DELOVNI LIST
PRILOGA ZA UČITELJE Spoštovana učiteljica, učitelj! Slovensko izdajo revije National Geographic Juniorja kupuje več kot 20.000 in navdušeno prebira skoraj 100.000 mladih raziskovalcev in pustolovcev. Ker smo prepričani, da je to navdušenje mogoče prenesti v šolske klopi, smo v Založbi Rokus izvedli raziskavo med učitelji o uporabnosti revije v šoli. Izsledki so pokazali, da mnogi učenci in učitelji revijo že posredno ali neposredno uporabljajo pri različnih šolskih predmetih, dejavnostih in projektih. Ugotovitve raziskave in številni predlogi so nas spodbudili, da zasnujemo NGJ Prilogo za učitelje, ki je pred vami. Pripravili smo jo skupaj z avtorji naših učbenikov in učiteljicami, ki revijo že od samega začetka redno uporabljajo pri svojem delu. V tokratni Prilogi smo izbrali štiri besedila iz marčne številke Juniorja. Vsako je predstavljeno s kratkim vsebinskim povzetkom, definirane so motivacijske tehnike, priporočamo aktivnosti učitelja in učenca. Za vse izbrane vsebine iz revije pa najdete tudi delovni list z nalogami, ki jih lahko uporabite pri pouku. Želimo si, da bi vam Priloga ponudila čim več svežih zamisli, vam pomagala in naredila vaše poučevanje še ustvarjalnejše. Veseli bomo vašega odziva nanjo! S prisrčnimi pozdravi, Irena Cerar Drašler glavna urednica izdaj National Geographic Junior
Revijo izdaja in zalaga Zaloæba Rokus d.o.o., po licenci ameriπke revije National Geographic Kids. Za Zaloæbo Rokus: Rok Kvaternik, direktor e-poπta: rokus@rokus.com Glavna urednica izdaj NG Junior: Irena Cerar Draπler, irenacd@rokus.com PomoËnica glavne urednice izdaj NG Junior: Carmen LaπiË, carmen@rokus.com Tajnica uredniπtva NG Junior: Maja OmladiË, maja@rokus.com Glavni urednik Zaloæbe Rokus: Vasja Koæuh, vasja@rokus.com Direktor produkcije: Klemen Fedran, klemen@rokus.com Oblikovalska realizacija: Danilo Frleæ Lektoriranje: Darka Tepina Podgoršek Korektura: Beata Ksenija Krivec
NGJ Priloga za uËitelje Sestavljalke: Marjanca Agreæ Slavka Crljen Anita MirjaniË
Strokovni pregled: Dr. Darja Dimec Skribe (naravoslovje) znanje Razpotnik (zgodovina) Mag. Jelka nas dela velike Vasja Koæuh (sploπen pregled) let znanje nas dela velike let
Prilogo, ki bo izhajala vsak mesec, boste lahko do konca tega šolskega leta prejemali brezplačno. In kako do svojega izvoda? Prilogo si lahko sami naložite s spletne strani www.junior.si (najdete jo v rubriki Za učitelje). Če pa želite prejemati naš tiskani izvod, pokličite brezplačno telefonsko številko 080 1990 ali izpolnite naročilnico, ki jo najdete na zadnji strani Priloge oziroma na spletni strani.
KAZALO Se imajo živali rade? Stoletno prijateljstvo Francija v osmih točkah Zaposlimo viteza!
Revija za mlade raziskovalce in pustolovce www.junior.si www.nationalgeographic.com/ngkids e-poπta: junior@rokus.com
2—3 4—7 8—9 10—11
Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 BrezplaËni telefon: 080 1990 Telefaks: 01/513 46 99 www.rokus.com Naklada: 6100 izvodov Copyright 2006 National Geographic Society, za Slovenijo Zaloæba Rokus. Vse pravice pridræane! NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki .
