Obzornik 0408 by Zavod Neviodunum

PRAZNIK KS SENOVO:

KULTURNI PRAZNIK V SEVNICI:

PODPIS DRUŽBENE POGODBE:

NOVICE IZ VALVASORJEVE KNJIŽNICE

Slovesno ob kulturnem in krajevnem prazniku

Ciril Zlobec: »Kultura terja dialog...«

Gradnjo HE na spodnji Savi bo nadaljevalo novo podjetje

Sodobna knjižnica v starem mestnem jedru

Iz naših krajev, str. 5

Iz naših krajev, str. 7

Gospodarstvo, str. 8

Str. 15 - 18

v do o izv 0 00 . 5 2 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Časopis za pokrajino Posavje, leto XII, št. 4, četrtek, 21. 2. 08, 25.000 izvodov

IZ VSEBINE

2 Seja občinskega sveta Krško 3 Nadomestila preko občinskih meja 4 Podpis dveh protokolov v Cerkljah 7 Trubar, naš prvi Evropejec 23 Iz občine Brežice 24 Iz občine Krško 25 Iz občine Sevnica 26 Pogovor z Miranom Juršičem 28 Šport 30 Mali oglasi 31 Kam v Posavju

Tel.: 07 81 64 600, www.plastoform.si/blanca

Iz programa Acryform nudimo razna trgovinska stojala in nosilce za liste in brošure, stojala za pisala, koledarje in zastavice, pručke, mizice, ipd. Nudimo tudi pleksi stekla po željenih dimenzijah. Več informacij prejmete na www.plastoform.si/blanca!

Ustvarjamo izdelke po željah in idejah kupcev!

Posavje kljub napredku še 19 let za Ljubljano

11. seja sevniškega občinskega sveta

POSAVJE – V dneh, ko so časopisne stolpce in informativne oddaje v elektronskih medijih polnile predvsem novice o preiskavah v največjih slovenskih gradbenih podjetjih, je bila vlada RS 12. in 13. februarja na obisku v (nesojeni) pokrajini Posavje. Predsednik vlade Janez Janša, ministri, nekateri državni sekretarji in generalni direktorji direktoratov so v dveh dneh opravili okoli 60 obiskov, srečanj, sestankov, posvetov, otvoritev in podpisov v petih posavskih občinah.

SEVNICA - V ponedeljek, 18. februarja, se je na 11. redni seji sestal sevniški občinski svet, ki je obravnaval 23 točk dnevnega reda. Od tega se je kar nekaj točk nanašalo na podjetje Komunala Sevnica, med drugim so soglašali z njihovim planom dela za letošnje leto. Svetniki so se seznanili tudi s potekom del pri zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, ki bodo predvidoma v celoti zaključena do letošnjega poletja. V letih 1999 – 2007 so v Sevnici za zamenjavo cevi in ureditev vrtin vložili pol milijona evrov sredstev. Člani so tudi soglašali s predlagano dopolnitvi-

Vladni obisk je bil namenjen predvsem nekakšni inventuri doseženega v regiji od prvega obiska vlade marca 2006. Kot je na zaključnem srečanju vlade z župani, gospodarstveniki, poslanci, državnim in občinskimi svetniki Posavja v Termah Čatež ugotovil premier Janez Janša, je bilo v tem času nekaj problemov v regiji rešenih, nekaj pa jih je še odprtih. „Statistika kaže, da je regija v teh dveh letih napredovala in zmanjšala zaostanek za slovenskim povprečjem,“ je dejal Janša in svojo ugotovitev podkrepil s podatki, da je neto plača v regiji dosegla 93 % slovenskega povprečja, brezposelnost se je zmanjšala za 20 %, število sodnih zaostankov pa za 15 %. Kljub temu je Posavje po razvojnih kazalcih še vedno na devetem mestu med 12 slovenskimi statističnimi regijami, da bi dohitelo naj-

Vlada RS po delovnem posvetu na gradu Mokrice bolj razvito Osrednjesloven- krepi investicijske dele njisko regijo, pa bi Posavje po- hovih proračunov. Obžaloval trebovalo kar 19 let, seveda pa je, da ustanovitev pokraob predpostavki, da bi osre- jin, ki bi razvojni zaostanek dnja Slovenija ostala na isti nekaterih regij, tudi Posavravni kot sedaj. ja, lahko hitreje zmanjašala, v državnem zboru ni doJanša je poudaril tudi iz- bila zadostne podpore. Če bi boljšano financiranje ob- regionalizacija uspela, bi se čin, ki posavskim občinam na pokrajino Posavje iz drprinaša skoraj devet mili- žavnega proračuna preneslo jonov evrov več kot prej in nadaljevanje na str. 2

Rožman: To je ponudba, kakršne ni nikjer v svetu KRŠKO – Potem ko se je 1. februarja v občini Krško začela javna razgrnitev dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina, je pred tednom dni v veliki dvorani krškega kulturnega doma potekala sicer slabo obiskana javna obravnava tega dokumenta. Posamezne elemente prostorskega načrta so po uvodnih besedah krškega župana Franca Bogoviča, direktorja Agencije ARAO dr. Mira Veseliča, Iva Novaka z Direktorata za energijo in Ane Vidmar z Direktorata za prostor na Ministrstvu za okolje in prostor predstavili izdelovalci dokumentacije in poročil Acer Novo mesto, Savaprojekt Krško in Imos Geateh Ljubljana. Kljub številnim najavam v medijih in vabilom v vsa gospodijstva se je v dvorani skupaj s številnimi gosti, ki so bili tam po službeni dolžnosti, nahajalo komaj sto udeležencev. Polovico časa od več kot štiri ure trajajoče obravnave je pora-

bilo samo osem razpravljavcev, izmed katerih večina prihaja iz naselij blizu jedrske elektrarne ali pa so javnosti že dobro znani člani Lokalnega partnerstva Krško, ki so tudi tokrat postavili nekaj deset vprašanj o primernosti lokacije, o (ne)sprejemljivosti posameznih variant izvedbe odlagališča, nujnosti zagotovitve individualne rente in druga, povečini že dobro znana vprašanja. Po štirih urah poslušanja, že skoraj povsem ob koncu razprave, se je oglasil tudi direktor NE Krško Stane Rožman, ki so ga k besedi verjetno vzpodbudile predvsem dile-

me in razprave posameznikov glede varnosti načrtovanega odlagališča, glede koristi, ki jih ima oziroma nima od delovanja jedrskih objektov bližnja in širša okolica, predvsem pa licitiranje s ceno tako imenovane družbene sprejemljivosti. Rožman je dejal, da jedrska elektrarna obratuje v tem okolju 25 let, danes celo bolj varno kot na samem začetku. Sestavni del tega obratovanja je tudi skladiščenje radioaktivnih odpadkov, ki je seveda pomembno vprašanje, vendar niti slučajno ne takšno, da bi pri obratovanju predstavljalo

nadaljevanje na str. 2

Brez azbestnih cevi že do poletja

Župan Janc med zahvalo Božičevi, v ozadju Lidija Udovč jo odloka o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na Drožanjski cesti, po katerem je namesto dosedanjih 9 x 13 m možna izgradnja objektov v izmeri 9 x 16 metrov. Soglasno so potrdili tudi razširitev rastišča cluzijevega svišča na botaničnem naravnem spomeniku na Lovrencu in soglašali z imenovanjem Antona Kranjca za direktorja podjetja Plinovod Sevnica za naslednje štiriletno obdobje. Pod točko razno se je župan Kristijan Janc v imenu občinske uprave in občinskega sveta zahvalil dosedanji višji svetovalki občinskega sveta mag. Lidija Božič za dolgoletno vestno delo. Božičevo, ki bo 3. marca nastopila delo načelnice na krški Upravni enoti, bo nadomestila Lidija Udovč, ki je do sedaj opravljala dela višje svetovalke župana Janca. B. M.

V tej številki tematski prilogi:

Mladi Kultura

Stran 11

Stran 13

Danes 11. seja radeškega občinskega sveta RADEČE – Danes popoldan, 21. februarja, se bo na 11. redni seji sestal radeški občinski svet, ki bo obravnaval 16 točk dnevnega reda. Svetnice in svetniki bodo obravnavali in predvidoma tudi sprejeli cene socialne varstvene storitve Pomoč družini na domu, odlok o ustanovitvi javnega zavoda Celjske lekarne in odlok o ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v zavodu Celjske lekarne, opravili drugo obravnavo odloka o ustanovitvi Sveta regije Posavje in o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta regije Posavje, obravnavali in sprejeli spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta občine Radeče, med drugim pa tudi po skrajšanem postopku sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Radeče in oblikovali stališča o priključitvi občine Radeče k ustanovitvi Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Brežice, Krško in Sevnica. B. M.

AKTUALNO nadaljevanje s 1. strani

kakšen poseben problem ali rizik. Za varnost je poskrbljeno celovito in po Rožmanovih besedah bo tako ostalo tudi v bodoče. Pri tem je poudaril: „Danes v bistvu ne govorimo o čem novem, pogovarjamo se o vsebini, ki jo v Krškem imamo in jo bomo tudi imeli. Pogovarjamo se le, da jo bomo uredili drugače, predvsem trajnejše.“ Direktor NE Krško je spomnil, da imata občina in tudi širše okolje iz obratovanja elektrarne koristi, ki pa niso majhne. Razvoj tega okolja je danes intenziven, izgradnja hidroelektrarn, infrastrukture in marsičesa, kar se financira iz občinskega proračuna, se generira v Jedrski elektrarni Krško. „To, o čemer se pogovarjamo, je samo vprašanje dodatnega, kar je ponudba. To je ponudba, kakršne, verjemite mi, ni nikjer v svetu. Vprašanje pa je, kako bomo to ponudbo prerazporedili med nas vse, da bomo vsi zadovoljni. Verjamem in prepričan sem, da obstaja toliko modrosti, da bomo to priložnost znali pametno izkoristiti, saj bo sicer vsebina še naprej ostala v Krškem, vendar pa ponudbe, ki je danes na mizi, jutri verjetno ne bo več!“ Rožman je dejal, da je potreben razmislek namesto politiziranja in obtoževanja države in občine, ki po njegovem obe vlagata veliko pripravljenosti v to, da bi se vprašanje rešilo na zadovoljstvo vseh. V zvezi z razpravo o varnosti odlagališča je dejal, da iz izkušenj ve, kako so takšni objekti danes umeščeni v vseh državah razvitega dela Evrope, med katerega se prištevamo tudi mi, vendar smo med redkimi, ki takega objekta še nimamo. Po njegovem se lahko odločimo za vsako od ponujenih variant odlagališča, saj bo vsaka maksimalno varna in ne bo predstavljala nikakršnega problema, če bo 100 metrov bliže ali dlje od naselja, saj bodo posledice enake, to pa pomeni, da

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 bodo nične, saj ne bo moč izmeriti ničesar. Rožman meni, da bi morali proces odločanja o odlagališču pripeljati do konca v skladu s planom, pri odločitvi pa upoštevati priložnosti, ki jih energetika ponuja temu in tudi širšemu regijskemu okolju. Pričakuje, da se bodo vsi udeleženi v tem procesu obnašali odgovorno, v elektrarni pa se bodo še naprej trudili, da bodo vse dejavnosti potekale varno in prijazno do ljudi, prav tako pa bodo njihova vrata kot doslej vedno odprta za sodelovanje. „Vsi skupaj moramo znati oceniti, kje je meja. Vsaka zgodba se lahko, na presenečenje nas vseh, konča naenkrat in brez rezultata. Če pa bomo znali razmere pravilno oceniti, bomo uspešni še naprej.“ Tudi župan Bogovič se je oglasil na nekatere očitke razpravljavcev, ki dosedanjih in z vlado dogovorjenih pridobitev občine Krško ne smatrajo kot korist vseh prebivalcev in se vztrajno ponujajo kot še edini (pravi) predstavniki lokalnega partnerstva. Dejal je, da so s svojim načinom delovanja in nastopanja iz svojih vrst verjetno pregnali precejšnjo skupino občanov, ki so pripravljenost za sodelovanje v partnerstvu pokazali na samem začetku. Ni se torej čuditi, da so nekateri, predvsem nepoučeni in v Krškem manj prisotni novinarji oziroma mediji po javni obravnavi poročali, da je ugotavljanje tako zelo pomembne družbene sprejemljivosti odlagališča na mrtvi točki ali da je le-to za občane sploh nesprejemljivo. Saj, resnici na ljubo, drugačnih stališč niti ni bilo, ker se poleg svetnika Metoda Šonca, ki se je zavzel za nadzemno varianto odlagališča, v razpravi ni oglasil nihče iz vrst vodstva KS mesta Krško ali njegovih nekaj tisoč prebivalcev, ki vendarle že desetletja tako ali drugače živijo z nuklearko. S. Mavsar

Posavje kljub napredku še 19 let za Ljubljano nadaljevanje s 1. strani

skoraj 40 milijonov evrov, je povedal Janša, neenakomernost razvoja v sloveniji pa ponazoril z besedami, da je v letu 2008 „zelo pomembno, kje v Sloveniji se rodiš, da lahko uspeš v življenju“. „Projekt regionalizacije je pod velikim vprašajem. Z ustanovitvijo pokrajin je možno poskusiti še enkrat, a le, če bo nek pritisk od spodaj dovolj močan,“ meni premier in dodaja, da vlada pokrajinske zakonodaje ne bo še enkrat poslala v državni zbor, če bo ocenila, da projekt nima realnih možnosti. Udeleženci srečanja so vladni ekipi lahko postavljali vprašanja. Sevniški župan Kristijan Janc je pozval k pospešitvi umeščanja tretje razvojne osi in dobil odgovor prometnega ministra Radovana Žerjava, da bo vlada že aprila pripravila predlog poteka te prometne povezave. Krški župan Franc Bogovič je vlado pozval k nadaljevanju projekta regionalizacije. Predsednik vodstvenega odbora lokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar je vprašal, ali vlada načrtuje spremembo uredbe o nadomestilu zaradi omejene rabe prostora v bližini jedrskega objekta, gospodarski minister mag. Andrej Vizjak pa je odgovoril, da je vprašanje potrebno urediti bolj pravično in upoštevati koncept koncentričnih krogov namesto občinskih meja. Vizjak je odgovoril tudi direktor-

ju krškega Vipapa Oldrichu Kettnerju, ki se je pritoževal nad visoko ceno elektrike za gospodarstvo, zaradi česar so nekonkurenčni v

V Posavju zadovoljni Posavski župani so bili s potekom in izkupičkom vladnega

protokolov, ki so bolj ali manj zavezujoči za naslednja leta,“ je vtise obiska strnil brežiški župan Ivan Molan. „Če sem pred dvema letoma „težil“ o izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi in infrastrukturi poleg, je bilo v tem času to uspešno izpeljano. Verjamem, da bo ob naslednjem obisku vlade, katerakoli že bo, tretja razvojna os že dejstvo in da bomo že govorili o trasi hitre ceste Celje – Sevnica – Novo mesto,“ je menil sevniški župan Kristijan Janc. „Obisk je bil zelo pester, dinamičen, vladna skupina se je potrudila, da je opravila čim več obiskov. V naši občini smo se pogovarjali o ključnih temah: o odlagališču NSRAO in dolgoročnosti NEK, o investicijah v šolstvu, o umeščanju krške obvoznice in novi medmestni povezavi Krško – Brežice, o obnovi gradov Šrajbarski turn in Rajhenburg. Te obiske pozdravljam in upam, da bomo še v mandatu te vlade čim več postorili,“ je obisk ocenil krški župan Franc Bogovič.

Zaključno srečanje vlade in Posavcev v Termah Čatež tujini. Vizjak je poudaril, da obiska zadovoljni. „Mislim, da država ne določa cen elek- je bila to dobra priložnost za trike za gospodarstvo, ki se oceno realiziranega v zadnjih prosto oblikujejo na trgu, dveh letih. Posavje je pokakjer je več ponudnikov. „V zalo pomemben napredek, za Vipapu ste zavračali določe- kar smo v prvi vrsti odgovorne ponudbe in na koncu pri- ni sami s projekti in programi, stali pri visoki ceni.“ pomembno pa je tudi, da je ta vlada vedno imela posluh za Brežiški občinski svetnik Posavce in rezultat je viden. Jernej Zorko je na ministra Podpisali pa smo tudi nekaj Peter Pavlovič za obrambo Karla Erjavca naslovil vprašanje o reševanju problematike vasi Zasap, ki je najbolj ogrožena ob širitvi cerkljanskega letališča. KRŠKO - Članice in člani stranke Zares z območja občine Krško Erjavec je zatrdil, da bo vla- ter njeni simpatizerji so se 11. februarja 2008 zbrali na prvem da med rešitvami tega vpra- zboru občinskega odbora Zares - nova politika Krško. Zbora sta šanja predvidela tudi odkup se udeležila tudi podpredsednik stranke Franci Kek ter Uroš najbolj ogroženih objek- Gruden. Iniciativna skupina za ustanovitev občinskega odbora tov v omenjeni vasi, spre- Zares Krško je predstavila poročilo o opravljenem delu, katerejela pa je tudi ukrepe glede ga sklepno dejanje je bil prvi zbor članic in članov OO Krško. Po režima letenja, ki naj bi ga krajši razpravi o aktualnih temah, v kateri sta aktivno sodelovabilo manj v nočnem času in la oba gosta, so članice in člani sprejeli pravila o delovanju obnad strehami hiš. Predvido- činskega odbora. Tako je bil v skladu s pravili stranke izpolnjen ma dveurno srečanje je si- pogoj za ustanovitev občinskega odbora. S tem je nova politična opcija Zares začela delovati tudi v Posavju. cer trajalo le uro in pol. S.M.

