo zadostno in ustrezno oskrbo ter zaščito najšibkejših skupin prebivalstva. Naj bo ta misel spodbuda za prihodnost in opomin, da le z dobro voljo, skupnimi močmi in brez pričakovanj krepimo čut za solidarnost in razumevanje stiske drugih ter ustvarjamo lepši in srečnejši jutri. Metka Podpečan, predsednica Območnega združenje Rdečega križa Zagorje

16 V svojih mladostnih letih, ko sem se sam in moja generacija poslavljal od otroštva in vstopil v svet mladostnikov, me je poleg lepšega spola, začelo zanimati tudi tisto, kar mi je ali mi ni nudilo domače rudarsko okolje. Tista leta sem se že spogledoval tudi s prestolnico, kjer sem lahko iz prve roke začutil in doživel družabni utrip nekega velikega mesta. Ne rečem, da me ni prevzel tam je že bil blišč, drugačna moda, več možnosti za zabavo - ampak svoje ali tisto kar sem potreboval, sem našem tudi doma. V skromnem, recimo temu mladinskem klubu, kjer smo se prek oguljenih LP plošč in starega gramofona šli nekaj, kar je dišalo na disco. Brez svetlobnih efektov, brez alkoholnih pijač, brez vstopnine. Samo mi in glasba. Hitra, ob kateri smo se znoreli in počasna, kjer smo se stiskali, če so bila dekleta voljna. Tudi kakšna svečka nam je gorela, da je bilo bolj čarobno, romantično. Postali smo prepoznavni, o nas so slišali starejši, naprednejši in tisti, ki so v naši skromni zabavi videli priložnost. So rekli, mora biti boljši gramofon, morajo biti nove „plate“, mora biti vstopnina in zakaj ne bi prodajali še kakšno alkoholno pijačo. Uspeli so, morda tudi kaj zaslužili, a ne za dolgo. Klub je počasi zamrl in potem tudi umrl.

Tisti, ki smo videli v njegovem bistvu le priložnost za prijetno, brezalkoholno zabavo, priložnost za kakšno novo poznanstvo - sam sem jih iskal rajši med dekleti - smo bili razočarani. Ne za dolgo, saj smo imeli v Kisovcu vendarle tudi kino. Saj nas niso toliko zanimali filmi, bolj tisto, kar je v tistih mladih letih sodilo poleg. Iskanje kotov, da te niso prav vsi videli, ko so ti roke uhajale tam, kjer dekleta niso rada videla, da tudi drugi to opazijo. Priložnost smo iskali tudi v športu. Nekateri smo želeli postati Norčiči, drugi Petrovići, spet tretji Amerški. Bolj umetniške dušice bi bili slikarji, plesalci, glasbeniki, dramski igralci ali uspešni pisatelji. Pesniki smo itak vsi zaljubljeni bili. Bolj gospodarni, so želeli postati uspešni politiki, direktorji, redki tudi delavci (delavci tudi takrat niso kaj prida veljali). In ne boste verjeli! Nekateri so uspeli. Tudi meni je uspelo. Uspelo mi je priti v medije, tudi na Televizijo ETV, in delati tisto, kar mi je hkrati tudi hobi. Kolikor le lahko podpiram in podpiramo mlade, jim prek oddaj poskušamo odpreti nova obzorja in jim dati pogum. Kaj hočem povedati vam, mladim? To, da če boste iskali in sanjali o priložnostih, jih boste našli. Enkrat že. Igor Gošte, urednik TV ETV

je in združuje. Ta i k , a j i ju eg st je en bremen anji »Mladoedsodki ne o ampak z dej in se s prti ne odšteva je sproščena va, se z le a. Po naravi vil ne upoštemeni seštev na. Vseh pra a. Z leti spre tno družab isli premlev eživi mlados ko pr drzne m drost, o m t je v se mladosmenjen , « a . t t e s l o e r l re no . Neob st niso h »Mladoja, ki združujee veseli novi iv energi na svet, ki sružuje je mot r vas pogled . Mladost zd Zagorje, kjeta izzivov skega centraaj odprta vra in Mladin jejo na stež erjame v vas pričakua mladih, ki v in ekip eje.« vaše id