4. razred: Družba
Družine (medsebojni odnosi)
Medpredmetne povezave: ■ Naravoslovje in tehnika ■ Slovenščina ■ Likovna vzgoja Povzetek članka: ■ Slonico in mladiča je zajela poplava. Samica je s trobcem rešila malo slonico, njo pa je odnesla voda. Čez čas se je rešila in že od daleč trobila mladiču. Njeno dejanje si razlagamo kot izraz ljubezni do mladiča. ■ Dva potepuška mačka sta neprestano tičala skupaj. Prvi je vodil drugega. Ženska, ki ju je uspela ujeti, je ugotovila, da je eden od mačkov slep. Našla jima je dom v zavetišču. Maček je bil slepemu prijatelju predan do konca življenja. ■ Psa huskyja sta postala nenavadno predana eden drugemu. Samec je počel vse mogoče, da sta se s psico lahko ušla potepat. Za njune mladiče je skrbel predano kot volk. ■ Strokovnjak za morske sesalce je pomotoma v mrežo ujel mladega delfina. Skupaj z dvema odraslima samicama ga je mama želela potisniti iz mreže. Strokovnjak jim je pomagal tako, da je prerezal mrežo. Samice so nato izmenično podpirale mladiča na gladini, da je lahko zadihal. ■ Opice dolgobrade zamorske mačke, ki živijo v ujetništvu, so dobile avtomat s priboljški. Eni od njih nikakor ni uspelo vstaviti žetona. Pomagal ji je njen partner. ■ Lastnica kakaduja je vedela, da te ptice rade živijo v skupinah, zato je kupila zelo lepo samico. Samec se zanjo ni zmenil. Nato pa je pripeljala še napol plešasto samico. Samec se ji je takoj približal in kmalu sta imela naraščaj. ■ Gorila je bila dolga leta glavna samica v tropu. Postarana in bolna se je zavlekla v nočne prostore v živalskem vrtu. Druge gorile so jo obiskovale in jo božale. Ko je umrla, so se je vse gorile po vrsti dotaknile, jo povohale in sedle poleg nje. ■ Samec cesarskega pingvina dva meseca nosi jajce na stopalih in jih greje v kožni gubi. V tem času ne je. Ko se mladič izleže, se samica vrne z iskanja hrane in zamenja samca. Za mladiča skrbita izmenično, dokler se ne osamosvoji. Uvodna motivacija: ■ Učitelj pove ali prebere pesem, ki na šaljiv način opisuje živalsko družino. Predlogi pesmi so na primer: Miška je kuhala kašico, Medved copatar, Veverička nagajivka … Učence spodbudi k pripovedovanju o družini in kritičnemu vrednotenju besedila. Učenci naj bi ugotovili, kaj je v pesmi resničnega in kaj izmišljenega. ■ Učitelj pove, da bodo zanimive primere o odnosu med živalmi izvedeli iz članka.
Aktivnosti učenca in učitelja: ■ METODA DELA Z BESEDILOM Učitelj učencem poda navodila za branje in reševanje nalog na delovnem listu. Učenci tiho berejo besedilo in rešujejo naloge. ■ METODA SLIKOVNOGRAFIČNIH IZDELKOV Učitelj učencem poda navodila za likovno izražanje. Z likovnim izdelkom naj prikažejo situacije/odnose v družini ali med ljudmi v okolici. Učenci po analogiji na kratko opišejo dogodek, ki se je zgodil v njihovi družini ali med ljudmi v okolici. ■ METODA RAZGOVORA Učitelj učence vodi pri razporeditvi v dvojice. Usmerja poročanje nekaterih parov in sodeluje pri iskanju rešitev problemov. Učenci si v dvojici pripovedujejo o svojih družinah. Opisujejo tudi spremembe v družinskem življenju (rojstvo, smrt, ločitev) in svoje čustvovanje ob tem. Nekaj parov poroča o tem, kar so slišali. Literatura: Burnie, David (2001): Ilustrirana enciklopedija živali. Tržič: Učila. Lovka, Milan (2002): Enciklopedija živali. Ljubljana: Slovenska knjiga. Minelli, Alessandro (1994): Slikovna enciklopedija živali. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Whittfield, Philip (ur.) (1996): Družinska enciklopedija živali. Ljubljana: DZS. Würmli, Marcus (1987): Mala enciklopedija narave: ptiči, sesalci, žuželke, ribe, domače živali in rastline. Ljubljana: Kmečki glas. Pripomoček: Trilar, Tomi (2003): Kdo vse je z nami? (zgoščenka). Ljubljana: Rokus in Prirodoslovni muzej Slovenije. Spletne strani: www.zoo-ljubljana.si www.drustvo-zascita-zivali.si www.spajza.si
DELOVNI LIST
Se imajo živali rade?
l Preberi članek Se imajo živali rade? (revija NG Junior, na straneh 12 do 17).