Zares prvič v Krškem

Oskrbovana stanovanja bodo imela ravno streho KRŠKO - Občinski svet Krško na 18. redni seji 11. februarja ni odločal o soglasju k imenovanju Mirjane Klinec za direktorico Mladinskega centra Krško, saj so na predlog svetnika Dušana Šiška (SNS) točko umaknili z dnevnega reda. Med svetniki je prvič sedel tudi novi romski svetnik Moran Jurkovič, kateremu so potrdili mandat. Med ostalimi sklepi velja omeniti še spremembo zazidalnega načrta Spodnji Grič II, s čimer so Nepremičninskemu skladu RS omogočili izgradnjo objekta z 21 oskrbovanimi stanovanji za starejše.

AKCIJA STARO ZA NOVO! ZAMENJAJTE SVOJO STARO ŠKROPILNICO ZA NOVO STIHL SR 420 in doplačajte razliko! Možnost nakupa na 24 obrokov (Ban kredit)

Ne čakajte pomladi! Akcija traja od 25. februarja do 30. marca 2008.

TRGOVINA IN SERVIS Hočevarjev trg 5, KRŠKO Tel.: 07 49 21 359 DELOVNI ČAS: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00

Kot razloge za umik sklepa o izdaji soglasja k imenovanju Mirjane Klinec za direktorico Mladinskega centra Krško je Dušan Šiško navedel neizpolnjeno zahtevo občinskega sveta po poročilu o poslovanju centra. Šiško je opozoril tudi na kršenje statuta zavoda, saj je Klinčeva vršilka dolžnosti direktorice že 16 mesecev, statut pa predvideva največ eno leto takšnega statusa, poleg tega se mu zdi čudno, da je bil razpis za direktorja centra objavljen ravno med božično-novoletnimi prazniki. Večina svetnikov z dvema izjemama je predlog podprla, Šiško pa zahteva tudi začetek postopka za imenovanje novega sveta zavoda. V nadaljevanju seje je občinski svet brez večje razprave sprejel strategijo razvoja kmetijstva in podeželja v občini za obdobje 2007-2013 ter se seznanil s poročilom o

no streho, češ da takšna rešitev ne sodi ta prostor. Ker so predstavniki investitorja in projektanta zagotovili, da bo ravna streha ravno tako kvalitetna, kot bi bila poševna, je večina svetnikov na koncu le izglasovala spremembo zazidalnega načrta.

Seja se je začela s krajšo otvoritvijo prenovljenih prostorov v pritličju občinske stavbe, kjer bosta med drugim tudi informacijska in glavna pisarna. Obnova 220 kvadratnih metrov površin je stala 152 tisoč evrov. delu Upravne enote Krško v lanskem letu. Bolj burno je bilo pri spremembi odloka o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II, s katerim naj bi Nepremičninskemu skladu RS omogočili izgradnjo objekta z 21 oskrbovanimi stano-

vanji za starejše na lokaciji med Domom starejših občanov in dilaliznim centrom. Nekaj svetnikov, predvsem Vojko Omerzu iz LDS in Metod Šonc iz SDS, je močno oporekalo izbrani projektantski rešitvi objekta z rav-

Dokaj obsežnega dnevnega reda svetniki in svetnice niso obdelali do konca, saj je bila seja zaradi udeležbe na proslavi kulturnega praznika prekinjena in se bo nadaljevala danes, 21. februarja, popoldne. Na dnevnem redu so med drugim ostale še spremembe zazidalnih načrtov Industrijska cona Žadovinek in gramoznica Stari Grad, strategija razvoja turizma in strokovnih podlag za pripravo občinskega prostorskega načrta ter odlok o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada Občine Krško. Peter Pavlovič

AKTUALNO

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Vizjak: Nadomestila bodo morala preseči občinske meje KRŠKO - Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z ministroma za gospodarstvo mag. Andrejem Vizjakom ter za razvoj dr. Žigo Turkom v sredo, 13. februarja, obiskal Nuklearno elektrarno Krško. Z direktorjem NEK Stanetom Rožmanom, direktorjem GEN energije Martinom Novšakom in krškim županom Francem Bogovičem so se približno eno uro pogovarjali o obratovanju elektrarne v obdobju od zadnjega obiska vlade marca 2006. „V teh dveh letih je objekt posloval varno in zanesljivo, kar je dobra osnova za vse nadaljnje izzive, povezane s tem objektom, v prvi vrsti za odlagališče jedrskih odpadkov,“ je po sestanku povedal minister Andrej Vizjak, premier Janša pa ni dal izjave za medije. „Ugotavljamo, da je v postopku umeščanja te lokacije v prostor največji izziv doseganje družbene sprejemljivosti. Zavzemamo se za pravično, učinkovito obravnavo slehernih pobud, ki prihajajo iz lokalnega okolja in jih je potrebno vključiti v na-

stajajoče rešitve, predvsem tu mislim na uredbo o nadomestilu zaradi omejene rabe prostora“. Kot je znano, mora biti lokacija za odlagališče po zakonu znana še letos. „Naredili bomo vse, da najdemo konsenz širšega prostora za umestitev te lokacije v prostor. Prisluhnili bomo pobudam občanov in jih v največji možni meri tudi upoštevali. Menim, da bo uredba o nadomestilu morala zajemati širši prostor kot le lokalne občinske meje. Tudi prebivalci v neposrednem 1,5-kilometrskem pasu morajo dobi-

ti neko nadomestilo za njihovo izgubo zaradi omejene rabe prostora. O konkretnih rešitvah je prezgodaj govoriti, vendar se nam zdijo te pobude smiselne in v dobršni meri tudi utemeljene,“ je še povedal Vizjak. Kaj pa individualne odškodnine? „Neposrednih pravnih osnov doslej nismo našli, vsekakor pa menim, da obstaja konkretna rešitev na način, da se preko denarja, ki ga kot nadomestilo prejema občina, zagotovi tem prebivalcem nek odpustek, recimo pri nadomestilu stavbnega Czemljišča nenazadnje M Y CMin MY CY CMY K

tudi pri investiranju v ta prostor v smislu komunalne opremljenosti. Gotovo bo še pred odobritvijo lokacije in dokončnim soglasjem lokalne skupnosti potrebno imeti zelo konkretne odgovore na ta vprašanja.“ Drug izziv prihodnosti pa je Vizjakovem mnenju drugi blok oz. nadgradnja proizvodnje v NEK. „Menim, da je ta usmeritev glede na zadnje zahteve EU pravilna. To je čedalje pogostejša praksa držav evropske skupnosti in le peščica držav v Evropi nasprotuje prihodnosti jedrske opcije, zato smo

Plo~evinka vsebuje prenosni USB-modem ali podatkovno PC kartico, ki omogo~a hitrosti prenosa podatkov do 3.6 Mb/s. Namestitev na prenosni ali namizni ra~unalnik je hitra in enostavna. Cena UMTS naprav za prenos podatkov je odvisna od izbire paketa (Mini, Maksi, Mega in Giga), ki se med seboj razlikujejo po mese~ni naro~nini in vklju~eni koli~ini brezpla~nega prenosa podatkov (od 0 do 10 GB). * Ob nakupu USB-modema Option GlobeSurfer iCon 7.2 ali PCMCIA-kartice Option Globetrotter GT MAX 7.2 Ready in hkratnem podalj{anju naro~ni{kega razmerja za 24 mesecev, prva dva meseca ne zara~unavamo mese~ne naro~nine za izbrani podatkovni paket. Akcija traja do odprodaje zalog.

Janša z direktorjem Rožmanom ob prihodu v NEK z razvojem drugega energetskega stebra GEN energije ustvarili organizacijsko, finančno, kadrovsko podporo in osnovo za takšno načrtovanje.“ „Odgovor na izzive podnebnih sprememb terja množico različnih ukrepov. Prav gotovo je jedrska opcija zelo pomemben ukrep na tem področju, ne smejo pa nas pričakovanja v zve-

zi z jedrsko opcijo uspavati, da ne bi naredili vsega, kar lahko, v zvezi z obnovljivimi viri energije in učinkovito rabo energije. Slovenija mora na vseh teh treh področjih narediti potrebne napore,“ pa je po sestanku povedal minister za razvoj dr. Žiga Turk. Peter Pavlovič

KOSTANJEVICA NA KRKI – Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je obiskala Splošno bolnišnico Brežice, Zdravstveni dom Brežice in Zdravstveno postajo Kostanjevica na Krki. Na fotografiji iz Kostanjevice se ministrica ob prihodu rokuje z direktorjem Zdravstvenega doma Krško Damijanom Blatnikom. Ministrico je poleg osebja zdravstvene postaje sprejela tudi kostanjeviška podžupanja Melita Skušek. (foto: T. F. Pavlič)

O prostorskem razvoju Posavja in Romih KRŠKO – Prvi dan vladnega obiska v Posavju se je na Občini Krško mudil državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor dr. Mitja Bricelj. Z vodstvom občine se je pogovarjal o prostorskem razvoju Posavja, predvsem o velikih državnih projektih v tem prostoru: odlagališču NSRAO, novi medmestni povezavi Krško – Brežice, hidroelektrarnah na

USB-Modem Option GlobeSurfer iCon 7.2

Župan Bogovič je sprejel državnega sekretarja dr. Briclja.

PCMCIA-Kartica Za priklop na {irokopasovni internet je potreben ustrezen signal Mobitela ali tujih pogodbenih operaterjev. S signalom Mobitel GSM je pokritega 99,4 %, z Mobitelom UMTS 72,8 % prebivalstva Slovenije. **USB-modem ali PC podatkovno kartico lahko kupite za samo 0,01 EUR ob sklenitvi/podalj{anju naro~ni{kega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 24 mesecev in ob naro~nini na Giga paket za prenos podatkov. Ponudba velja za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS {t. 14/2005. Ostale cene in pogoje nakupa preverite na www.mobitel.si/instantinternet

Composite

Option Globetrotter GT MAX 7.2 Ready

spodnji Savi, letališču Cerklje ob Krki, gospodarskemu središču Feniks, tretji razvojni osi in skladišču plina na Senovem. Bricelj je poudaril pomen obravnavanja naštetih projektov kot celote, kar lahko prinese sinergijske učinke, tudi cenejšo izgradnjo. Vodstvo občine je dr. Briclja seznanilo tudi z romsko problematiko, natančneje s potekom legalizacije Kerinovega grma. Po besedah župana Franca Bogoviča je zastoj pri odkupu parcel s strani Romov po ceni 6 evrov za m2 nastal po obisku predstavnikov Zveze Romov in Foruma romskih svetnikov, ki so Romom lažno obljubljali, da bo za odkup njihovih parcel poskrbela država. Bricelj je zatrdil, da brez lastne participacije Romov legalizacije ne bo mogoče izpeljati do konca, primer pa označil za primer dobre prakse pri urejanju romske problematike. Sestanek je sicer minil v znamenju medsebojnih pohval med ministrstvom in občino za dobro in korektno sodelovanje. P. Pavlovič

AKTUALNO

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Bojna zastava in podpis o sofinanciranju investicij

Žagar s predstavniki posavskih občin

CERKLJE OB KRKI - V torek, 12. februarja, je v okviru vladnega obiska v Posavju, Vojašnico Cerklje ob Krki obiskal obrambni minister Karl Erjavec. Ob tej priložnosti so pripravili posebno slovesnost, saj je s 1. februarjem pričela delovati nova enota Brigada zračne obrambe in letalstva – BRZOL, ki ji je minister Erjavec podelil bojno zastavo. V nadaljevanju pa je bil v prostorih vojašnice podpisan dogovor o konkretnem letnem programu del in vlaganj v cestno in komunalno infrastrukturo med brežiško občino in obrambnim ministrstvom kot nadaljevanje že v lanskem letu sklenjenega sporazuma, ki za potrebe infrastrukturne ureditve namenja lokalni skupnosti letno 600 tisoč evrov. Minister Karl Erjavec je dejal, da sporazum zajema izgradnjo šestih novih objektov in pojasnil, da potekajo po-

Ob razvitju prapora BRZOL

Mestni atrij Brežice, Cesta prvih borcev 17, Brežice T: 07 49 63 344 E:studio.brezice@posavje.info

govori o pereči problematiki s prebivalci Zasapa. Navedel je, da obrambo ministrstvo predaja tudi štiri stanovanja brežiški občini, v nadaljevanju pa obljubil sodelovanje pri izgradnji čistilne naprave ter izrazil prepričanje, da bo slovenska vojska tudi v bodoče znala doseči sožitje z občino in lokalnim prebivalstvom. Tudi župan Ivan Molan je ob podpisu izrazil

zadovoljstvo nad doseženimi dogovori in izpostavil, da bodo vasi, ki so obkrožene z letališčem, ter njihovi prebivalci zadovoljni, saj gre v dogovorih tudi za skupno naložbo v vodovode, obnovitev lesenega mostu čez reko Krko, za cestno infrastrukturo ter sofinanciranje gasilskega vozila in gasilske lestve. M. K. M.

Ureditev ceste med Pohanco in Kapelami MOKRICE - V sredo, 13. februarja, sta minister za promet mag. Radovan Žerjav in brežiški župan Ivan Molan podpisala protokol o ureditvi regionalne ceste Spodnja Pohanca – Kapele, ureditev pa naj bi se nadaljevala do mejnega prehoda v Rakovcu. Pri podpisu so bili prisotni tudi predstavniki lokalnih skupnosti iz Artič, Globokega, Kapel in Dobove ter izrazili zadovoljstvo nad pričetkom reševanja cestne

Minister Žerjav in župan Molan med podpisom protokola problematike na tem obmo- bila podvoz, načrtujejo pa čju, saj je bila omenjena tudi ukinitev dveh prehodov cesta zgrajena leta 1970 in preko železniške proge. Žuse od tedaj vanjo ni vlaga- pan Molan je ob tem pojalo. Na določenih mestih ima snil, da se bodo dela pričela precej črnih točk, kar je v v letošnjem letu in se zapreteklosti terjalo tudi člo- ključila leta 2011, investiciveška življenja. Artiče tako ja pa bo znašala 1,5 milijona med drugim pričakujejo iz- evrov. Dobovska investicija, gradnjo pločnikov, v Kape- ki jo bo ministrstvo pokrilo lah pa še avtobusno postaja- 90 %, razliko pa brežiška oblišče ter javno razsvetljavo, čina, bo znašala 6,7 milijomedtem ko bo Dobova do- nov evrov. M. K. M.

MEH Boštjan, dr. med. specialist oftalmolog

Podpis protokola Feniks CERKLJE OB KRKI - V sredo, 13. februarja, je gospodarski minister mag. Andrej Vizjak zbranim prebivalcem v cerkljanski vojašnici virtualno predstavitev nove infrastrukture, ki je sofinancirana v neposredni bližini. V nadaljevanju je bil podpisan tudi protokol o skupnem sodelovanju med gospodarskim ministrstvom in brežiško občino, ki omogoča izvajanje zastavljenih in zbranim predstavljenih investicij. Župan Ivan Molan je ob tem pojasnil, da gre za investicijo, vredno 5,8 miljona evrov, ki bo 60 % pokrita z ministrstva, razliko pa bo kril brežiški proračun. M. K. M.

SEVNICA - Minister za lokalno samoupravo dr. Ivan Žagar se je v sredo popoldan, 13. februarja, na sevniškem gradu sestal s predstavniki posavskih občin in zbranim predstavil letošnje aktivnosti in razvojne projekte. Beseda je tekla predvsem o Zakonu o financiranju občin, s katerim so se občine finančno okrepile, pa tudi o neposrednih spodbudah in razpisih, ki so že v teku ali jih bodo pripravili na ministrstvu tekom letošnjega leta. Ob tem je, ne glede na nedavno negativno glasovanje o pokrajinski zakonodaji v državnem zboru, minister Žagar izrazil upanje, da bodo vendarle opozicijske stranke izkazale politično voljo in z ministrstvom uskladile še zadnjih pet od skupno več kot sto usklajevanih vprašanj, kar bi omogočilo sprejem pokrajinske zakonodaje še v tem mandatu. B. M.

Od drugačnih se lahko in moramo učiti BREŽICE – Ob obisku vlade v Posavju je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman uradno odprla nove prostore Varstveno delovnega centra Krško-Leskovec, Enote v Brežicah, ki od leta 2007 deluje na Trdinovi ulici 1. Program ob otvoritvi so pripravili uporabniki VDC s točko Gradimo si prijateljstvo, z recitacijo Prešernove železne ceste sta se predstavila Ivanka Povšič in Jože Štricelj. Direktorica Lidija Žnideršič je prisotnim predstavila izvedbo organizirane skrbi za odrasle osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se je v Posavju pričelo leta 1979 v t.i. delavnicah pod posebnimi pogoji. Ob pomoči predstavnikov Občine Brežice ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bila leta 2002 odprta enota v Brežicah, vanjo se je takoj vključilo 12 uporabnikov, pridobili so več zaposlitvenih programov, pričeli pa so tudi z lastnim, s sodelovanjem predstavnikov občine pa so tako v letu 2007 poiskali novega najemodajalca, z zanje lepimi funkcionalnimi prostori, Jožeta Kodriča. Trenutno je v Enoto Brežice vključenih 16 odraslih oseb, uspeli pa so vključiti še vse tiste, ki si želijo oziroma nujno potrebujejo organizirano varstvo in pomoč, poleg tega pa omogočajo vsaj začasno vključitev ali samo družabništvo tistim, ki še ostajajo izključno v domači oskrbi. To izvajajo preko projekta Pomoč osebam in družinam s posebnimi potrebami, ki ga že več let podpirajo vse tri občine v Posavju. Ministrica Marjeta Cotman je poudarila, da je temeljno izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti, kar je tudi povod, da so nastali zavodi, ki omogočajo življenje osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju; država s socialnimi programi pa spodbuja delovanje social-

nih ustanov, varstveno delovnih centrov, od domskega do dnevnega varstva, pa do novih integriranih oblik bivanja, ki se v zadnjem času še po-

njegovim pomanjkljivostim in napakam, je najverjetneje največ kar lahko naredimo za sočloveka. Vesela, da je VDC lepo sprejet v okolju in da je

Ob spremljanju programa sebej uveljavljajo. Da država želi poskrbeti za vse tiste, ki so v naši družbi najbolj ranljivi, je dejala, sicer pa moramo za uresničevanje enakopravnosti poskrbeti prav vsi. Kajti sprejemanje vsakogar, kljub

s svojimi dejavnostmi in načinom sam pripomogel k dobremu sožitju, je njegovim delavcem in varovancem zaželela veliko poguma na poti smelih korakov v zadane cilje. N. Jenko S.