18 V jeseni leta 2010 se je mladim iz Zagorja ob Savi odprlo novo poglavje. Dobro desetletje stare ideje, zamisli in želje so postale resničnost in ustanovil se je javni zavod Mladinski center Zagorje ob Savi, ki najraje sliši na ime MC ZOS. Mladinski center je ustanovila občina Zagorje, ki je ideje in pobude mladih prepoznala kot sestavni del skupnosti in tako centru zagotovila strokovno in finančno podporo ter spodobne prostore. Svoj dom je MC ZOS našel v stavbi, ki jo v domačem žargonu imenujemo Proletarec. Nekdaj pomembno športno središče Zagorja, danes daje zavetje in zagon številnim društvom in posameznikom, ki želijo s svojim delom

prispevati v dobrobit skupnosti. Stavba pa kljub spoštljivi starosti iz dneva v dan dobiva odtise mladosti.

Center mladim omogoča organizacijsko, prostorsko, tehnično in svetovalno pomoč pri izvedbi njihovih projektov ter pomoč pri vključevanju v domače in mednarodne projekte. Predvsem pa je svobodomiseln in do drugačnosti toleranten prostor, odprt vsem, ki želijo aktivno preživeti svoj prosti čas ter v dobri družbi in na zabaven način pridobiti nova znanja, izkušnje in veščine.

a bS

o je r go 8 Za sta 4 avi r u S te en .avg e ob .si c 9 s i j sk esta agor czo 032 n i C 0 Z @m 32 033 ad 7 o 1 Ml 14 : inf 659 7 32 097 E +38 59 99 T: +386 40 6 F: M: 0 GS

19 Neformalno izobraževanje

Izvajamo usposabljanja, tečaje in delavnice za različna področja; športne aktivnosti, spoznavanje podeželja, umetniška ustvarjanja, spletna znanja, računalništvo, glasba, osebnostna rast... Cilj vseh teh aktivnosti je, da krepimo znanja in veščine mladih, da dobijo nove izkušnje, s katerimi uspešneje vstopajo na svojo poklicno pot.

Prostovoljstvo

Prostovoljstvo je temelj družbene solidarnosti. Zavedamo se, da se v današnjem času vse prevečkrat izgublja pomen prostovljnega dela. Prav zato s svojimi dejavnostmi ozaveščamo skupnost o pomenu prostovoljstva. Za prostovoljce pa izvajamo tudi številna izobraževanja.

Kultura in umetnost

Kultura in umetnost sta sestavni del vsake lokalne identitete. S svojimi dejavnostmi skrbimo, da dela mladih avtorjev postanejo prepoznavna v domačem kraju. V našem programu je vedno dovolj prostora za njihove razstave, predstavitve in javne nastope. Mlade avtorje predstavljamo lokalnemu in regijskemu okolju, saj želimo na ta način dati pomen idejam in stvaritvam mladih umetnikov.

Mednarodne izmenjave

V današnjem svetu so pomembne izkušnje. Program mednarodnih izmenjav omogoča mladim, da v različnih državah sveta pridobivajo znanja jezikov, ustvarjajo nova poznanstva in si pridobijo zanimive in nove delovne izkušnje...

Raziskovalno delo

Vsako leto izvedemo raziskavo o zagorski mladini. Na ta način želimo preučiti interese mladih in v tej želji pripraviti program, ki bo ustrezal mladim iz Zasavja... O rezultatih raziskave obveščamo splošno javnost.

Druženje in zabava

Brez tega pa seveda ne gre! Mladi potrebujejo druženje in dobro zabavo. Koncerti, stand up komedije in še mnogo več...

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.