Katere trditve spodaj so resnične in katere ne? Pri resničnih obkroži odgovor DA, pri neresničnih pa NE. V zgodbi o slonjem mladiču nastopa azijski slon.
DA
NE
Slonica je lahko držala mladiča s trobcem, saj je vajena prenašanja hlodov.
DA
NE
Ljubezen med živalmi je zelo lahko opredeliti.
DA
NE
Znanstveniki lahko s poskusi dokažejo ljubezen med živalmi.
DA
NE
Mačji samec je z drugim prepletel rep, da mu je lahko pomagal.
DA
NE
Kakadu samice ni izbral zaradi lepote.
DA
NE
Mladi delfin se je ujel v mrežo. Samica ga je reševala sama.
DA
NE
Gorile se niso poslovile od poginule samice iz tropa.
DA
NE
Cesarski pingvin dva meseca nosi jajce na stopalih in ga varuje pred mrazom.
DA
NE
l Izberi najljubšo zgodbo o živalski naklonjenosti in jo ilustriraj.
4. razred: Naravoslovje in tehnika Razvrščanje živih bitij 5. razred: Naravoslovje in tehnika Živa bitja vsebujejo vodo Prehranjevalne verige in spleti Medpredmetna povezava: ■ Slovenščina — delo z neumetnostnim besedilom Povzetek članka: ■ Štorklje gnezdijo v bližini človekovih bivališč, zato človek in ta ptica že stoletja živita drug z drugim. ■ V Sloveniji največ štorkelj gnezdi v najvzhodnejšem delu naše domovine — v Prekmurju in Prlekiji. ■ Pokrajina ob Muri je bila nekoč poplavno območje z veliko močvirji in travniki. Tam štorklje najdejo dovolj hrane zase in za svoje mladiče. ■ Za mladiče skrbita samec in samica. ■ Kljub skrbi staršev vsi mladiči ne preživijo. Za to je kriva tudi prevelika uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu. ■ Zaradi kmetijstva so z izsuševanjem travnikov in utrjevanjem bregov reke Mure zelo skrčili življenjski prostor belih štorkelj. Ker v Polani še vedno ohranjajo štorkljam prijazno okolje, so dobili naziv »Evropska vas štorkelj«. ■ V Moravskih Toplicah imajo azil za bele štorklje. V njem veterinarka pomaga bolnim in poškodovanim pticam. Uvodna motivacija: 4. razred ■ Učitelj predvaja glasove ptic (glej pod pripomočke) in vzpodbudi učence, da jih prepoznavajo. Zadnji zvok je klopotanje s kljuni štorkelj. 5. razred ■ Učitelj predvaja oglašanje različnih žab, bramorja in klopotanje štorkelj. Učence vzpodbudi k razmišljanju o tem, kako so te živali povezane. Aktivnosti učenca in učitelja: 4. razred ■ METODA RAZGOVORA Učenci pripovedujejo o štorkljah in naštevajo njim že znane podatke. Učitelj jih vodi pri pripovedovanju o štorklji in napove, da bodo štorklje in njihovo življenje podrobneje spoznali v članku. ■ METODA DELA Z BESEDILOM Učitelj učencem poda navodila za delo z neumetnostnim besedilom. Razdeli lističe s ključnimi besedami (več učencev ima enako besedo). Nato spremlja njihovo delo. Učenci tiho berejo besedilo in iščejo podatke, s katerimi dopolnjujejo ključno besedo. Ključne besede: dimnik, življenjsko okolje, mladiči, kmetijstvo, veterinar