KRŠKO - Minister za kulturo Vasko Simoniti (v sredini) se je ob obisku na Občini Krško s predstavniki občinske uprave pogovarjal o najaktualnejših projektih s področja kulture, kot so: obnova gradov in Valvasorjevega kompleksa ter izgradnja nove knjižnice.

IZ NAŠIH KRAJEV

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Slovesno ob kulturnem in krajevnem prazniku

Nova stanovanja na Planinski SEVNICA – Ob Planinski cesti v Sevnici že nekaj mesecev poteka gradnja novega večstanovanjskega objekta s pravokotno tlorisno zasnovo v izmeri 18 × 16 m z delno vkopano kletjo, s pritličjem, s štirimi nadstropji in z mansardo. Na strehi je že lepo vidna izvedba dveh strešnih teras, ki naj bi jih izvajalec delno zasteklil. V novem stanovanjskem objek-

SENOVO - V četrtek, 7. februarja, so v kulturni dvorani senovskega Doma XIV. divizije obenem počastili tako kulturni kakor tudi krajevni praznik. Slavnostni govornik je bil krški župan Franc Bogovič, zbranim je spregovoril tudi predsednik KS Senovo Vlado Grahovac. Najzaslužnejšim so podelili krajevna priznanja. Kot prva v letu v občini Krško praznuje svoj praznik Krajevna skupnost Senovo, ki je svoje praznovanje vezala na dogodke iz II. svetovne vojne. Ker pa praznovanje sovpada s kulturnim praznikom, oba dogodka

Slavnostni govornik krški župan Franc Bogovič je ob tej priložnosti dejal, da je Senovo kraj, iz katerega je v preteklosti širše območje črpalo moč in snovalo razvoj, „saj se je energetika pričela razvijati prav tukaj, sedaj pa se pona-

Krajevne skupnosti Senovo Vlado Grahovac, ki je nanizal nekaj podrobnosti ob zaključenih investicijskih projektih in dejal: „Načrtuje se izgradnja ceste Senovo – Dovško, saniranje plazu, v pripravi je še projektiranje

letno aktivno delovanje Folklorni skupini DKD Svoboda Senovo in prav tako za 25letno delovanje in uspehe v zadnjem obdobju Turističnemu društvu Senovo. Priznanji z velikim znakom krajevne skupnosti pa sta šli v roke

tu bo 23 stanovanjskih enot, ki bodo medetažno povezane s stopnicami in z dvigalom. Ogrevanje prostorov je predvideno centralno iz kotlovnice na zemeljski plin. Skupni prostori (kolesarnica, kotlovnica in prostor za čistila) ter individualni shrambeni prostori bodo v kletni etaži. Ob novem stanovanjskem objektu je predvidena ureditev 42 parkirnih mest, eno od njih bo namenjeno parkiranju gibalno ovirane osebe. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore

Vodnjak na sevniškem gradu Prireditev se je pričela s slovensko himno. obeležujejo skupaj. Leto- ša z močnim kovinsko predešnjo osrednjo prireditev so lovalnim podjetjem Metalno. tako poimenovali Slovenci – Pa tudi trgovci kraj prepoEvropejci in državljani sve- znavajo kot primerno lokata, pripravila in vodila jo je cijo za gradnjo, saj nameraSimona Šoštar, v programu va trgovsko podjetje Spar tu pa so nastopili Samantha Zo- postaviti trgovski objekt.“ V bec, Rocco Sušac, Damjan nadaljevanju je dodal, da na Kozole in Tilen Abram ter občini oblikujejo stanovanjostali recitatorji senovske sko politiko, ki bo v prihodnje osnovne šole, ki so soobliko- obrodila sadove ter strnil še vali kulturni utrip. V kultur- nekaj misli: „Preveva me opni dogodek so vpeli še šolski timizem, saj je Senovo potrezbor, ki ga vodi Peter Bune- bovalo kar nekaj let, da se je tič, solistki Klaro in Vlasto prebudilo iz dramatičnih treMoškon, na citre je zaigra- nutkov ob zapiranju rudnika. la Petra Vovčko, na harmo- Z novimi investicijami pa so niki Mato Zakonšek, na vio- pred njim zagotovo svetlejši lini pa Sanja Uduč, Katarina trenutki, saj se ravno v letoGačnik in Tjaša Zupančič, šnjem letu v to okolje umepod vodstvom Halida Tube- ščajo novi objekti.“ ishata pa je zaigral tudi Pihalni orkester DKD Svoboda Krajanom in krajankam je Senovo. spregovoril tudi predsednik

Prejemniki priznanj Krajevne skupnosti Senovo dveh mostu.“ Dodal je še, ob 80-letnici delovanja in da je zadovoljen z delom, za ohranjanje tradicije ruki so ga opravili v minulem darske godbe Pihalnemu orletu, saj je bila obnovljena kestru DKD Svoboda Senovo stara upravna zgradba seno- in podjetju Metalna Senovskega rudnika, ki je z ob- vo za ohranjanje in zagotanovo dobila nove vsebine, vljanje delovnih mest v kranezanemarljiv pa je tudi ju ter doniranje sredstev (v projekt Sveta Barbara, ki je lanskem letu 4.500 evrov) bil 100 % financiran iz pro- za nakup medicinske opregrama Interreg IIIA, kar pome ZP Senovo. meni 82.000 evrov. Grahovac je podelil tudi krajevni pri- Praznovanju ob krajevnem znanji, ki sta jih prejela Jo- prazniku so se pridružižefa Belinc kot aktivna pro- la tudi druga krajevna drustovoljka senovske Krajevne štva, ki so s svojimi aktivorganizacije Rdečega križa nostmi krajane vključila v in Rudolf Ladika, dr. medi- pohodništvo in mali nogocine, za zahvalo, ker vedno met, pripravili pa so še šaprisluhne sočloveku in se je hovski turnir, streljanje ter zavzel za posodobitev Zdra- folklorno prireditev. vstvene postaje Senovo. Priznanji z znakom krajevne M. Kalčič M. skupnosti so podelili za 25-

Zastavili pester program dela BIZELJSKO – Turistično društvo Bizeljsko bo letos sodelovalo že na tretjih Dnevih evropske kulturne dediščine. V ta namen po predstavitvi predsednice Vesne Kunej pripravljajo likovno kolonijo zdomcev in domačih likovnikov z razstavo nastalih del. Istočasno pa bi radi obeležili še 111 let grozdja in vina na Bizeljskem, stoletnico so obeležili tudi s priložnostno brošuro. Ob teh nalogah nadaljujejo z večletnim projektom postavitve pešpoti. Oktobra lani so odprli »Grajsko pešpot« iz centra kraja do gradu Orešje, letos bi radi postavili še »Pešpoti po Orešju« in predstavili tamkajšnja naravna bogastva in znamenitosti. Vsaka pešpot ob pomoči Kozjanskega parka za popotnico dobi tudi zloženko z zemljevidom in opisom znamenitosti. Aprila sledi že peti pohod po »Poti k repnicam« z jurjevanjem, junija tretji pohod po »Vidovi pot«. V spomladanskih mesecih želijo pripraviti razstavo in zloženko o drevesih na Bizeljskem, katerih avtorja sta Marija Sušnik in Branko Brečko, ki tako nadaljujeta lani javnosti predstavljeno razstavo starih cvetlic »Rastline moje mladosti«. Sku-

štev, ki so se odzvali vabilu na občni zbor.

Člani TD Bizeljsko na občnem zboru pina za krst mošta bo po letošnji trgatvi obeležila že 20. obletnico krsta. Ob tem sodelujejo na sejmih, na Kozjanskem jabolku, postavljajo priložnostni »štant«, kjer se ponudi priložnost, skrbijo za pojavljanje v slovenskih medijih, letos so ponovno sodelovali z

Radiem Maribor in Radiem Ljubljana ter za enega od slovenskih dnevnikov sredi februarja prikazali bisere kraja - repnice. To so bistvene aktivnosti, ki izstopajo med kupom drobnih, kar so pritrdili tudi predsednik krajevne skupnosti Franc Kelher, predstavniki društev v kraju in številni gostje dru-

Posebno debato so namenili problematiki spomladanskega čiščenja okolja, ki jo je vzpodbudila občinske svetnica Jožica Obradovič. Ta je v domačih Gregovcah že naredila načrt čiščenja okolja in pritegnila sovaščane. Turistično društvo pa bi rado s pomočjo krajevne skupnosti vzpodbudilo tudi vse, da se jim pridružijo v vsakoletni akciji in skrbi za lepše in čistejše okolje. S.Vahtarič

prispevki: redakcija@posavje.info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781

SEVNICA – V lanskem letu obnovljenem atriju sevniškega gradu že stoletja uspešno kljubuje času kamnit vodnjak, zbiralnik vode iz 18. stoletja. Narejen je bil po vzoru nemško govorečih dežel in je spadal med odličnejše primere baročnih izdelkov takratnega časa. Stare, že orumenele fotografije grajskega vodnjaka razkrivajo njegovo nekdanjo podobo – na kamnitem obodu je stala kovana obodna mreža s stožčasto streho, pod kate-

ro je bil mehanizem za spuščanje in dvigovanje vedra. Današnja podoba starega vodnjaka, ki še vedno pritegne pozornost in buri domišljijo obiskovalcev, je spremenjena. Ohranjen je samo še kamniti obod, sestavljen iz šestih neenakih »trebušastih« kamnitih delov, med katerimi so precej široke reže. Do nedavnega je bil vodnjak pokrit z lesenim pokrovom, ki je zakrival pogled v notranjost (vodnjak naj bi bil globok 16 metrov), a pred kratkim je leseni pokrov zamenjala železna mreža, ki varuje radovedneže pred morebitnim padcem v vodnjak, a hkrati odkriva notranjost vodnjaka, na dnu katerega se svetlika voda. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore

Video delavnici za mlade KRŠKO - DZMP Krško organizira dve video delavnici. Prva bo med 25. februarjem in 2. marcem v Studiu Luksuz produkcije DZMP, druga pa bo potekala dva vikenda v začetku aprila. Avtorji najboljših videov bodo povabljeni na Stranger Festival v Amsterdam, izbrani filmi pa bodo prikazani na različnih televizijah, na projekcijah in v muzejih širom Evrope. Informacije in prijave na e-naslovu: luksuz.produkcija@gmail.com.

IZ NAŠIH KRAJEV

Obrazi slovenskih umetnikov v Pinterjevem objektivu KOSTANJEVICA NA KRKI - Galerija Božidar Jakac je novo razstavno sezono odprla na predvečer kulturnega praznika v Lamutovem likovnem salonu z razstavo fotografa Tihomirja Pinterja z naslovom „Obrazi slovenskih umetnikov“. Na Hrvaškem rojeni Pinter, po oceni umetnostnega zgodovinarja dr. Jureta Mikuža najboljši slovenski portretni fotograf, že od leta 1970 načrtno portretira slovenske kulturne delavce – slikarje, kiparje, pisatelje, pesnike, pevce, glasbenike, igralce... Za njim je že 90 samostojnih in kar okoli 600 skupinskih razstav, prejel je številna priznanja in bil predstavljen v številnih publikacijah. V »Lamutu« razstavlja na desetine portretov, mnogi izmed portre- Tihomir Pinter tirancev so tudi sami že gostovali v Kostanjevici. Ob odprtju raztave in ob Pinterjevi 70-letnici je izšla tudi monografija z naslovom „Tihomir Pinter, 1/125, Trenutki z umetniki“, ki jo je predstavil direktor založbe Modrijan Brane Nešovič. Razstava, katere odprtje so pospremili številni obiskovalci, z igranjem na lutnjo pa ga je popestril Boris Šinigoj, tudi sam eden izmed portretirancev, bo na ogled do 9. marca. P.P.

Prešeren tudi v tujih jezikih in po rokersko PODBOČJE – Da kulturni praznik ni minil neopaženo v krajevni skupnosti Podbočje, so znova poskrbeli člani Kulturnega društva Stane Kerin in v nedeljo, 10. februarja, pripravili proslavo. Uvodoma je Franc Černelič predstavil zgodovino

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Kultura in turizem z roko v roki SROMLJE – V petek, 8. februarja, je sromeljsko Turistično društvo pripravilo priložnostno kulturno prireditev, s katero so počastili slovenski kulturni praznik, obenem pa so v nadaljevanju večera izpeljali tudi redni letni občni zbor. Krajevna skupnost Sromlje zajema pet vasi in se ponaša s kar nekaj društvi, ki s svojimi aktivnostmi na najrazličnejših področjih zaznamujejo krajevni utrip. Tako so na petkovi slovesnosti svoje kulturno poslanstvo s prepevanjem izvedli sromeljski Ljudski pevci in tudi člani Moškega pevskega zbora. Njihov predsednik Anton Ban - Tonček je ob tej priložnosti dejal, da imajo trenutno člansko krizo, saj prepeva le 17 pevcev, zato si prizadevajo, da bi v zbor privabili podmladek. Sicer obstajajo že 32 let, pred 12 leti pa so pričeli ob slovenskem kulturnem prazniku s posebnim pevskim običajem, ko obiščejo vse vasi v krajevni skupnosti in vaščanom zapojejo po štiri pesmi.

Udeleženci kulturnega in turističnega srečanja dnjake, prav posebno so ponosni na sromeljsko pešpot in letos bodo pripravili že sedmi pohod, pred dvema letoma pa so pobočje zasadili s 3.500 čebulicami nar-

Turističnemu društvu Sromlje predseduje Anica Kranjčič, vanj pa se je vključilo 190 članov. Tudi turistično društvo ima tradicijo, saj obstaja že od leta 1976, vendar so v zadnjem desetletju aktivnejši. Obnovili so štiri zapuščene vaške vo-

cis. V lanskem letu so uredili še vaški vrt in tlakovali stezo, posadili rože na vseh javnih objektih in okoli njih redno kosili ter obnovili posebno sobo. V delovni načrt so si tudi letos zastavili akcije kot v minulem letu, čaka pa jih še poseben podvig presajanja narcis, saj so se preveč razrasle. Vsekakor pa skrbijo tudi za družabna srečanja in tudi tokrat so po uradnem delu nadaljevali večer ob sproščenem klepetu. M. Kalčič M.

Kulturni praznik v Krmelju KRMELJ - Proslavo ob kulturnem prazniku sta pripravila Krajevna skupnost in DKŠD Svoboda Krmelj. Prireditev z naslovom Pismo sprave si je zamislila Nevenka Vahtar, ki jo je tudi prečudovito upodobila na odru. Pesmi Sprava, Kočevska maša in Pismo zgodovini pa je prispevala Viola Križnik, ki je pronicljiva in tenkočutna opazovalka življenja okrog sebe. Sporočilo obeh je, naj Slovenci nadaljujemo svojo pot z ljubeznijo in svetlobo in jo delimo drug z drugim, saj bomo le tako notranje bogatejši. Soustvarjalci prireditve smo še bili: ženska pevska skupina Lokvanj, vokalna moška skupina Lira, recitacijska skupina Žarek, pevka Tanja Zaplatar in harmonikar Jože Stušek. Topel aplavz in čestitke po prireditvi so nas nastopajoče nagradile, da bomo še z večjim žarom nadaljevali naše poslanstvo. B. Logar

Razveselite vaše najdražje s cvetlicami in drobnimi pozornostmi iz naše ponudbe

ter še naprej vabljeni v našo Cvetličarno v Sevnici, tel.: 07 81 62 760 in novi Cvetlični butik v Mercator Centru Boštanj, tel.:07 81 49 330.

Fric Silva s.p., Ribniki 38, Sevnica

PREJELI SMO Zdravljica v rock izvedbi, v ozadju ostali nastopajoči na proslavi podboškega kulturnega doma, ki je bil v zadnjih letih končno deležen večje obnove. Recitatorji društva so nato prebirali Prešernovo poezijo, poleg izvirne tudi prevode v angleščino, italijanščino, francoščino in nemščino. Za plesni vložek so poskrbele plesalke plesne skupie L'Orange, za pevskega pa pevke vokalne skupine Mavrice. Za zaključek so obiskovalci slišali še Prešernovo Zdravljico v rokovski izvedbi. P.P.

Naj žive vsi narodi… CERKLJE OB KRKI – V cerkljanskem gasilskem domu je na predvečer slovenskega kulturnega praznika v vsej moči zaživel praznik, ki se je pričel s himno Republike Slovenije – Prešernovo Zdravljico, ki jo je zapela sopranistka Marjetka Podgoršek Horžen. Sicer pa je bila rdeča nit pestre prireditve poezija našega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki so jo

Pevski zbor Pikapolonica recitirali učenci cerkljanske osnovne šole Manca Račič, Mirko Vintar in Nika Baznik, Folklorna skupina »Kolovrat« iz Ljubljane pa je poleg spleta gorenjskih plesov za poudarek ob koncu uprizorila še igro ter v plesu prikazala Prešernovo balado Povodni mož. Program so popestrili še Vokalna komorna skupina šole s Slomškovo pesmijo, Katja Mazinjanin in Lea Horžen z recitacijami pesmi Simona Gregorčiča, MoPZ »Planina«, Koledniki iz Bušeče vasi, Pevski zbor Pikapolonica iz Vrtca Pikapolonica pri osnovni šoli ter MePZ iz Cerkelj ob Krki. Zbori so peli pod taktirko zborovodij Tatjane Špan, Mihe Halerja, Terezije Špiler in Stanke Turšič Pungerčar, Pikapolonice je na citrah spremljala Ksenija Avguštin in komorno skupino Ana Marija Duhanič. N.J.S.