SODELOVALNO UČENJE Učitelj učence vodi pri razporeditvi v skupine glede na enake ključne besede. Poda navodila za delo v skupini. Učenci v skupini izmenjajo podatke, ki so jih našli v besedilu. V dogovoru izberejo najustreznejše in jih zapišejo na plakat. ■ METODA POROČANJA Člani posamezne skupine ugotovitve predstavijo sošolcem. Učitelj vodi poročanje skupin ob grafičnih izdelkih. ■ METODA PISNIH IZDELKOV Učitelj učencem poda navodila za reševanje nalog. Učenci samostojno rešujejo naloge na delovnem listu. Utrjujejo znanje o štorklji in nekatere ugotovitve posplošijo za vse ptice. Nekatere odgovore primerjajo in pojasnjujejo. Učitelj vodi primerjanje odgovorov po končanem delu. ■
5. razred ■ METODA RAZGOVORA Učenci pripovedujejo o štorkljah in naštevajo njim že znane podatke. Učitelj učence vodi pri pripovedovanju o štorklji. Napove, da se bodo ob spoznavanju štorkelj seznanili z vplivom človeka na njihovo življenje. ■ METODA DELA Z BESEDILOM Učitelj učencem poda navodila za delo z neumetnostnim besedilom. Učenci tiho berejo besedilo. Nato izpišejo imena živali. Seznam dopolnijo z imeni živali, ki tudi živijo v tem življenjskem okolju. ■ SIMULACIJA IGRE VLOG Učitelj učence vodi pri razporeditvi v skupine in poda navodila za igro. Učenci v skupini iz seznamov izberejo nastopajoče živali. Eden igra vlogo kmeta. Z igro prikažejo odnose med živalmi in kaj se zgodi po kmetovem posegu.
METODA SLIKOVNOGRAFIČNIH IZDELKOV Učitelj skupaj z učenci na tablo nariše miselni vzorec. Učenci na podlagi prebranega dopolnjujejo učitelja.
■
Štorkljin dom:
Štorkljina hrana:
ŠTORKLJA Štorkljina družina:
LIKOVNO USTVARJANJE Učenci naredijo lepenko, model ali risbo štorklje. Izdelke razstavijo. Učitelj jih pri tem vodi in jim pomaga z nasveti. ■ METODA KRITIČNEGA RAZMIŠLJANJA Učenci razmislijo o tem, zakaj ljudski rek pravi, da štorklje prinašajo otroke. Svoje ugotovitve zapišejo v zvezek pod miselnim vzorcem. ■ METODA RAZISKOVANJA Učenci iz literature ali spleta ugotovijo, kakšna je razlika med štorkljo in čapljo. Svoje ugotovitve zapišejo in predstavijo. Učitelj učencem pomaga pri izboru literature, jih usmerja in vodi. ■
Zanimivost:
METODA PISNIH IZDELKOV Učitelj učencem poda navodila za reševanje nalog. Po končanem delu vodi preverjanje odgovorov. Učenci samostojno rešujejo naloge na delovnem listu. Utrjujejo znanje o štorklji in nekatere ugotovitve posplošijo za vse ptice. Na koncu odgovore preverijo in komentirajo.
■
Literatura: Geister, Iztok (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Ljubljana: DZS. Pečenko, Nikolaj (1997): Naš ZOO — vodnik po ljubljanskem živalskem vrtu. Ljubljana: Pasadena. Sket, Boris in drugi (2003): Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Tone, Ciglar (1992): Skrivnostni svet štorkelj. V: Stopinje, str. 94-98. Verilhac, Florence (1994/1999): Tisoč naravnih bivališč. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Pripomoček: Trilar, Tomi (2003): Kdo vse je z nami? (zgoščenka). Ljubljana: Rokus in Prirodoslovni muzej Slovenije. Spletne strani: www.ptice.org www.velika-polana.si/vas_storkelj sl.wikipedia.org/wiki/storklja www.prekmurje.com
DELOVNI LIST
Stoletno prijateljstvo
4. razred
Znova preberi članek Stoletno prijateljstvo (NG Junior, na straneh 22, 23 in 24). Nato reši naloge.
l Nekatere ptice so našle zatočišče tudi v človekovem domu. Izberi njihova imena in jih vpiši
na čim bolj ustrezna mesta na ilustraciji.