Le kdo je Kekec in kdo Bedanec? Pes in človek, človek in pes. Prijateljstvo ju veže še iz časov, ko človek še ni imel drugih domačih živali. Pes ga je čuval, mu pomagal loviti. Skozi tisočletja sta prijateljevala, si pomagala in se dopolnjevala. Človek je spoštoval psa in pes je človeka sprejel kot gospodarja. Pes je res daljni sorodnik volka. Divji sorodniki udomačenega psa v naravi živijo podobno kot volk. V krdelu ima vsak svoje zadolžitve, vodjo pa vsi spoštujejo. Tako domači pes spoštuje svojega gospodarja, če mu le ta zna pokazati s svojim pristopom in avtoriteto svojo prevlado. Danes je prav moderno imeti doma psa, pasma včasih ni pomembna za karakter psa, ampak je pomembna le njegova zunanjost. Kupiti psa, ga doma privezati (ali še slabše - pustiti, da se potepa po bližnji in daljni okolici), mu dati hrano in vodo še zdaleč ni dovolj. Vzeti si tu in tam čas za kratek sprehod na vrvici ali pa celo spuščenega zopet ni dovolj. Psa je treba navaditi na okolje, ga naučiti spoštovati gospodarjeve ukaze do potankosti in šele nato iti med ljudi oziroma na druženje z ostalimi štirinožnimi prijatelji. Pes ima v svojem genskem zapisu še vedno nagon po lovu, katerega človek ne more zatreti, lahko pa ga kontrolira. In že zopet smo pri poslušnosti in delu s psom. Vse to pa vzame veliko vsakodnevnega časa, na kar pa navadno malokdo računa ob želji po lastnem psu. Kdor se tega ne zaveda, si naj omisli kolo, motor, smuči ali kaj podobnega in ko bo imel čas, bo le to vzel v roke in se

predal užitkom. Kdor pa je vsaj malo kinologa in bo svojega psa spoštoval, si bo vzel vsak dan časa za šolanje psa in za najpomembnejše, za njegovo gibanje. Vsak pes namreč rabi veliko gibanja (sicer odvisno od pasme oziroma starosti), saj na ta način sprošča svojo energijo in

ku vpraša, kje je konec pravljice in idile in ali je res vse napravil za svoje ljubljence. Vse več je namreč nekontroliranega gibanja psov po naravi, kjer ogrožajo tako sprehajalce kakor tudi prosto živeče živali. Te so potem izpostavljene preganjanju in marsikatera tudi

željo po teku, kot je to počel v divjini. Tudi sam imam rad pse, vse sem tudi šolal, kljub temu pa mi je zadnja dva vzela cesta. Da, rekel sem cesta in ne voznika hitrih jeklenih konjičkov. Na cesti sta bila brez nadzora, torej brez vrvice in sem za njuno smrt kriv sam. Še danes sem jezen sam nase, da se je to zgodilo. V njihovo šolanje sem vložil veliko časa in prav dobro vem, kako je, ko jih izgubiš. Vsak se naj v takem trenut-

konča pod zobmi teh naših tako opevanih ljubljencev. Varne pa niso tudi domače živali, saj je bil pomor le-teh v neposredni bližini doma vseh podpisanih v vašem članku Bedanec v tretjem tisočletju. Še grozovitejši pomor se je dogodil decembra lani med ovcami v vasi Brezje pri Bojsnem, kjer so psi pomorili prav vse ovce. In to v ograjenem prostoru, pa še zaprte so bile v staji. Slika v prilogi je nekrvava glede na stanje na terenu, ostale pa bolje da jav-

nost ne vidi, so pa v arhivu lastnika črede. Tu pa je bil lastnik črede neuspešen pri iskanju lastnika ali morda več lastnikov krvoločnih psov. Kot članu LD Globoko mi ni vseeno, ko gledam pregon divjadi s strani takih psov. Prav tako mi ni vseeno, da nekdo tako imenuje vse člane Bedanec, saj sam nikakor to nisem in sem užaljen zaradi takega posploševanja pri iskanju krivca za izginotje dotičnih psov. Tako posplošeno pisanje namreč meče slabo luč na vse naše člane in to brez potrebnih dokazov. Če so lastniki res imeli pod kontrolo svoje ljubimce, bi morali videti in vedeti, kaj se je z njimi zgodilo tega dne in kdo je krivec (sam ne vem, ali je to lovec ali kakšen voznik ali morda kdo drug) in z njim opraviti razgovor in ne vse člane LD Globoko metati v koš svojih predvidevanj. Vsi »ljubitelji« psov pa naj raje poskrbijo za primerno bivanje svojih ljubljencev, cepljenje in kontrolirano gibanje v izogib ponovitve dejanja, kot je na današnjih slikah kakor tudi na sliki v predhodni številki. Razmislite!!!! Dušan Lepšina, član LD Globoko Globoko 2c

IZ NAŠIH KRAJEV

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

»Kultura terja dialog…« SEVNICA – Tako kot pretekla leta je tudi letošnja osrednja slovesnost Občine Sevnica ob slovenskem kulturnem prazniku, v katerem obeležujemo spomin na velikega slovenskega poeta Franceta Prešerna, potekala v Kulturni dvorani Sevnica, v četrtek, 7. februarja. V uvodu se je z zapeto slovensko himno predstavil MePZ Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu, v nadaljevanju kulturnega programa sta nato svoje poglede na kulturo in Prešerna predstavila župan občine Sevnica Kristijan Janc in slavnostni govornik Ciril Zlobec - pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec, urednik in nekdanji politik. V svojem govoru je 82-letni Ciril Zlobec s ponosom izjavil, da smo edini narod v Evropi, ki je za enega izmed svojih praznikov - za kulturni praznik izbral ime največjega slovenskega pesnika. Ideja o praznovanju tega dne je zrasla v času druge svetovne

Izvajalci monologov velikih slovenskih ustvarjalcev slovenski jezik v najčistejši jezik pesniške besede in s tem dokazal, da je slovenski jezik enakovreden ostalim evropskim jezikom. Ciril Zlobec vojne; med okupacijo, ko so bile sanje o prihodnosti najbolj žive, polne pričakovanj. France Prešeren, velikan slovenske besedne umetnosti, je v enem izmed najbolj viharnih časov slovenske zgodovine, v času Metternichovega in kasneje Bachovega absolutizma, v času, ko je bil uradni jezik na slovenskih tleh nemški, povzdignil

V svojem govoru se je spomnil še drugih velikih imen iz slovenske književnosti – Stritarja, Jurčiča in Levstika, ki so med Slovenci ustvarili potrebo po branju Prešernovih pesmi. Pisatelj Josip Stritar je v svojem predgovoru k drugi izdaji Prešernovih Poezij (edine pesnikove pesniške zbirke, op.p.) zapisal: »Bodimo vredni Prešerna!« Slavnostni govornik Ci-

ril Zlobec je spregovoril tudi o vlogi kulture v sodobnem, tehnološko zelo razvitem in naprednem svetu, v katerem nas moderna tehnologija oddaljuje od kulture in od umetnosti ter dejal: »Kultura zahteva dialog!« Dialoga v nadaljevanju kulturnega programa ni bilo, pač pa je igralska skupina Društva Trg Sevnica predstavila skozi posamezne monologe Življenje in delo petih velikih, kakor so naslovili svojo novo igro (scenarij zanjo sta napisala Marija in Sinjo Jezernik, ki jo je tudi

režiral). Občinstvo v dvorani je z aplavzom nagradilo interpretacije posameznih likov - Primoža Trubarja (izvrstno ga je upodobil Dušan Senica), Rudolfa Maistra (odlična interpretacija Braneta Busarja) Antona Martina Slomška (v vlogo se je dobro vživel Robert Kaše), Ivana Cankarja (upodobil ga je Bojan Sumrak) ter Franceta Prešerna (predstavil ga je Miran Ratej). V prijetnem kulturnem večeru je ura in pol programa hitro minila. Smilja Radi Foto: Ljubo Motore

Trubar, naš prvi Evropejec KOSTANJEVICA NA KRKI - V občini Kostanjevica na Krki so osrednjo občinsko proslavo, naslovljeno »Moji lubi Slovenci«, posvetili začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju, katerega 500-letnico rojstva obeležujemo letos. Prireditev v prostorih OŠ Jožeta Gorjupa, tako po programu kot po obisku vredno kulturnega središča, kakršno je najmanjše slovensko mesto, je organizirala in povezovala Melita Skušek. Po uvodnih besedah Melite Skušek in kostanjeviškega župana Mojmirja Pustoslemška je o slovenskem kulturnem prazniku in pomenu prote-

Polde Bibič med branjem Trubarjevih besedil, v ozadju „srednjeveški“ tiskar Vladimir Abram

Slavnostna govornica Alenka Černelič Krošelj stantizma za Slovence govorila slavnostna govornica, umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj. „Trubarjevo leto, ki ga praznujemo, je tako samo okvir, ki v eno

podobo združuje številne dosežke Slovencev v 16. stoletju. Ob tem se navezuje tudi na leto medkulturnega dialoga, Trubar je bil najbrž prvi slovenski Evropejec v najbolj žlahtnem pomenu – s svojo širino znanja in razumevanja sveta je presegal regionalne meje, s svojo ljubeznijo do domovine pa je predstavljal Evropejca, ki ravno zaradi

svojega spoštovanja do svoje in drugih kultur bogati življenje Evrope,“ je med drugim dejala Černelič Krošljeva. Za še bolj avtentičen vpogled v Trubarjeve čase so poskrbeli še dramski igralec Polde Bibič, ki je začetnika reformacije na Slovenskem upodobil že v filmu, tokrat pa izvrstno interpretiral nekaj Trubarje-

vih besedil, glasbena zasedba Alta capella Carniola, prva glasbena skupina pri nas, ki poskuša na avtentičen način obujati glasbo naših srednjeveških mest, ter tiskar Vladimir Abram z repliko lesene tiskarske stiskalnice iz 15. stoletja in prikazovanjem tiska na star način. Udeležencem proslave je zapel tudi šolski pevski zbor, kostanjeviški učenci pa so pripravili razstavo o Trubarju in protestantizmu. P. Pavlovič

POROČILI SO SE Na območju Upravne enote Brežice: • Andrej Vrabec, Žejno, in Željka Vrabec, Žejno; • Matej Bratanič, Brežice, in Lidija Felicijan, Vel. Podlog. Na območju Upravne enote Krško ni bilo sklenjenih porok Na območju Upravne enote Sevnica: • Matjaž Keber, Budna vas, in Brigita Gole, Trebnje, • Franci Sigmund, Budna vas, in Elena Molodcova, Ruska Federacija. ČESTITAMO!

KO LU M N A Iz Ljubljane skozi krške oči Ko je imela moja hčerka dve, tri leta, sem jo začela opozarjati na nevarnosti, ki prežijo nanjo. To dobro poznate vsi starši. "Pazi, ko prečkaš cesto, dobro poglej, pazi, da ne padeš s tobogana, pazi , da..." in tako naprej. Leta in leta, dan za dnem. In potem je prišel čas, ko sem ji povedala, da mora paziti na neznance. Nikoli z nikomer ne govori, ki ga ne poznaš, nikoli, pod nobenim Piše: pogojem ne smeš z nikomer Alenka Mirt Iskra v avto. In tako leta in leta, velikokrat sva obnovili ta "pravila". In potem? Pred dvema letoma, na vroč poletni dan, smo se odpravljali k prijateljem na obisk. Neli je želela po stopnicah do garaže sama, midva pa naj bi šla z dvigalom. "Pojdi raje z nama," sem jo skušala pregovoriti, ker nisem imela dobrega občutka. "Ne, sama grem", je bila odločna, "v prvi razred grem čez nekaj dni, zdaj grem že lahko sama..." mi je zatrdila. Stekla je po stopnicah, midva sva šla z dvigalom. Očitno je tekla zelo hitro, saj naju je prehitela in pred nama prišla v garažo. Ko je stopila do avta, so se vrata za njo zaprla, ta vrata pa lahko le odkleneš. Zgrabila jo je panika in stekla je po garaži. Tega midva nisva vedela in ko sva minuto kasneje prišla do avta, Neli ni bilo nikjer. V trenutku se nama je podrl svet. Klicala sva jo, jaz sem tekla po garaži, moj mož je šel v pritličje, kjer je izhod iz bloka. Ni je bilo. Nikjer je ni bilo. Bila sem kot brezuma. V mislih sem podoživela vsak film, ki sem ga videla, vsak novinarski prispevek, ki sem ga videla na to temo. Stekla sem nazaj do stanovanja, brez sape, na robu solz in jo venomer klicala. Blaž jo je iskal zunaj, pred blokom in kričal: "Neli, Neli!" Meni se je mešalo, nog nisem čutila, začela sem jokati. Bila sva tako glasna, da so naju slišali sosedi in odpirali vrata stanovanj. "Neli ni," sem izdavila v obupnem, paničnem strahu, ki mi je hromil vrat in noge. Slišala sem Blaža, ko je zaklical: "Jo imaš?" "Ne," sem vpila, obupana, "pokličiva policijo"... sem dejala. Takrat pa sem zaslišala jok moje deklice Takrat sem se zlomila. Sedla sem na stopnice in hlipala. Sosed jo je našel pred sosednjim blokom. Pritekla je do mene in jokala. Prišel je Blaž in objeti smo jokali na prašnih stopnicah. Soseda sem samo pogledala in zašepetala hvala. Pokimal je. Vedel. Sam ima tri otroke. Ne vem, kako dolgo smo sedeli in se objemali. Bila sem tako izmučena, da nisem mogla govoriti, Neli mi je zaspala v naročju, pa že nekaj let ni več spala čez dan. Tako jo je čustveno izčrpalo... Vse skupaj je trajalo nekaj minut, najdaljših v mojem življenju. Šele zvečer je povedala, kaj se je v resnici dogajalo. Ko je prišla do avta in naju ni bilo, je stekla po garaži v smer izhoda. Poleg nje je ustavil avto, v njem je bila ženska, ki je ni poznala. Neli ji je povedala, da ni mamice in očija in gospa se je ponudila, da jo odpelje ven iz garaže. In moja deklica? Sedla je k njej v avto!!! Ko sta se pripeljali ven, jo je spustila ven pri sosednjem bloku, kjer jo je zagledal sosed. Gospa pa se je odpeljala. Saj je bila verjetno res samo prijazna, ampak vseeno... Lahko bi počakala z njo v garaži ali pa jo po stopnicah peljala domov... In Neli? Vsa leta ponavljanja, nikoli ne sedi k nikomur v avto... V paniki je pozabila. In prisedla. Lahko bi se končalo povsem drugače... Še danes podoživljamo ta dogodek in se ga z grozo spominjamo. Neli je imela nekaj mesecev hude težave pred zaprtimi prostori, povsod je iskala izhod, preverjala, če se vrata odpirajo. Tudi v šoli, v katero je šla le nekaj dni po tem dogodku, je najprej preverila vsa vrata in jokala, ko so jih starejši učenci dražili in držali kljuko njihovega razreda, da niso mogli ven. Jokala kot dež... Ne vem več, koliko večerov sva govorili o tem, obnavljali dogodek, celo ponovili smo ga, seveda tako, da je počakala pri avtu na naju. Ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, me še danes grabi panika. "Mami, je bilo tebe tudi strah, da bi te kdo ugrabil, ko si se kot otrok igrala zunaj?" me je vprašala včeraj. Koliko žalosti sem začutila ob tem vprašanju. Koliko žalosti..." Ne, ljubica, ni me bilo... bili so drugi časi..." "In zdaj so," je rekla moja pametna deklica," nevarni časi..."

V brežiški, novomeški in celjski porodnišnici so rodile: Renata Žgajnar, Sevnica – deklico, Mateja Resnik Bahčič, Anže – deklico, Melita Bec, Sevnica – deklica, Simona Kozmus, Brestanica – dečka, Valerija Hruševar, Leskovec pri Krškem – dečka,

Anja Ogorevc, Globoko – dečka, Katja Mlinarič, Senovo – dečka, Urška Potočnik, Griže – deklico, Mojca Nuč, Planina pri Sevnici – deklico, Editka Jalovec, Sevnica – dečka, Mojca Švegelj, Sevnica – deklico, Gordana Kenda, Sevnica – deklico, Vesna Zobarič, Obrežje – deklico, Manuela Terzič Jazbinšek, Krško – deklico.

ČESTITAMO!

GOSPODARSTVO

Kmetijski minister obiskal vinogradnika Pirca RAVNI - Kmetijski minister Iztok Jarc si je v sredo popoldan, 13. februarja, v spremstvu direktorja Direktorata za kmetijstvo Branka Ravnika ogledal vinsko klet vinogradnika Alojza Pirca na Ravneh pri Velikem Trnu. Alojz Pirc in nje-

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Gradnjo HE na spodnji Savi bo nadaljevalo novo podjetje BLANCA - Na gradbišču HE Blanca so prejšnji teden predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne, Dravskih elektrarn Maribor, Soških elektrarn Nova Gorica, Termoelektrarne Brestanica in GEN energije iz Krškega podpisali pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Doslej je izgradnjo spodnjesavskih hidroelektrarn v imenu koncesionarja HSE koordiniral Skupni podvig, katerega direktor Bogdan Barbič je pred podpisom pogodbe dejal, da bo ustano-

va vrednost pa se bo pokazala v bodočnosti. Podpisa se je udeležil tudi gospodarski minister mag. Andrej Vizjak, ki je dejal, da je intenzivna izgradnja HE na

dnji Savi, saj se z vključitvijo GEN energije, ki ima v družbi neposredno 12,6-odstotni, posredno pa nekaj več kot 15odstotni delež, združujejo investicijski potenciali obeh slovenskih energetskih stebrov.

dnje savske verige cene na trgu električne energije tako nizke, da je bila tudi investicija na komaj še sprejemljivem robu donosnosti, vendar so se že kazale tendence višanja cen energentov po sve-

Na degustaciji v vinski kleti Alojz Pirc, kmetijski minister Iztok Jarc in krški podžupan Cveto Sršen gov sin Janez sta ministru predstavila pridelavo cvička, ki ga že od leta 1992 stekleničijo in uspešno prodajajo po celi Sloveniji. O kakovosti Pirčevih vin pričajo tudi številna priznanja, leta 2001 pa so za letnik cvička 2000 prejeli naziv „kralja cvička“. B. M.

Neposrednja plačila takoj! BREŽICE – Svet Območne enote Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije Brežice je 15. februarja na svoji 13. seji obravnaval poročilo o delu OE Brežice in aktualne probleme na področju kmetijstva. Ugotovili so, da so člani sveta sodelovali konstruktivno in da je OE redno spremljala dogajanja na področju kmetijstva in podeželja. Po široki razpravi so sprejeli nekaj sklepov, ki so odraz trenutnega stanja v kmetijstvu. Tako zahtevajo, naj se neposredna plačila za leto 2007 izplačajo takoj in tako prepreči še večjo izgubo vrednosti zaradi naraščanja cen repromateriala. Zaradi nizkih cen govedi in prašičev je potrebno na državni ravni sprejeti ukrepe za preprečitev zmanjševanja staleža govedi in prašičev, država pa naj zagotovi pokritje izpada dohodka pri pitanju. Oškodovanci po suši 2006 iz Posavja, ki so izpadli pri oceni škode, še niso prejeli državne pomoči. Zato zahtevajo od vlade RS, da upošteva ponovno cenitev državne komisije in državno pomoč oškodovancem takoj izplača. Pri klasični prašičji kugi so vzpostavljeni administrativni pogoji za izplačilo odškodnine, po informacijah pa ni finančnih virov, ki bi lahko zagotavljali izplačilo odškodnin. Zato svet OE KGZS Brežice zahteva, da se zagotovijo sredstva za izplačilo odškodnin po kužnih boleznih. Zahtevajo tudi ukinitev vseh davkov na neposredna plačila, saj se je vrednost neposrednih plačil realno znižala zaradi visokih cen repromateriala in nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. „Državo s temi sklepi opozarjamo na dogajanja, ki lahko še bolj zmanjšajo samooskrbo in prehransko varnost državljanov,“ so člani sveta zapisali v izjavi za javnost.

Dodatne kapacitete v Trubarjevem domu Loka LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Občina Sevnica si skupaj s Trubarjevim domom upokojencev Loka pri Zidanem Mostu in potencialnimi zasebnimi vlagatelji prizadeva zagotoviti pogoje za adaptacijo objekta nekdanjih državnih rezerv v dodatne kapacitete za Dom starejših občanov pri Trubarjevem domu. Domu trenutno primanjkuje okrog 50 postelj, glede na razvoj dogodkov pa se kmalu pričakuje še dodatno povpraševanje. Objekt Zavoda RS za blagovne rezerve že vrsto let ni v funkciji skladišča in ni v načrtu uporabe za kakršnokoli drugo dejavnost. Glede na prostorsko umestitev objekta bi bil primeren za preureditev v nastanitvene kapacitete kot dodatek domu upokojencev. Zato se je oblikovala ideja, da bi obstoječi Zavod v sodelovanju z Občino Sevnica in zasebnimi investitorji na osnovi pogodbe o javno zasebnem partnerstvu prevzel v upravljanje neizkoriščeni objekt. Projekt bo izvedljiv, če bo na stani državnih organov volja, da se neaktivno državno premoženje prenese v drugo lastništvo in se na novo uredijo vsebinske in pravne obveznosti vseh strank v postopku. Razgovor med pristojnimi se bodo nadaljevali tudi v naslednjih dneh.

Vodooskrba v KS Krmelj in Šentjanž KRMELJ, ŠENTJANŽ - Podžupan občine Sevnica Srečko Ocvirk se je sestal s predstavniki KS Krmelj, s katerimi se je pogovarjal o nadaljevanju projektov vodooskrbe za nekatere kraje v tej krajevni skupnosti. Nekatera dela bi bilo možno pričeti izvajati ob izvajanju del za vodovod Šentjanž, kjer bodo ob skupnem dogovoru lahko v sistem vključili nekateri že zgrajeni objekti za vodovod Krmelj. Ob izvedbi vodonosnega sistema Krmelj se Krajevna skupnost Šentjanž ni odločila sodelovati pri skupnem projektu vodooskrbe. Ob sodelovanju vseh partnerjev bo potrebno poskrbeti za najbolj racionalno rešitev.

Direktorji podjetij ob podpisu družbene pogodbe vitev podjetja omogočila še spodnji Savi rezultat dokaj jaintenzivnejšo izgradnjo veri- sne energetske strategije drge, ki sicer poteka po načr- žave v obnovljive vire in setih. Prva elektrarna, HE Bo- veda velikih naporov podjetij, štanj, je zgrajena, druga, ki so vključena v projekt, še HE Blanca, naj bi še letos šla posebno Holdinga Slovenske v poskusno obratovanje, HE elektrarne in Skupnega podviKrško zelo intenzivno gradi- ga, ki je operativno vodil projo ter si prizadevajo, da bi jekt. Z ustanovitvijo novebila zgrajena pred rokom. ga podjetja bo zagotovljena Potekajo pa tudi priprave bolj optimalna organizacijna obe preostali elektrarni v ska oblika, ki bo zagotavljala verigi, HE Brežice in HE Mo- tudi večjo finančno stabilnost krice. Barbič je še ocenil, da projektu. Družba HESS bi v je izgradnja hidroelektrarn v prihodnosti lahko gradila tudi Sloveniji nujna, njihova pra- verigo hidroelektrarn na sre-

Gradbišče HE Blanca Minister Vizjak je opozoril, da bo potrebno do uspešnega zaključka verige z HE Mokrice, ki je predviden za leto 2015, še veliko usklajevanja s sosednjo državo. Dejal je tudi, da pričakuje še naprej tesno sodelovanje investitorjev in izvajalca z lokalnimi skupnostmi, pri čemer je pomembno, da bodo vse lokalne skupnosti, ki jih projekt zadeva, enakovredno obravnavane. Kot so poudarili na Blanci, so bile v času pričetka izgra-

tu. Ocena je bila točna, saj s povišanjem cen energije tudi projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi postaja donosnejši, hkrati pa bo Sloveniji lahko omogočil dovolj visok odstotek obnovljivih virov električne energije v energetski bilanci. S tem bo lažje zadostila ukrepom, ki so predvideni z najnovejšimi predlogi EU glede vplivov na okolje, po katerih mora Slovenija do leta 2020 zagotoviti vsaj 25 % obnovljivih virov. S. Mavsar

Uspešen dogovor o izvennivojskih prehodih Župan Občine Sevnica Kristijan Janc se je s prometnim ministrom Radovanom Žerjavom dogovoril za ukinitev nivojskih prehodov na cesti R3-679 Sevnica - Blanca. Občina Sevnica je v času priprave državnega lokacijskega načrta za HE Blanca podala zahtevo za ureditev nivojskih prehodov na vplivnem območju, vendar zahtevi žal ni bilo ugodeno. Vseskozi se je Občina Sevnica zavzemala za rešitev perečega problema, saj ni mogla dopustiti, da se ne doseže varne rešitve za naše občane oziroma dnevne uporabnike nevarnih prehodov. V Državnem lokacijskem načrtu (DLN) za HE Blanca, sprejetem leta 2005, je v 3. odstavku 23. člena (zaščita železniškega nasipa, prepusti in prehodi čez železniško progo) navedeno, da se z načrtovano ureditvijo tangirajo trije prehodi čez železniško progo, ki se ustrezno uredijo, in sicer: • rekonstruirata se prehoda regionalne ceste R3679 (Gobovce), • izvede se nivojski prehod čez progo v Blanci namesto prehoda (obstoječi prehod pri žel. postaji Blanca) • namesti se polzapornica na obstoječi poti na Dolnjem Brezovem, ki bo

rekonstruirana za potrebe kolesarske steze. V DLN je prav tako zapisano, da se rešitve projektno obdelajo na podlagi mnenja posebne komisije, ki je bila imenovana z odločbo Ministrstva za promet RS v namen, da ugotavlja dejstva, na podlagi katerih je odločeno o načinu izvedbe nivojskih križanj cest z železniškimi progami na območju RS in načinu njihovega zavarovanja, v skladu z zakonom, ki ureja področje varnosti v železniškem prometu. Komisija za nivojske prehode je ugotovila, da so predvidene ureditve nivojskih prehodov iz DLN-ja za HE Blanca v nasprotju z Zakonom o varnosti v železniškem prometu. Predstavniki lokalnih skupnosti in investitorji infrastrukture (j.p. Infra) so takoj reagirali na ugotovljena dejstva in z medsebojnim konsenzom na pobudo župana Občine Sevnica s problematiko seznanili MP oz. ministra Radovana Žerjava in njegove sodelavce s področja cest in železnic ter jim predlagali, da se promet med Sevnico in Blanco uredi izvennivojsko. To pa je projekt, ki ga je nemogoče speljati v roku

dokončanja HE Blanca (maj 2009) in s finančnimi sredstvi, ki so na razpolago. Pogovori na Ministrstvu za promet so šli v pozitivno smer, sprejeta je bila odločitev, da MP podpira ukinitev žel. prehodov, vendar v nekih razumskih časovnih rokih (predvidoma do leta 2013), vsekakor daljših od terminskega plana predvidenega za gradnjo HE Blanca. V sklopu infrastrukturnih ureditev za HE Blanca je zaradi časovnih terminov in nezagotovljenih finančnih sredstev to nemogoče izvesti. Na podlagi teh dogovorov je Komisija za nivojske prehode na seji 24.01.2008 sklenila, da se nivojski prehodi na železniški progi med Sevnico in Blanco ukinejo. Izjema je nivojski železniški prehod v Dolnjem Brezovem pri tovarni Inplet, ki bo verjetno moral še nekaj časa počakati na izvennivojsko rešitev. Tako se ukineta oba nivojska prehoda reg. ceste R3-679 na Gobovcah ter vmesni prehod nekategorizirane ceste med obema prehodoma. Ukinja se tudi oz. je že zaprt nivojski prehod na Brezovem. Prestavi se nivojski prehod nekategorizirane ceste na Dolnjem Brezovem in se ga zavaru-

je s polzapornicami, služil pa bo zgolj uporabnikom tamkajšnjih zemljišč. Ukine se tudi nivojski prehod kategorizirane ceste pri žel. postaji Blanca, kjer je v planu izven nivojsko križanje prestavljene regionalne ceste R3-679. Nadaljnji koraki k rešitvi problematike so torej pričakovana odločba Ministra za promet o ukinitvi nivojskih prehodov, v pridobivanju je projektna dokumentacija novih predvidenih rešitev in dogovori o višini in virih zagotovitve finančnih sredstev oz. zapiranje finančne konstrukcije. Vsi se zavedamo, da obstoječi železniški prehodi predstavljajo povečano nevarnost za udeležence v cestnem in železniškem prometu, rešitve, predlogi in želje pa so vendarle pogojene z omejenimi finančnimi možnostmi. Ob obisku vlade v Posavju je prometni minister Radovan Žerjav obljubil prizadevanje za prioritetno reševanje izvennivojskih prehodov. Pripravila: Vojka Alif

GOSPODARSTVO

Posavski obzornik - leto XII, ĹĄtevilka 4, Ä?etrtek, 21. 2. 2008

Turk in OstreliÄ? o razvoju Posavja KRĹ KO - Direktor Regionalne razvojne agencije Posavje Robert OstreliÄ? je na delovnem sreÄ?anju v okviru obiska vlade RS v Posavju gostil ministra za razvoj dr. Ĺ˝igo Turka. Govorila sta predvsem o veÄ?jih razvojnih projektih v Posavju, med katerimi sta posebno pozornost namenila projektu izgradnje gospodarskega srediĹĄÄ?a Feniks v Posavju. Robert OstreliÄ? je ministru predstavil doslej opravljene aktivnosti in izdelane strokovne podlage, ki se navezujejo na umeĹĄÄ?anje gospodarskega srediĹĄÄ?a v prostor ter predvidene nadaljnje korake k Ä?imprejĹĄnjem zaÄ?etku delovanja srediĹĄÄ?a, ki je velikega pomena za gospodarski razvoj ĹĄirĹĄe regije. Minister in direktor sta govorila tudi o pomenu vzpodbujanja raziskav in razvoja v regiji Posavje, o pobudi za dopolnitev Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 s projektom Izgradnje raziskovalnih laboratorijev Fakultete za energetiko in o moĹžnostih uvedbe regijskih davÄ?nih olajĹĄav za gospodarske subjekte v razvojnih regijah, katerih indeks razvojne ogroĹženosti presega 100 toÄ?k. Minister dr. Ĺ˝iga Turk je ob obisku povedal: â&#x20AC;&#x17E;Ustvarjeni so pogoji za nadaljnji razvoj posavske regije, ki mora

lja, razvoja Ä?loveĹĄkih virov, turizma in viĹĄje kakovosti Ĺživljenja vseh prebivalcev posavske regije.â&#x20AC;&#x153; Direktor RRA Posavje Robert OstreliÄ? pa je povedal: â&#x20AC;&#x17E;NaĹĄa naloga je, da v sodelovanju z pristojnimi drĹžavnimi institucijami in tesnim konstruktivnim sodelovanjem vseh obÄ?in v naĹĄi regiji ustvarjamo pogoje za uspeĹĄno realizacijo razvojnih projektov v naĹĄi regiji. Z ministrom sva izmenjala staliĹĄÄ?a OstreliÄ? med sprejemom ministra za in poglede glede razvoj Turka smeri razvoja regitemeljiti na razvojnih priza- je Posavje v bodoÄ?e. Obljubil devanjih k boljĹĄemu poloĹža- je, da bo kot minister, pristoju celotne regije na vseh po- jen za razvoj, po najboljĹĄih membnejĹĄih podroÄ?jih, od moÄ?eh pomagal naĹĄi regiji k raziskav, prenosa tehnoloĹĄkih nadaljnjemu razvoju, kar me inovacij v gospodarstvo, oko- zelo veseli.â&#x20AC;&#x153;

RAKA â&#x20AC;&#x201C; V DruĹĄtvu vinogradnikov Raka so v soboto, 16. februarja, v prostorih tamkajĹĄnjega gostiĹĄÄ?a Tratnik organizirali tretje ocenjevanje vzorcev vin. Od skupno 192 prejetih vzorcev pridelovalcev je bilo kar 123 vzorcev cviÄ?ka, katerih ocenjevanje je prav na pobudo raĹĄkih vinogradnikov potekalo po poskusni metodi.

jevnem prazniku, so namreÄ? raĹĄki vinogradniki ob podpori dr. Mojmirja Wondra iz BiotehniĹĄke fakultete v Ljubljani in v sodelovanju z novomeĹĄko Kmetijsko gozdarsko zbornico podali predlog, da bi v prihodnje ocenjevanje vzorcev cviÄ?ka potekalo v razponu ocenjevanja med 15 in 17 ali za eno stopnjo veÄ? od do sedaj uveljavljene zgornje meje ĹĄtevila toÄ?k. RaĹĄki vinogradniki so namreÄ? mnenja, da je ocena 15 - 16 prenizka za ocenjevanje dolenjskega posebneĹža. Zatorej je tudi sobotno ocenjevanje vzorcev cviÄ?ka potekalo poskusno in rezultati niso ĹĄteli za uradne,

Kakor nam je ob tej priloĹžnosti povedal predsednik nekaj Ä?ez 280-Ä?lanskega DruĹĄtva vinogradnikov Raka Ivan Vizlar, v druĹĄtvu usmerjajo veÄ?ino aktivnosti v priprave na izgradnjo cviÄ?kovega hrama, katerega poloĹžitev temeljnega kamna in zaÄ?etek izgradnje naÄ?rtujejo z zaÄ?etkom meseca aprila. V ta namen so na poboÄ?ju Cirja pri Raki Ĺže odkupili zemljiĹĄÄ?e v izmeri 37 arov, kjer se bo hram nahajal in bo po Vizlarjevih besedah sluĹžil ne le za negovanje raĹĄke kulturne dediĹĄÄ?ine vinogradniĹĄtva, temveÄ? tudi kot turistiÄ?na toÄ?ka, muzej na prostem ter prireditveni in druĹĄtveni prostor. Za Ä?im boljĹĄo in tudi dejansko ponazoritev veÄ? stoletij dolge tradicije vinogradniĹĄtva nameravajo muzej opremiti z nekdanjo pripadajoÄ?o opremo in zasaditi na poboÄ?ju pod cviÄ?kovim hramom tudi 200 trt vinograda, ki ga bodo Ä?lani druĹĄtva obdelovali roÄ?no. RaĹĄki cviÄ?kov hram bo pod streho Ĺže do letoĹĄnjega 4. cviÄ?kovega veÄ?era v mesecu avgustu, vrednost projekta, za katerega je sredstva za izdelavo projektne dokumentacije zagotovila ObÄ?ina KrĹĄko, na pomoÄ? pa je priskoÄ?ila tudi domaÄ?a Krajevna

1.Kopijo veljavnega potrdila o registraciji za opravljanje svoje dejavnosti. 2.Vzorec izdelka, opremljen s ĹĄifro in ceno na izdelku ter navedbo izdelovalca. 3.Veljaven cenik izdelkov. S posredovanjem pri prodaji VaĹĄih izdelkov bomo priÄ?eli po sklenitvi ustreznih pogodb, s katerimi bodo doloÄ?ene obveznosti in pravice pogodbenih strank. Za vse dodatne informacije smo Vam na razpolagi na sedeĹžu Zavoda za podjetniĹĄtvo in turizem BreĹžice, telefonska ĹĄtevilka 07-49-90-680, kontaktni osebi: Sanela HaliloviÄ&#x2021; - e-poĹĄta: sanela.halilovic@zpt-brezice.si in Peter KovaÄ?iÄ? e-poĹĄta: peter.kovacic@zpt-brezice.si