štorklja
lastovka
sova
žolna
vrabec
vrana
l Odgovori na vprašanje. Kaj imajo skupnega štorklja in druge ptice?
l Dodatno delo: V literaturi poišči, katerim pticam ustreza enako življenjsko okolje. Zapiši imena teh ptic in pojasni, zakaj si izbral prav te.
sinica
kukavica
DELOVNI LIST
Stoletno prijateljstvo
5. razred
Znova preberi članek Stoletno prijateljstvo (NG Junior, na straneh 22, 23 in 24). Nato reši naloge.
l Opiši štorkljo: kakšne so njene posebnosti, njeno razmnoževanje, prehranjevanje
in življenjski prostor.
l S puščicami prikaži, kdo se s kom prehranjuje. Nato obkroži pravilno trditev. štorklja paglavec vodna rastlina polž žaba
Povezava prikazuje
riba
a) prehranjevalno verigo
b) prehranjevalni splet
l Odgovori. Ali uporaba kemičnih sredstev v sodobnem kmetijstvu vpliva tudi na druge živali? DA NE
S primerom pojasni svoj odgovor.
l Poišči in zapiši pregovore o štorkljah!
l Izberi dva pregovora in ju ilustriraj!
5. razred: Družba
Evropska unija
Medpredmetne povezave: ■ Slovenski jezik ■ Tuj jezik ■ Glasbena vzgoja Povzetek članka: ■ Ludvik XIV. je dobil vzdevek Sončni kralj, ker je kot plesalec nastopil v baletni predstavi s tem naslovom. ■ Eden največjih muzejev na svetu je Louvre, kjer je razstavljen portret Mone Lise, dame s skrivnostnim nasmehom. ■ Pisatelj in pilot Antoine de Saint-Exupéry v knjigi z naslovom Mali princ razkrije preprosto otroško modrost. ■ Francozi uživajo ob okusnih jedeh; nekatere najbolj znane so: francoska solata, francoski rogljički, francoski kruh, francoski krompirček (pomfrit). ■ Mogočna cerkev v Parizu, Notre Dame (Naša Gospa), ima dva zvonika in v enem je kar 13 ton težak zvon. ■ Sredi 19. stoletja so Francozi izumili ples kankan, za katerega so značilni visoko dvignjena kolena plesalk, dolga vihrava krila in na koncu »špaga«. Uvodna motivacija: ■ Učitelj zastavi učencem vprašanje, na kaj pomislijo ob besedi Francija. ■ Poslušajo tudi glasbo, ob kateri se pleše kankan. Najzanimivejše odgovore učenci napišejo z barvnimi svinčniki na večji list papirja. Aktivnost učenca in učitelja: ■ DELO Z BESEDILOM Učitelj prebere odlomek iz knjige Mali princ. Odlomek pripoveduje o ljubezni med Malim princem in vrtnico. ■ METODA POSLUŠANJA Učenci pozorno poslušajo odlomek. Skušajo izluščiti preprosto otroško modrost, ki je opisana v odlomku. ■ DELO Z ZEMLJEVIDOM Na zemljevidu Evrope učenci poiščejo Francijo. Učitelj jim pomaga in jih vodi. Učenci s pomočjo zemljevida primerjajo velikost držav in ugotovijo, kako velika je naša država in kakšne so njene pokrajinske značilnosti. ■ DELO Z BESEDILOM Učitelj poda navodila za delo. Pri tem jih usmerja. Učenci v članku o Franciji iz NG Juniorja poiščejo odlomek, v katerem so zapisane francoske besede. Podčrtajo tiste, ki so jih že kdaj slišali.
Literatura: Atlas sveta za osnovne in srednje šole (1996/2006). Ljubljana: Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije. Dunlop, Fiona (2001): Pariz. Ljubljana: Mladinska knjiga (Mesto na dlani). Gombrich, Ernst Hans Josef (1991/2005): Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce: od pradavnine do sedanjosti. Ljubljana: DZS. Kemp, Richard (1993): Veliki slikovni atlas sveta. Ljubljana: Mladinska knjiga. Veliki družinski atlas sveta (1992). Ljubljana: DZS. Ruck, Adam (1997): Francija. Ljubljana: Mladinska knjiga (Svetovni popotnik). Spletne strani: www.otroci.org/drzave/body_francija www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/clanice/francija www.evropa.gov.si/publikacije/evropopotnica/splet/simboli
DELOVNI LIST
Francija v osmih točkah
l Poišči pare. NAŠA GOSPA
❍
❍
DOLGA TANKA ŠTRUCA
LOUVRE
❍
❍
PLES
MALI PRINC
❍
❍
LUDVIK XIV.