Javni poziv k oddaji meseÄ?nega koledarja prireditev Z namenom informiranja ĹĄirĹĄe javnosti je Zavod za podjetniĹĄtvo in turizem BreĹžice z letoĹĄnjim letom pristopil k zbiranju podatkov o meseÄ?nih prireditvah v obÄ?ini BreĹžice. Do 20. v mesecu sprejemamo podatke o prireditvah, ki se bodo odvijale v naslednjem mesecu. Koledar se izdela v veÄ?jem in manjĹĄem formatu ter posreduje posameznikom, po elektronski poĹĄti, novinarjem, TiC-em in turistiÄ?nim agencijam po Sloveniji terÂ se objavi na naĹĄi internetni strani. O prireditvah so obveĹĄÄ?eni tudi vsi tisti, ki se prijavijo na mailing listo na naĹĄiÂ spletni strani www.visitbrezice.com. Koledar prireditev bo po potrebi objavljen v sredstvih javnega obveĹĄÄ?anja. Pozivamo vse, ki kakorkoli sodelujete pri prireditvi v vaĹĄem kraju, da se obrnete na nas. PokliÄ?ete nas lahko od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. ure na telefonsko ĹĄtevilko 07-496 69 95 ali 07- 493 67 57Â ali piĹĄete na elektronski naslov: tic1.brezice@zpt-brezice.siÂ ali lado.krizman@zpt-brezice.si.

skupnost, pa je ocenjena na 65.000 evrov. Bojana Mavsar

V Rudniku Senovo 2,1 mio evrov dobiÄ?ka Vlada RS je pred tednom dni na predlog Ministrstva za gospodarstvo kot ustanoviteljica in edina druĹžbenica Rudnika Senovo v zapiranju, d. o. o., sprejela letno poroÄ?ilo rudnika za leto 2006 in ga skupaj s poroÄ?ilom pooblaĹĄÄ?enega revizorja o raÄ?unovodskih izkazih

in mnenjem nadzornega sveta posredovala v obravnavo DrĹžavnemu zboru. Vlada je sklenila, da se bilanÄ?ni dobiÄ?ek, ki je 31. 12. 2006 znaĹĄal dobrih 504 milijonov tolarjev oziroma 2,1 milijona evrov, uporabi za oblikovanje drugih rezerv iz dobiÄ?ka. Rudnik Senovo v za-

piranju je izvajal aktivnosti zapiranja jame, sanacije povrĹĄin in kadrovsko-socialnega programa v skladu s sprejetim poslovnim naÄ?rtom za leto 2006. Rezultat poslovanja leta 2006 je Ä?isti dobiÄ?ek v znesku dobrih 17 milijonov tolarjev oz. 71.570 evrov.

zÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2C6;OÂ&#x2018;Â&#x2C6;ĂŤÂ&#x17D;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŤ{Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŤÂ&#x2013;Â&#x2019;ĂŤÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŤÂ?Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â?Â?Â&#x201E;Â˛ĂŤ Â?Â&#x201E;Â&#x2039;Â&#x17D;Â&#x201E;

Â&#x2019;Â&#x2021;ĂŤÂ?Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;Â˛ĂŤÂ&#x160;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŤÂ&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2C6;WÂ&#x2C6;Â?Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x2021;Â&#x2019;ĂŤÂ&#x2DC;Â&#x2022;Â&#x2026;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x2013;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x152;O:ÂĂŤoÂ&#x152;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;ĂŤÂ?Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;WÂ&#x2019;ĂŤÂ&#x2019;Â?Â&#x2019;Â&#x160;Â&#x2019;:Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŤ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2019;Â&#x2026;Â?Â&#x201E;O:Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŤÂ&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2020;Â&#x152;ĂŤÂ&#x201C;Â&#x2019;ĂŤÂ&#x2122;Â&#x2013;Â&#x2C6;Â?ĂŤzÂ?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;Â?Â&#x152;ÂĂŤwÂ&#x2019;Â&#x2021;Â?Â&#x2C6;Â&#x2014;Â?Â&#x2C6;ĂŤ{Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŤÂ?Â&#x201E;ĂŤÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â˛ĂŤÂ&#x17D;Â&#x152;ĂŤÂ?Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x2021;Â&#x201E;Â?Â&#x2C6;ĂŤÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŤ Â&#x2013;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;ĂŤÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x160;Â˛ĂŤÂ?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x2019;Â&#x2014;Â&#x201E;Â&#x2122;Â?Â?Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2030;Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;ĂŤÂ&#x152;Â?Â&#x2021;Â&#x2C6;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŤÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2019;Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;ĂŤÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŤÂ&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤ Â&#x2013;Â?Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŤÂ&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x201C;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x152;Â&#x2018;OÂ&#x2014;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2DC;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2039;Â

5SJNP E E 1SJKBUFMKFWB DFTUB 5SFCOKF XXX USJNP TJ

Ivan Vizlar, predsednik DruĹĄtva vinogradnikov Raka

ĹĄe pred potencialno novo uveljavitvijo ocenjevalnega razpona pa bo potrebno spremeniti in sprejeti nov pravilnik o pridelavi PTP cviÄ?ka.

Vse izdelovalce turistiÄ?nih spominkov iz obÄ?ine BreĹžice vabimo, da se vkljuÄ?ijo v novo dejavnost Zavoda za podjetniĹĄtvo in turizem BreĹžice - posredovanje pri prodaji turistiÄ?nih spominkov, ki se bo opravljalo v prostorih TuristiÄ?no informacijskih centrov. Del turistiÄ?ne ponudbe so tudi VaĹĄi izdelki, ki jih ustvarjate v svojih okoljih in predstavljajo identiteto naĹĄega turistiÄ?nega obmoÄ?ja. Zato Vas vabimo, da skupaj ponudimo turistom svojo bogato in pestro turistiÄ?no ponudbo! Vse zainteresirane za poslovno sodelovanje vabimo, da se oglasite na sedeĹžu Zavoda za podjetniĹĄtvo in turizem BreĹžice, Cesta prvih borcev 18, BreĹžice in s seboj prinesete:

V mesecu marcu bomo organizirali BREZPLAÄ&#x152;NO delavnico na temo izdelave spletne strani. Datum, uro in kraj delavnice bomo objavili naknadno. Vse zainteresirane za udeleĹžbo na delavniciÂ prosim, da se na delavnico predhodno prijavite na samo.stanic@zpt-brezice.si in nam sporoÄ?ite ĹĄtevilo potencialnih udeleĹžencev.

Ocenjevanje cviÄ?ka po novi metodi Na lanskoletnem cviÄ?kovem veÄ?eru, na katerem se zberejo vinogradniĹĄka druĹĄtva z obmoÄ?ja Dolenjske in ki ga v DruĹĄtvu vinogradnikov Raka prirejajo 10. avgusta ob kra-

Javni poziv vsem izdelovalcem turistiÄ?nih spominkov iz obÄ?ine BreĹžice za poslovno sodelovanje

O:Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;ĂŤÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŤÂ&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2DC;Â?Â&#x2C6;

Â&#x2026;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â?ĂŤÂ&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2021;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;

{Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2019;Â&#x2030;Â&#x2019;Â&#x2022;Â?ĂŤÂżĂŤÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2C6;OÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŤÂ&#x17D;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŤ Â&#x2018;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x160;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2020;Â&#x152;Â? Â?Â&#x2122;Â&#x2019;:Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŤÂ&#x152;Â?Â&#x2019;Â?Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x201E;

{yptv}hsĂŤ{wvĂŤkÂ&#x2019;Â?ĂŤÂżĂŤÂ&#x17D;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŤÂ?Â&#x201E;ĂŤ Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x2021;Â&#x152;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2021;Â&#x2DC;Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŤÂ&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x2019;

vÂ&#x2026;Â&#x152;O:Â&#x152;Â&#x2014;Â&#x2C6;ĂŤÂ&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2013;ĂŤÂ&#x2018;Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2013;Â&#x2C6;Â?Â?Â&#x2DC;ĂŤkvtÂ˛ĂŤÂ&#x201E;Â&#x2122;Â?Â&#x201E;ĂŤÂĄÂ¤ĂŤ ÂżĂŤÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2021;ĂŤÂ&#x2122;Â&#x2039;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2019;Â?ĂŤÂ&#x2122;ĂŤÂ&#x2039;Â&#x201E;Â?Â&#x2019;ĂŤhÂ˛ĂŤÂŞÂ¤ÂĂŤÂżĂŤÂŞÂŠÂĂŤÂŞÂŁÂĂŤÂ˘ÂŞÂŞÂ¨ {Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2019;Â˛ĂŤÂ&#x152;Â&#x2018;WÂ&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x2018;Â&#x160;ĂŤÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŤÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x201E;ĂŤÂ?Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2014;Â&#x201E;WÂ&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŤÂ&#x2019;Â&#x2026;Â?Â&#x2C6;Â&#x17D;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2122;Â˛ĂŤÂ&#x2021;ÂĂŤÂ&#x2021;ÂÂ˛ĂŤwÂ&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x201E;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â?Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x201E;ĂŤÂĄÂ˘Â˛ĂŤÂ¨Â˘ÂĄÂŞĂŤ{Â&#x2022;Â&#x2C6;Â&#x2026;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;Â˛ Â&#x2026;Â&#x2022;Â&#x2C6;Â?Â&#x201C;Â?Â&#x201E;:Â&#x2018;Â&#x201E;ĂŤÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â&#x2C6;Â&#x2030;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x201E;ĂŤOÂ&#x2014;Â&#x2C6;Â&#x2122;Â&#x152;Â?Â&#x201E;ÂŽĂŤÂŞÂ¨ÂŞĂŤÂĄÂŁĂŤÂ¤ÂŁÂ˛ĂŤÂ&#x2030;Â&#x201E;Â&#x17D;Â&#x2013;ÂŽĂŤÂŞÂ§ĂŤÂŁÂŞÂ¤ĂŤÂ¤ÂĽĂŤÂŚÂŠÂ˛ĂŤÂ&#x161;Â&#x161;Â&#x161;ÂÂ&#x2014;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2019;Â&#x2030;Â&#x2019;Â&#x2022;Â?ÂÂ&#x2020;Â&#x2019;Â?

posavski_obzornik_mar_08.indd 1

19.2.2008 11:10:43

OKOLJE IN PROSTOR

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Javna obravnava DPN za odlagališče NSRAO

Predstavitev DPN NSRAO v Spodnjem Starem Gradu

V okviru javne razgrnitve, ki poteka od 1. februarja do 7. marca, je prejšnji četrtek v KD Krško potekala javna obravnava dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za odlagališče NSRAO na lokciji Vrbina v občini Krško.

V ponedeljek, 18.2., je v prostorih ŠD v Spodnjem Starem Gradu potekala predstavitev državnega prostorskega načrta za odlagališče NSRAO za vaščane omenjene vasi, prisotni pa so bili še predstavniki iz drugih vasi in tudi brežiške občine.

Na območju DPN je načrtovana ureditev odlagališča z zmogljivostjo odlaganja približno 9.400 m3 NSRAO, v katerem se izvajajo vse dejavnosti, potrebne za delovanje odlagališča in trajno odlaganje odpadkov. Dopolnjen osnutek DPN določa območja DPN, vključno z navezavami na gospodarsko javno infrastrukturo, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorja in izvajalcev, dopustna odstopanja, nadzor nad izvajanjem posegov ter določila glede načrtovanja prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju DPN. Dopolnjen osnutek DPN vključuje, poleg predloga vsebine uredbe, tudi ustrezne grafične priloge, ki pojasnjujejo umestitev odlagališča na obravnavani lokaciji ter ustrezno obrazložitev in utemeljitev DPN. Javna razgrnitev poteka z na-

Predstavitev so izvedli strokovnjaki iz Savaprojekta in ARAO, prisotni so bili tudi predstavniki občine, za kar se vsem tudi zahvaljujemo. Po končani predstavitvi je sledila skoraj triurna razprava, v kateri je bilo postavljenih veliko vprašanj s strani krajanov. Na nekaj tehničnih vprašanj smo dobili konkretne teoretične odgovore, vendar pa je večino časa razprava potekala na temo družbene sprejemljivosti umeščanja tega objekta v naš prostor - bližino vasi. Enotno stališče vseh prisotnih vaščanov je bilo, da si tega objekta v naši bližini ne želimo, če pa nam ga bosta občina in država na kakršen koli način želeli vsiliti, smo postavili zahteve in

menom seznanitve javnosti s predlagano ureditvijo odlagališča, javnost pa lahko v tem obdobju poda svoja mnenja in pripombe na razgrnjena gradiva. Dopolnjeni osnutek DPN, povzetek za javnost, okoljsko poročilo in variantne rešitve prostorskih ureditev z obrazložitvijo predloga

Javnost je svoje pripombe lahko podala ustno na javni obravnavi, do 7. marca pa je pripombe in mnenja možno podati tudi še: • pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, • pisno po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in pro-

Z javne obravnave v Krškem najustreznejše rešitve so razgrnjene v tajništvu lokalnega partnerstva (Cesta krških žrtev 14, Krško) ter na sedežih krajevnih skupnosti mesta Krško, Leskovec pri Krškem, Krško polje in Dolenja vas. Poleg tega je omenjena dokumentacija skupaj s strokovnimi podlagami, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka DPN, razgrnjena še na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za prostor, ter na Občini Krško.

stor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, • pisno na elektronski naslov: gp.mop@gov.si, pri čemer je potrebno v rubriki »zadeva« navesti ključno besedo »NSRAO - Krško«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani MOP in posredovalo Občini Krško. Lokalno partnerstvo Krško

pogoje, pod katerimi bomo sprejeli ta objekt. Veliko pomislekov je bilo tudi glede samega odlagališča nasploh v občini Krško oziroma Krško-brežiškem polju, ki je zelo potresno, poplavno in poseljeno. Po videni in slišani praksi v drugih državah, ki imajo te objekte, se ti odmikajo daleč izven naseljenih območij in na manj občutljiva področja glede naravnih vplivov in pojavov. Ugotavljali smo celo, da se bo v zelo ozkem koncentriranem krogu na našem območju v kratkem času umestilo še veliko novih objektov, ki bodo bistveno zmanjšali kvaliteto našega življenja. O družbeni sprejemljivosti oziroma zahtevah naše vasi je nekaj

besed spregovorila tudi podžupanja krške občine, ki je dejala, da je župan že opravil nekaj začetnih pogovorov s predstavniki posameznih vasi. Sodelujoči v teh pogovorih so povedali, da ti niso bili konkretni in vsebinski in ugotavljamo, da Občina še vedno ni storila ničesar za reševanje naših zahtev in tudi pisnih odgovorov, katere smo zahtevali v našem pismu iz 7. januarja ,še nismo dobili, čeprav je bil rok postavljen do 15. februarja. Vaščani se s takim odnosom ne bomo sprijaznili in bomo svojo pravico v nadaljevanju iskali tudi drugje. Za Vaški odbor Sp. Starega Grada Aleš Zajc

Slovenska demokratska stranka Svetniška skupina Občinskega sveta Krško

Mnenje k osnutku dopolnjenega prostorskega načrta za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina v občini Krško Ob razpravi o osnutku dopolnjenega državnega prostorskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina, v neposredni bližini obstoječe Nuklearne elektrarne, je potrebno upoštevati še nekatere dodatne vidike problematike, ki so prisotni že ves čas, pogosto že izpostavljeni v razpravah o umestitvi nuklearnih odpadkov - od začetka gradnje Nuklearne elektrarne Krško ter še posebno od začetka njenega delovanja. Umestitev trajnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ob elektrarni v Vrbini na prvi pogled daje vtis primernosti, vendar je vsebinsko velika razlika med obratujočim objektom in bodočim odlagališčem. NEK je aktiven objekt, ki je voden ves čas strokovno in po strogih standardih, zagotovljena sta tudi obnova in nadomeščanje vseh izrabljenih elementov do konca obratovanja, ko se objekt razgradi. Trajno odlagališče pa je pasivni objekt za shranjevanje odpadkov za zelo dolgo obdobje (tristo let in več) in se ne razgradi. Potrebuje pa vzdrževanje za ohranjanje njegove funkcije, preprečevanja sevanja v prostor in varnega skladiščenja. Predvidena lokacija za to odlagališče ima nekatere negativne lastnosti, na katere moramo biti posebno pozorni ves čas obstoja odlagališča: zelo raznolika geološka sestava terena, prisotnost podtalnice na celotnem območju, velika potresna aktivnost terena in sorazmerno gosta poseljenost. Ministrstvo za okolje in prostor predlaga v dopolnjenem prostorskem načrtu tri variante za izgradnjo objektov za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Vse tri variante v celoti izpolnjujejo najvažnejši pogoj, ki je varno odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Menimo, da noben zgrajen objekt ne more biti v funkciji zelo dolg čas (tristo let in več), če ni tekoče nadziran, vzdrževan in po potrebi obnavljan. Ravno tako menimo, da se ne dá popolno varno zgraditi objekta, ki bi bil potresno povsem varen. Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov in dejavnikov v študiji variant je naše mnenje o izbiri načina odlaganja sledeče: • Varianta D – izgradnja podzemnih rovov v globini 90 m pod površjem in v talni vodi po celotni višini ter v tako raznoliki geološki sestavi zemljišča se zdi zelo zahtevna, tudi neracionalna. V študiji variant je ocenjena kot malce dražja varianta od ostalih dveh, kar ni verjetno. Nadzor in vzdrževanje takega objekta bi bila lahko zgolj posredna, odprava posledic in sanacija poškodb, ki bi nastale že ob potresu in ob eventualnem zalitju podtalnice, bi bila skoraj nemogoča. • Varianta B – izgradnja vkopanih silosov v globino 50 m pod površjem v talni vodi po celotni višini in v zelo raznoliki geološki sestavi zemljišča je sicer mogoča, ni pa v primerjavi s površinskim odlagališčem izenačena z vidika cene, kot je navedeno v študiji. Ob obratovanju ima ta varianta enake slabe lastnosti kot varianta D. Poškodbe samega silosa, posebno še kontrolnega jaška in dostopnih rovov, bi ob morebitnem potresu, ki je na tem področju precej verjeten, lahko povzročile zalitje s podtalnico. Sanacija poškodb in odprava posledic pa je lahko zelo otežena, saj objekt sam po sebi onemogoča takojšnje in učinkovito posredovanje, kar bi lahko povzročilo kontaminacijo podtalnice. Posledice bi bile v taki situaciji zelo problematične, saj bi pomenile ogrožanje zdravja na širšem območju za zelo dolgo časovno obdobje. • Varianta E – površinsko odlaganje je po naših ocenah edina še sprejemljiva varianta. Izgradnja je enostavna, zato tudi najcenejša. Z vidika stroškov ni primerljiva z ostalima dvema. Izgradnja tega načina odlagališča ne posega v podtalnico, način izgradnje sam po sebi zagotavlja visoko stopnjo potresne varnosti. Varianta E omogoča neposredno in učinkovito kontrolo ter takojšnjo in celovito odpravo morebitnih poškodb. Pri pravilnem upravljanju je varnost zagotovljena predvsem zaradi neposredne in celovite kontrole in dostopnosti do vseh delov objekta. Nedopustno se nam zdi sprejemati odločitve, ki so potencialno problematične in bi pri zelo verjetnih nepredvidljivih dogodkih imele za posledico ogrožanja varnosti in zdravja ljudi. Svetniška skupina SDS Krško Vodja Metod Šonc

Mladi

10 let

za pokrajino.

Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII, št. 4, četrtek, 21. 2. 08

Posvet za dijake skoraj brez dijakov

Izbira študija – med željami in realnostjo KRŠKO - Ob obisku vlade v Posavju je v sredo, 13. februarja, v športni dvorani Šolskega centra Krško potekal posvet za dijakinje in dijake zaključnih letnikov srednjih šol Posavja, katerega so se udeležili ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman ter Janez Mežan, generalni direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Udeležba dijakov je bila porazna, saj so povabljeni govorili komaj dvema razredoma. Prisotni dijaki so se lahko poučili o stanju na univerzitetnem in

tetno kot visokošolsko diplomirani inženir strojništva, računalništva in elektrotehnike, sledijo pa področje gradbeništva in druge naravoslovne

ministrica Cotmanova, ki si je, prihajajoč iz oddaljenega Ormoža, želela študirati arhitekturo, nato pa se odločila za študij prava, da bi se lažje zaposlila. Ministrica Kulcer Dolinarjeva, prav tako pravnica po izobrazbi, je med drugim poudarila po-

ODLOČITVE PADAJO

Vprašanj s strani dijakov sprva ni bilo, ko pa je bil posvet uradno zaključen, se je gostom le približala opogumlje-

Tile dnevi so tako lačni odločitev. Ko bi vsaj narava malo pomagala, a še ona »cinca« med strupeno jutranjo zmrzaljo ter kasnejšim soncem, ki je presenetljivo pogumno. Informativni dnevi so butnili v nas s svojimi svetlečimi predstavitvami, ravnateljice in dekani so oblekli svoje svečane obleke, profesorji so bodisi smehljaje opisovali svoj predmet bodisi že kar takoj pokazali, da z njimi ni šale. Radovedni pogledi so se smukali okoli bodočih sošolcev in kolegov, plezali po stenah, hodnikih, predavalnicah, knjižnicah, kasneje pa so se formirale manjše skupinice, da bi odkrivale še bolj ali manj zabavno okolico šol in faksov.

Vladni gostje z vodstvom šole na posvetu za dijake

Udeleženci posveta iz dijaških vrst

visokošolskem zemljevidu Slovenije ter iz prikazanih statističnih podatkov ter nagovarjanj gostov ugotovili, da bo njihova prihodnost jasnejša, vsaj kar se zaposlitve tiče, v kolikor se bodo po srednji šoli usmerili proti t.im. deficitarnim poklicem. Za najbolj zaželene poklice v slovenskem merilu veljajo tako univerzi-

men bolonjske reforme ter vseživljenjskega učenja, Mežan je prikazal pomen višjih strokovnih šol, predstavnik CMEPIUS pa je zbranim dijakom predstavil tudi programe študentske mobilnosti in izmenjav. Da je bila predstavitev bolj posavsko obarvana, sta se v posvet vključila tudi direktor Območne službe Zavoda za zaposlovanje Sevnica Anton Koren ter Tadej Buršič, ki je s kratko predstavi-

usmeritve. Ekonomisti, komercialisti in diplomanti drugih družboslovne smeri zaposlitev le stežka dobijo, saj naj bi bil trg dela prepoln kadrov s takimi znanji. O nepredvidljivosti življenjskih poti in ravno zato prilagajanju svojih želja dejanski zaposlitvi je spregovorila

Bodoči dijaki zbirali informacije BREŽICE – Gimnazija Brežice svoje vzgojno izobraževalno poslanstvo opravlja že 63 let. V letošnjem šolskem letu učni proces obiskuje 650 dijakov in dijakinj iz domačih Brežic, iz Krškega, Kostanjevice na Krki, Sevnice, po besedah ravna-

Piše: Maruša Mavsar

tvijo podjetja I.H.S. d.o.o. pokazal primer dobre prakse in uporabe domačega, posavskega znanja.

na dijakinja in jih povprašala, kako naj človek študira nekaj, kar ga ne zanima in ne veseli, samo zato, da bi dobil zaposlitev? Poleg tega je pripomnila, naj ji povabljeni pritrdijo, ali nimajo skoraj vsi družboslovne izobrazbe, sami pa tako nagovarjajo k naravoslovju? Gostje so temu pritrdili in podali še nekaj nasvetov, kako krmariti med željami in realnostjo. Maruša Mavsar

Za mladim prijazno občino BREŽICE - Slovenska demokratska mladina Brežice (SDM Brežice) je v petek, 15. februarja, na Mostecu sklicala 2. konferenco občinskega odbora. Že na ustanovni konferenci ter ob izvolitvi novega vodstva 9. novembra lani so si v SDM Breži-

Nekaterim je jasno povsem vse, drugi vzdihujejo, da je toliko stvari še v zraku. Šole vam obljubljajo znanje in osebno rast, a v paketu pride veliko stvari, ki jih že slutite in ob katerih upravičeno podvomite v obljubljeno. A nenazadnje odločitev mora pasti, predvsem zato, da se vklopite v kolesje šolskega sistema. Tudi če se zdaj besedici »da« ali »ne« tej in tej šoli, faksu, zdita srhljivo dokončni, vsaj za naslednjih nekaj let, so te odločitve in rezultati v resnici precej majavi glede na prihodnost. Generacije, ki boste preklapljale med poklici, znanji, prostorom in časom, boste v neprestani tekmi in prilagajanju, a to prinese s seboj določeno svobodo in možnost, da izraziš čim več svojih plati. Tudi tisti pametnjakoviči, ki mislijo, da je v papirju, ki ga prejmeš na koncu šolanja, vgravirano tudi znanje, kmalu ugotovijo, da je znanje gibljiva mešanica, ki se ves čas spreminja. Da so osupljivi zakoni neke vede danes izzvani jutri. Da se kljub vsem doktorskim naslovom ob pogledu na domačo nalogo svojih otrok primete za glavo, ker je vse tako drugače. Koliko boste iz določene šole, študija potegnili, je v veliki meri dejansko odvisno od vas samih. In to, da je toliko odvisno od vas, slišite kar naprej, a drži. Receptov ni. So izzivi. S prilogo pred vami imate možnost, da se oglasite, da sprašujete, da analizirate, da pohvalite in pograjate, da predlagate, kaj bi bilo dobro raziskati, koga predstaviti, da pošljete pesem, ki kroži toliko časa med sorodniki, pa bi rada dobila odmev, da predstavite projekt, za katerega bi radi našli somišljenike. Za vse predloge, ideje in vprašanja nam pišite na: mladi@ posavje.info. Pa pogumno naprej!

Jeseni prvič vpis tudi v program logistični tehnik

Učenci in njihovi starši na v prostorih brežiške gimnazije teljice Stanislave Molan pa v zadnjih letih tudi iz Bistrice ob Sotli in Kozjanskega. V petek, 15. februarja, so na informativni dan glede vpisa povabili učence zaključnih razredov osnovne šole, jih sprejeli v brežiškem kulturnem domu in jim predstavili šolske aktivnosti, nato pa so jih povabili še na ogled šole. V novem šolskem letu bodo vpisali pet oddelkov, med njimi bodo štirje splošni, ki vključuje tudi evropski oddelek, in en oddelek ekonomske gimnazije. Zanje bo skrbelo 59 zaposlenih in čeprav je v zadnjih letih zaznati upad števila otrok, vseeno pričakujejo, da bodo oddelki zapolnjeni z najmanj po 25 znanja željnimi učenci. M. Kalčič M.

Članice in člani SDM Brežice po konferenci ce zadali, da bodo vzpostavili močno mladinsko organizacijo ter se posvetili ustvarjanju mladim prijazne občine. Člani izvršilnega odbora so na tokratni konferenci izvolili delegate za 11. kongres SDM, začrtali pa so tudi glavne aktivnosti, ki bodo hkrati povečale prepoznavnost brežiškega podmladka in razširjale med mladimi po njihovem mnenju najpomembnejše vrednote: svobodo, dostojanstvo, pravičnost, solidarnost ter domoljubnost. Mladim se bodo v SDM Brežice približali na različne načine, predvsem pa s pomočjo okroglih miz, razprav, čistilnih in dobrodelnih akcij ter drugih iniciativ, ki naj bi mlade hkrati aktivirale in prepričale, da so občina Brežice in Posavje njihov skupni dom, ki s svojim vedno hitrejšim razvojem ponuja veliko priložnosti. M.M.

BREŽICE - V petek in soboto je v okviru informativnih dni Ekonomsko in trgovsko šolo obiskalo precejšnje število devetošolcev in njihovih staršev. Predstavili smo jim programe ekonomski tehnik, trgovec in nov program, logistični tehnik, ki je letos razpisan prvič. Dijaki in profesorji so za svoje goste pripravili skupno predstavitev v veliki šolski predavalnici ter več zanimivih delavnic po učilnicah in v avli šole. Bodoči dijaki so dobili prvi vtis o vzdušju na šoli in delu v prenovljenih programih, ki so bolj usmerjeni k učencem, novim trendom in potrebam v gospodarstvu ter zagotavljajo učinkovitejšo pripravo na študij. Največ zanimanja je bilo za oba srednja strokovna programa, kjer vpisa ne bomo omejevali, pač pa po potrebi povečali. Logistični tehnik je eden najperspektivnejših poklicev v Posavju, kjer se z razvojem gospodarskega projekta Feniks odpira precejšnje število novih delovnih mest zanje. Vsi večji trgovski centri, ki so se predstavili v avli Ekonomske in trgovske šole, pa bi želeli več dijakov v programu trgovec in jim ponujajo celo kadrovske štipendije. Ob tej priložnosti je Trgovinska zbornica Slovenije izdala poseben bilten, ki poziva k izobraževanju za poklic prodajalec s sloganom »Poklic trgovec – tvoja prva izbira«. Martin Šoško, ravnatelj

PRILOGA MLADI

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Kultura

10 let

za pokrajino.

Tematska priloga Posavskega obzornika, leto XII, št. 4, četrtek, 21. 2. 08

Elizabeta Križanić:

» Za našo kulturo me ne skrbi, ker so naše vasi tako bogate s kulturnimi društvi!« Betka je soseda z ulice, ki polepša dan, pa čeprav samo s pozdravom iz avtomobila. Po rodu je iz Čakovca v Međimurju, kjer je končala nižjo glasbeno šolo (v Varaždinu je končala srednjo glasbeno šolo) in Pedagoško akademijo, smer glasba. Na akademiji v Čakovcu se je spoznala z možem Dragom, v Brežicah sta od leta 1972. Tu sta si ustvarila družino; z glasbo, ki jo vsa ta leta razdajata, pa sta si pridobila brezštevilen krog prijateljev in naklonjenih poslušalcev različnih koncertov, v katere je vpeto njuno ime. Naša gostja je bila deset let učiteljica v brežiški glasbeni šoli, od leta 1982 pa v Glasbeni šoli Krško. »Moraš želeti in se zavedati, kaj hočeš. V želje in zavedanje sta prepleteni tako obe moji domovini kot glasba, oboje daje širino in posluh za ljudi, ki so okoli mene. Ljudje morajo čutiti, da jih spoštuješ, ne glede na to, koliko so stari,« mi pravi ob drsenju prvih požirkov kave, ko mi je pogled uhajal h klavirju, kjer nad njim visita njuna portreta, ki sta plod Cvetke Miloševe. Razumevajočo družbo nama je delala Betkina mama, na terasi pred sončno obarvanim domom pa razposajeni mucki. Brez pretiravanja lahko rečeva: »Glasba vse življenje, vse življenje glasba, glasba kot najlepše poslanstvo…« Res. Ti moji začetki so vzbrsteli v naših družinskih praznikih. Mama mi je vsadila to ljubezen do glasbe. Nikoli pa nisem pela otroških pesmic, temveč že takrat narodne, ki so imele neko globlje sporočilo. Potem pa sta prišli še učiteljici v glasbeni šoli, ki sta mi toliko pustili, da upam in želim, da sem tudi jaz komu vsaj delno dala oziroma zapustila toliko. Redki ljudje vedo že od otroštva, kaj bi v življenju želeli biti ali postati. Jaz sem imela to srečo, da so me ti pravi ljudje usmerili v tisto, kar me je bogatilo. Imela sem in imam bogato življenje. Ja, in to je moje poslanstvo. Nekoč ste dejali, da je nekaterim ljudem dano, da naredijo v svojem življenju nekaj velikega… Točno. In sem nadaljevala, da pa nas je veliko takih, ki delamo male stvari, vendar s prav takšno ljubeznijo kot oni, pa če je to ena sama šolska ura ali koncert. To pa daje dober občutek. Popolnoma resničen je rek, da je glasba univerzalen jezik, saj se z njo dotikaš najbolj globokih strun srca. Menim namreč, da vsak, ki je odprt za umetnost, za njeno izpovedno lepoto, vsak tak glasbo globoko čuti. Glasba je vedno simbol človeških čustev, tista čustva, ki pa jih sproži glasba, so še najbolj življenjska in sicer v vsej lestvici različnih čustev.

Kako bi opisali razliko med aktivnim poučevanjem glasbenega pouka, kar je vaša ne tako davna preteklost, in danes kot upokojenka, ko ga poučujete honorarno? Danes, na primer, prav z veseljem pričakujem sredo, ko sem v razredu in s svojimi kolegi. Saj sem se kot

Elizabeta Križanić aktivna ravno tako veselila, vendar imajo ta poučevanja in ta srečanja drugačne dimenzije. Namreč, ne spremljajo me več aktivne delovne obveznosti, s tem pa tudi ni več stresnih situacij, ki jih nalaga učni proces in organizacijske zahteve. Če pa se zazrem, kot pravite, v aktivno obdobje, bi pa vseeno dejala, kako ljubo mi je pri srcu, ko v mojem kolektivu učijo moji nekdanji učenci. In potem še, ko v orkestrih krške občine in tudi širše igrajo in pojo moji učenci. Ob tem moram povedati, da tako, kot sta globoko v meni prepleteni obe moji domovini, sta globoko v mojem srcu prepleteni tudi moji krška in brežiška občina. Domovinama in občinama sem se trudila dati vse najboljše, kar premorem. Da pa sem se pri svojem delu dobro počutila in imela avtonomnost, pa moram povedati, da gre veliko priznanje ravnatelju prof. Dragu Gradišku. Ostal mi je občutek, da smo se s kolegi vzajemno spoštovali in sem hvaležna za ta občutek.

Kaj pomeni »biti glasbenik«, ki mu je glasba osnovno delo, eksistenca na eni strani in na drugem polu ljubiteljsko ustvarjanje za širok krog ljudi? Razdajanje z ljubeznijo, pa ne samo z moje strani, temveč s strani pevk, pevcev, tamburašev, ki so me obliko-

vali petindvajset let, da sem danes takšna, kot sem. Ravno tako pri mojem osnovnem, profesionalnem delu, kjer smo z dosežki skupaj rasli otroci, starši in učiteljski zbor. Drug brez drugega pač ne gre. Glede eksistence pa bi dejala, da to eksistenco v največji meri poplačajo sporočila ali voščila učencev, ki jih proti pričakovanju dobim ter zadovoljni in hvaležni obrazi z obeh strani odra po koncertih. To pa te motivira, zlasti še za naprej, saj po koncertih sploh ne čutiš utrujenosti, čeravno so ure in ure vaj pred nastopi. Nedvomno je res, da nazaj dobiš več, kot si dajal. Vedno pa je v ospredju glasba, ki se prepleta iz zborovske in tamburaške literature. Z glasbo, ki jo igramo s tamburaši in pojemo z zborom ali ki jo prepevava z Dragom, smo bili vsi skupaj vedno in povsod ambasadorji domovine Slovenije.

redakcija@posavje.info Tel.: 07 49 05 782

Tako z možem Dragom svoje poslušalce, spremljevalce glasbenih užitkov, še posebej nagovarjata s projektom »Da jih ne pozabimo…«. Ja, nastal je na prigovarjanje najinih prijateljev, ko sva naredila program narodnih in starogradskih pesmi iz bivše skupne države. To je naravno petje, glas in kitara, ki je bilo najprej zelo dobro sprejeto med prijatelji, ki so nama spet dali idejo, naj to ponudiva za užitek še širšemu občinstvu. Kar se je izkazalo kot dobrodošlo na raznih otvoritvah oziroma predstavitvah bolj intimnega značaja. To pa je gledano že z očmi profesionalizma. Mimo mnogih priznanj seveda ne moreva, napoveduje se že novo… O novem takrat, ko bo, ostale pa bi bilo sedaj predolgo naštevati. A pravim, da so priznanja, ki sem jih prejela, zasluga vseh, ki so stali in stojijo za menoj. To so moji učenci, pevke in pevci, tamburaši. Brez njih ne bi bilo nagrad in brez tistega nekoga, ki te je predlagal in opazil tvoj trud. Priznanje vedno sprejmem v imenu tistih, ki so si ga ob meni prav tako zaslužili, pa jih ni nihče predlagal. Ali obstaja, po vašem mnenju, dobra ali slaba glasba, dobra ali slaba pesem? To je stvar sprejemanja vsakega posameznika posebej, v vsaki zvrsti glasbe se najde lepih ali manj lepih pesmi. To je zelo relativno in ne bi si upala govoriti o slabi ali dobri glasbi.