KANKAN
❍
❍
NOTRE DAME
SONČI KRALJ
❍
❍
OTROŠKA MODROST
FRANCOSKI KRUH ❍
❍
MONA LISA
l Razloži frazo »narediti se Francoza«
l Kaj označujeta besedi Francoz in francoz?
l V spodnji zmešnjavi črk so skriti naslednji francoski izrazi: l'ami, l'amour, le chat, le ciel.
Obkroži jih z različnimi barvnimi svinčniki; nato jih izpiši in v slovarčku poišči njihov pomen!
B K O D
L F G L´
E Ž A E
C M Z C
I J L´ H
E H A A
L N M T
P K O T
R O U K
N I R O
ZAPOSLIMO VITEZA! 5. razred: Družba
Zgodovinski razvoj v domači pokrajini skozi življenje ljudi
Medpredmetne povezave: ■ Slovenščina ■ Likovna vzgoja Povzetek članka: ■ V letih 1100 do 1500 so se vitezi bojevali za današnja kraljestva. ■ Kdor je želel postati vitez, je moral biti pripravljen na učenje. Dečki iz plemiških družin so se — najprej kot paži, nato kot oprode — več let učili vljudnega vedenja, plesa, ježe in ravnanja z orožjem. Z 21. leti so lahko postali vitezi. ■ Vitezi so morali biti kavalirji. S svojim vedenjem so navduševali grajske gospe. Gospodarju so morali biti zvesti in se zanj boriti. ■ Vitez je moral biti močan, saj je poleg meča nosil še drugo opremo in precej težka oblačila. ■ V bojih za svojega gospodarja je uporabljal meč, kopje, gorjačo in bodalo. Uvodna motivacija: ■ Učitelj pove/prebere odlomek pripovedi/pesnitve, ki govori o graščakih (Pegam in Lambergar, Prigoda Friderika Celjskega, zgodba o gradu v domačem kraju …). Aktivnosti učenca in učitelja: ■ METODA RAZLAGE IN POGOVORA Učenci pripovedujejo, kar vedo o gradovih, njihovih prebivalcih, načinu življenja … Učitelj vodi pogovor o gradovih in življenju na njih in ga dopolnjuje s podatki. ■ METODA DELA Z ZGODOVINSKIM BESEDILOM Učencem poda navodila za branje in delo ob njem. Učenci tiho berejo članek. Na listič izpišejo besede, ki opisujejo viteza. ■ METODA SLIKOVNE DEMONSTRACIJE (SLIKE) Učitelj učencem prikaže časovni trak in pripravljeno slikovno gradivo iz različnih časovnih obdobij (poslopja, notranja oprema, oblačila, orožje, dejavnosti …). Učenci izdelajo plakat s časovnim trakom. Opredelijo in označijo obdobje, v katerem so živeli vitezi. Izberejo slikovno gradivo in ga umestijo v to obdobje. ■ METODA PISNIH IZDELKOV Učitelj učencem poda navodila za reševanje nalog na delovnem listu. Učenci rešujejo naloge in pojasnijo rešitve.
10
Literatura: Dumas, Alexandre (1983): Trije mušketirji. Maribor: Obzorja. Merhar, Boris (1961): Slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižnica Kondor). Millard, Anne (1989): Ljudje nekoč. Ljubljana: Domus in Mladinska knjiga. Osborne, Will (2002): Vitezi in gradovi. Ljubljana: Grlica. Škrinjar, Polona (1998): Slovenski Miti in legende. Ljubljana: DZS. Cerar Drašler, Irena (2004): Pravljične poti Slovenije: družinski izletniški vodnik. Ljubljana: Sidarta. Spletne strani: www.knightsandarmor.com www.trebnik.com/otroski-program.php www.etwinning.net/ww/sl/pub/etwinning/ideas_and_ practice/ project_kits/history_geography/european_knights www.ranc-kajaingrom-dz.si/aron/zgodovina.php
DELOVNI LIST
Zaposlimo viteza!
l Premeči črke in dobil boš smiselne pojme iz viteškega sveta. AOORDP
ELOPK ČEM
EVIZT
LIUSAC
RESNIJD KEV
GPOMU
POJEK
l Iz najdenih pojmov sestavi smiselne povedi.
l Opiši svoj prvi domišljijski viteški nastop!
l Kakšen bi bil tvoj grb, če bi bil vitez? Nariši ga.
11
Fotokopirajte
IZ APRILSKE ŠTEVILKE NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIORJA ODŠTEKANE ŽABE Naj bodo suhe ali debele, smrdljive ali strupene — poznamo veliko vrst žab. Nedavno so pod starim listjem na Kubi odkrili drobcene žabe, velike kot kovanec. V Gvajani so našli belopikasto stekleno žabo, v Venezueli pa so opazili žabe, ki sproščajo obupen smrad, kadar se počutijo ogrožene. Najbrž mislite, da je odkrivanje novih vrst žab dobra novica, toda mnogo vrst žab je ogroženih in zato v težavah. Kaj se dogaja z žabami po svetu, izveste v aprilski številki NG Juniorja.
IGRAČARIJE Kaj so počeli otroci v prazgodovini, medtem ko so njihovi starši lovili plen in nabirali zelišča? Arheološke raziskave kažejo, da so se verjetno kratkočasili s preprostimi igračami, lutkami živali in pomanjšanim orodjem odraslih. Otroško igro namreč že od nekdaj poznajo vse kulture sveta, igrače pa so že tisočletja sestavni del življenja otrok. Raziskali smo, od kod izvirajo.
RAZVOZLAVANJE ŽIVALSKE GOVORICE Kako lahko razumemo govorico našega psa? Ali pa glasove mačke? Psi in mačke za sporazumevanje uporabljajo svoja ušesa, rep, glavo in držo telesa. Če jih pozorno opazujemo, postane njihova telesna govorica zelo zgovorna. Kako nam sporočajo, da so vznemirjeni, da jih je strah, da so veseli ali da bi se radi igral z nami, si preberite v novem NG Juniorju.
ZGRADIMO ŠOLO Tibet je najvišja planota sveta, velika kot vse države zahodne Evrope skupaj. Od leta 1949 je del Kitajske. Za raziskovalce je bil Tibet vedno težko dostopna, mistična dežela, polna skrivnosti, vračev in menihov, ki znajo letati po zraku. Večina jih živi zunaj mest, 4000 metrov nad morjem, kjer še vedno nimajo elektrike, telefona, cest in zdravnikov. Tibetanski prijatelji iz kraja Šečen v vzhodnem Tibetu želijo z našo pomočjo ustanoviti šolo za sirote. Vas zanima, kako lahko pri tem pomagate tudi vi?
ČAS JE ZA PIRHE Spomladanski običaj barvanja jajc je zelo star. Ko se v trgovinah še ni dalo kupiti barve v prahu, ki jo le raztopiš v vroči vodi, so ljudje barvali pirhe z naravnimi barvili. Zakaj letos ne bi poizkusil tudi vi? Postopek je preprost: potrebujemo le kavo, jabolka, čebulo, papriko in borovnice. V njih so naravna barvila, najdemo pa jih v vsaki shrambi.
NAROČILNICA NA BREZPLAČNE IZVODE NGJ PRILOGE ZA UČITELJE
Kako do tiskanega izvoda brezplačne Priloge:
(od aprila do junija 2006) Ime in priimek: Ime šole: Naslov šole: Pošta:
Predmet, ki ga poučujete (neobvezno): Razred (neobvezno): Kraj in datum: Podpis:
pokličite brezplačno številko: 080 19 90, - izpolnite naročilnico na spletni strani www.junior.si (rubrika Za učitelje) ali - fotokopirajte priloženo naročilnico in jo pošljite na naš naslov: Založba Rokus, Stegne 9b, 1000 Ljubljana. l
Najhitreje! Prilogo za učitelje si lahko s spletne strani www.junior.si tudi sami naložite. Najdete jo v rubriki Za učitelje. Tekoče priloge pošiljamo vsem naročenim do zadnjega dne v predhodnem mesecu.