KO LU M N A Izbira. Srečen človek je tisti, ki lahko izbira. Izbira med umetnostjo (spretnostjo, ki mu je dana) in življenjem in kulturo (duha). Da oboje združi v žlahtni kreaciji. Kako bi umetnost rasla brez kulture duha, brez kreativnosti? Umetnost s kulturo ali, denimo, Piše: kultura z umetnostjo je stanje Natja Jenko Sunčič duha. Ustvarjalnega posameznika ali skupine, ki z izlitjem svojih čustev niza nekaj lepega ali opozarja na nekaj, kar ni lepo niti dobro, in to s svojo izraznostjo sporoča soljudem. Ki so za sporočilo dojemljivi. Ob sporočilu s(m)o lahko dobrohotni ali vzvišeni. S stanjem duha se odločamo za izbiro. Slovenci, Posavci smo lahko srečni, s kako veliko žlico lahko zajemamo ponujene poustvarjalne umetnosti ali se s čutili potapljamo v mnogotere avtorske govorice. V izraze kulture, ki jo izvajajo tukajšnji ljudje. Ki so združeni v številnih kulturnih društvih silna baza, kot mi je v pogovoru v današnji kulturni prilogi dejala Betka Križanić, in se nam zato ni treba bati za slovensko avtentično ali poustvarjalno kulturo. Na njeno prepričanje se mi kot razločno postavlja scena, ki so jo pod idejnim vodstvom slikarja Vlada Cedilnika naredili člani brežiškega Likovnega društva ob slovenskem kulturnem prazniku: v goščavi visoko rastočih in v nebo segajočih se dreves smelo žari sonce. Vzpodbudno! Scena za največji duhovni praznik Slovencev je bila zasnovana na temelju poglabljanja o ohranjanju slovenskega jezika v demokraciji multikulturne globalizacije. Kajti jezik je najbolj prepoznavna sestavina vsakega naroda, je na proslavi nedvoumno izpostavil svoje (naše?) stanje duha slavnostni govornik Rudi Šimac. Postavil nas je v razmišljanje – ali bomo še Slovenci, če v tej goščavi ne bomo imeli svojega jezika, svojih pesmi in ne bomo imeli svoje zemlje? To stanje duha je odraz časa, ki ga živimo. Ne smemo zanemariti sreče, da imamo svoj jezik in se lahko izražamo v materinem jeziku. Slovenščini prav na današnji dan teče »dan materinščine«. Ob poslušanju vzhajajočih radijskih in televizijskih postaj govorci, tako sem prepričana, zlorabljajo materinščino. Kot da ni nikjer nikogar, ki bi jih ustavil in zapovedal, da tako mlatenje ne gre in da tako ne bo šlo! Kot da izbire ni. Brez vsakršnega občutka jo meljejo med zobmi moderatorji, gostje oddaj in prepogosto gostje politiki, ki izbirajo med mencanji in mašili. Nekateri kaktusi: Ko »boste vi skuhala« bo zbodlo srce; deset stavkov je postalo »par njih« – par pa je še vedno par - ; dvojina, ta lepa posebnost slovenščine se je preobrazila v množino; in mašila –»bi rekel«, ki v enem stavku tolikokrat poskoči, da na koncu ne zmoreš dojeti njegovega bistva; »bistvo« v stavkih kolobari s tako močjo, da bistvo povedanega stežka zlepiš ; in naprej novi rešilni bilki »poglejte« do »torej poglejte«. »Pravzaprav« (še ena cvetka) pa lahko le opazujemo gosto politično in gospodarsko meglo. Ljudje poslušamo. In se odločamo med dobrohotnostjo opozoril ali vzvišenostjo nad materinščino. Bi rekla, tako v šali na zgornje pisanje, saj tudi ustvarjalci velikokrat marsikaj ustvarijo v družabni šaljivosti, imamo na srečo pestro izbiro – ali peti, igrati, plesati, plesti, kuhati, risati, šivati in nenazadnje brati, pisati in govoriti… Se v vsem tem piliti in bistriti duha. Vse zvrsti umetnosti pa so zgolj priprava na ustvarjalno delovanje v edini umetnosti, ki šteje zares – in to je umetnost življenja. Ki z duhom izbira. Med ne biti ali biti. Pa med tamburicami, mandolinami in kantavtorjem Petrom Dirnbekom. Kakor kdaj duši prija, poglabljajoč se v vsebino Tolstojevega romana Vojna in mir. Modrijan izbere mir, izbere jutri - za ustvarjalno življenje…

S katero skladbo ali pesmijo bi označili današnji čas? Morda bi izpostavila musical Jalta, Jalta ali Verdijev Nabucco in vse tiste, ki pojejo o tako željenem miru. Kaj bi v mesecu kulture sporočili poustvarjalcem kulturnih izrazov, ne le glasbenih, ljudem pa nasploh? V bistvu me za našo kulturo niti ne skrbi toliko, ker so naše vasi tako bogate s kulturnimi društvi in poudarjanjem kulture, kar je vsekakor izredno dobra baza, iz katere izhajajo nadpovprečni nadaljevanje na str. 2

Slavica Jarkovič

Fanfare II Izbrana pesem je iz rokopisa pesniške zbirke pesnice Slavice Jarkovič z naslovom Zajtrk smehljajev, ki bo letos izšla pri Založbi Neviodunum.

Rajši bi bila češnja. Poljubljalo bi me sonce, umival bi me dež, veter bi me objemal in nešteti pogledi bi se lepili na mojo sladkobnost. In prišel bi nekdo. s prsti bi uničil moje življenje, a jaz bi mu s svojo krvjo obarvala usta.

PRILOGA KULTURA nadaljevanje s 1. strani

nad povprečnimi predstavniki naše kulture, ki nas predstavljajo na zunaj. Podčrtujem pa pomembnost baze. In je v naše soživljenje nekdo vpletel »medkulturni dialog«. Kaj pomislite ob tem? Vsak, kdor ima rad ali se ukvarja s kakršnim koli izrazom kulture, je dober človek. Kdor zna ceniti lepo, ta tudi ve, kaj je lepo. Zato bi jaz dala v šole veliko več glasbe, umetnosti, kar bi otrokom obogatilo življenje. To pa je že delni odgovor na medkulturni dialog.

In sva spet tam, med učenci. Ker se od vsega najbolj počuti kot pedagog. V poklicu, ki je največji in najpomembnejši, saj kot učiteljica ve, mi pravi, da so otroci naša prihodnost in naša odgovornost. Zavedajoč se, da otroku lahko že v prvi uri dvigneš samozavest ali ga odženeš. Ko pa sem ji omenila, da občudujem njeno brezhibno slovenščino, mi je odgovorila z anekdoto, ki jo je doživela, ko jo je nekdo vprašal: »Kje pa ste se vi naučili tako lepo hrvaško?« Natja Jenko Sunčič

Predstavili roman in pesniško zbirko BREŽICE - Knjižnica Brežice je 14. februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Dvorani Savice Zorko priredila literarni večer, na katerem so literarna dela predstavili Rudi Mlinar in Ivana Vatovec ter Franc Živič. Spoznali smo zgodovinski roman V senci gore zakoncev Rudija Mlinarja in Ivane Vatovec, ki opisuje trdno slovensko kmečko dru-

S prireditve v Knjižnici Brežice žino, ki se ne briga za politiko, temveč za čim boljše gospodarjenje na svoji zemlji, obenem pa tankočutno zaznava, da je slovenstvo v nevarnosti. Rudi Mlinar je avtor številnih gledaliških del in plodovit pisec, v soavtorstvu z ženo Ivano Vatovec, ki je tudi pesnica, pa je izdal že drugi roman, ki ga odlikuje mojstrski pripovedni slog. Franc Živič je predstavil svoj prvenec, pesniško zbirko Pesmi mojega življenja. V svojih pesmih je ujel zgodovino, ki je mnogim že precej odmaknjena. Pogovor z avtorjem je vodil višji knjižničar v Knjižnici Brežice Drago Pirman, ki je napisal tudi spremno besedo v pesniški zbirki, z Rudijem Mlinarjem in Ivano Vatovec pa se je pogovarjal Martin Lisec. Z branjem besedil predstavljenih del so sodelovali tudi člani Literarne sekcije Beseda KD Franc Bogovič Dobova Antica Marijanac, Nada Srpčič in Rudi Stopar. Prireditev so z glasbenimi točkami popestrili učenci Glasbene šole Brežice. Simona Kene Knjižnica Brežice

Mestno gledališče ljubljansko:

ZGODBE VSAKDANJE NOROSTI, komedija, za modri abonma in izven

sobota, 23.2., ob 19.30 uri

ERIK MARENČE LATIN-JAZZ KVARTET

(Janez Gabrič, Krešo Tomec, Mirko Cisilino)

koncert latino glasbe, Klub KDK

sobota, 1.3., ob 20. uri

SNG Drama Maribor:

INTIMNA KOMEDIJA komedija, za modri abonma in izven

sobota, 8.3., ob 19.30 uri blagajna: 07/4880-194, info: 07/4880-190, e-mail: info@kd-krsko.si, splet: www.kd-krsko.si

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Pogovor ob kulturnem prazniku – s slikarjem Mirkom Bogovičem:

Če bi bilo to svetovno dušo res moč narisati, bi ji dahnil svetle barve Spoznavno paleto med Mirkom Bogovičem, posavskim slikarjem z Loke pri Zidanem Mostu, in tem zapisom je zarisala njegova stanovska kolegica gospa Darinka Filipčič. Da si kot slikar pokrajin, rož in tihožitij zasluži medijske pozornosti. Da so vredne ogleda njegove sončnice, maki, teloh, potonke, šipek, magnolije, lilije, vrtnice, poljsko cvetje, motivi Loke, Boštanja, Cerkelj ob Krki, Pogleda na Čatež in med drugimi na ločko Vrbino. Zlasti zadnje tri so mi dale misliti, še posebno ločka Vrbina, vendar pa sogovornika po priimku Bogovičevih nisem takoj povezovala. Potem je prišel prijazen sprejem na postaji v Loki in je sledil še bolj dobrodošel v toplem domu, ki je kar majhna galerija, in sta ji občasno dajali živahen utrip Mirkova hčerka Alenka in nekajmesečna vnučka. Pa sva v okvir pričela postavljati njegov življenjski portet. Tako torej, ste čisto prava posavska duša od Loč do Loke… Ja, po rodu sem iz Loč iz znane kulturne družine Bogovičevih. Moj oče Alojz je bil kapelnik ločke godbe in tudi njen ustanovitelj, stric Franc pa je bil soboslikar, pa ne le to, veliko več, saj je kraju na kulturnem področju ogromno dal. Bil je scenarist, dramaturg, igralec, dobovsko kulturno društvo pa se zaradi njegovih zaslug danes imenuje po njem. Kulturno tradicijo v Ločah in Dobovi pa uspešno nadaljuje bratranec Branko. Leto vašega rojstva, 1932, pomeni, da ste bili, kot mnogi drugi v Dobovi, izseljeni… Na to obdobje nimam nič lepih spominov. Že Branko je v knjigi »Mlajši tega ne vedo« opisal, da je bilo prvo taborišče Wallisfurth polno Ločanov in krajanov Dobove. Potem so bili vsi godbeniki in njihove družine premeščeni v taborišče Hirschberg št. 104. Za njimi so prišli še drugi godbeniki iz drugih taborišč, nemško poveljstvo pa je postavilo poklicnega kapelnika z Dunaja. Ko je vodja taborišča Maurer izvedel, da so med slovenskimi izgnanci tudi godbeniki, je uredil, da so se ti našli pod njegovo komando. Poleg devetnajstih godbenikov iz Loč, med njimi je bil tudi oče, še dva iz kapelske godbe in eden iz krške. Ob nedeljah, ko so bili prosti prisilnega dela, je kapelnik vadil z njimi. Ker kapelnik ni bil zadrtež, je dovoljeval, da so godbeniki igrali tudi skladbe, ki so jih prinesli s sabo iz Slovenije, vodja taborišča pa je godbenikom vedno dirigiral v civilni obleki. Drugače pa je ate delal kot mizar, mama in sestri sta delali na polju, jaz sem hodil v šolo in tam sem imel probleme s slovenskim jezikom, tu doma pa potem z nemškim. Ko smo prišli iz izseljeništva, sem osmi razred končal v OŠ Dobova. Oče je nato dejal, da mora eden dalje v šole, drug pa ostati doma. Marjan je še danes doma na posestvu, jaz pa sem nadaljeval šolanje v Gimnaziji Brežice, po gimnaziji sem se odločil za učiteljišče v Ljubljani, kasneje pa sem končal Pedagoško akademijo, likovno in tehnično smer. Poučeval sem v krški osnovni šoli, pa v Cerkljah ob Krki, kjer sem se spoznal s svojo življenjsko družico Vido, ko pa je bil ob-

javljen razpis za likovno tehnično vzgojo v OŠ Savo Kladnik v Sevnici, sem tu dobil zaposlitev in ostal do upokojitve. Če sem prav zasledila, ste v družini vsi pedagogi? Res je, učiteljica je bila pokojna žena Vida, ki je bila nato v OŠ Loka, svojem domačem kraju, namestnica

like, ti različni liki in pravljice pa so bili pripravljeni za različna tekmovanja v sevniški osnovni šoli. Like sem delal iz posebne pene, ki je za izolacijo, se pa dá z neostikom zalepiti in oblikovati, treba jih je pobarvati in jih obleči. Saj jih narediš, vendar zahtevajo svoj pošten čas in kar traja, da ustrezajo svojemu namenu.

Mirko Bogovič ravnateljice, učiteljica je starejša hčerka Lidija v Ljubljani in mlajša Alenka, ki poučuje v Sevnici. Bi nadaljevala z vašo likovnostjo? Že v izgnanstvu v Nemčiji sem opazoval in risal in si lajšal dušo, to pa mi je tudi malo nagajalo, niso me ravno razumeli. V gimnaziji pa sta me, in tudi ostale, vzpodbujala odlična umetnika in dobra pedagoga Franjo Stiplovšek in Miroslav Kugler, na akademiji pa Zoran Didek. Pa tudi France Pavlovec in Lojze Perko. Lahko rečem, da je ta ustvarjalna žilica v družini kar doma. Pa tudi, da sem ves čas učenja hkrati tudi slikal in si s slikanjem in risanjem vseskozi lajšal dušo. Tisti kotiček z lutkami pa pove… Ja, pove, da sem delal tudi lutke in sicer za lutkovne igrice v šoli, ki jih rabila Alenka, ko je iz različnih pravljic pripravljala lutkovne igrice in je rabila različne

prispevki: redakcija@posavje.info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781

Kaj pa odgovorite, ko vam obiskovalci pravijo, da je pri vas tako lepo? Odgovarjam, da slike naredijo lepo, da one naredijo lep dom. Ste imeli med ustvarjanjem, razen že omenjenih učiteljev, še druge vzornike? Naše impresioniste: Groharja, Jamo, Sternena, Jakopiča. Med tujimi pa je bil

predvsem to francoski slikar Paul Cezanne. Po njem nekako razporejam barve. Narava je že tako lepa, zato jo nerad spreminjam. Poleg žive narave, pokrajin in nežive narave, tihožitij, imam rad tudi abstrakcijo, le da so liki tako razporejeni, da privlačijo in ne odbijajo. Ne maram niti deformiranih slik in ne stvari. Rad imam umirjeno, lepe oblike in barve, kar

cvetje samo že je, pokrajine pa me zvabijo v svojo mehkobo in globino. Ko ustvarjam, slikam, ne delam to za en dan, temveč da jih sam ali jih drugi znova radi pridejo pogledat in se ob slikah spočit. Zelo pomembne so povezave barvnih odtenkov. Kateri tehniki dajete prednost? Olju. Bilo je tudi nekaj akvarelov, vendar dajem prednost olju. Platna si napnem sam in v olju na platnu še zmeraj lahko s čopičem kakšno nianso dorečem. Se spominjate, koliko del ste naslikali? Spominjam se, da sem jih kar okoli tristo oddal, podaril, koliko od njih prodal pa ne. Žena Vida je uživala ob darovanju lepih likovnih del. Za različne priložnosti seveda. Enkrat je imel kdo kakšno otvoritev, drug rojstni dan, spet kdo okroglo obletnico in tako naprej. Živeti od tega lepega se ne bi ravno dalo, je pa to delo za dušo, za izpoved, v glavnem pa so se vsi slikarji s svojo nadarjenostjo težko preživljali. Tudi danes ni kdo ve kaj drugače. Sicer pa svoje delo rad dam tistemu, za katerega vem, da mu bo bogatilo življenjske trenutke. Kako pa bi narisali današnji svet, današnjo svetovno dušo? Če bi se dalo to svetovno dušo res nekako narisati, bi ji dahnil svetle barve, tople tone in nekaj rožnatih odtenkov. Sivih in črnih odtenkov je že tako dovolj. Če sem se že ves čas obiska napajala na klasičnih pojmovanjih harmonije in ob romantični plati resničnega življenja, me je presenetil s serijo odličnih portretov, ki so, po mojem laičnem mnenju sicer, najbolj verodostojen odraz okretnosti, danosti slikarske obrti. To je na ogled postavil na samostojnih razstavah v Loki pri Zidanem Mostu, večkrat v Sevnici, Dobovi, Brežicah in Cerkljah ob Krki ter ob že omenjenih krajih še na Impoljci, v Krškem, Brestanici in na Mokricah na skupinskih razstavah. Saj res, če pa bi ga srečala nekje sredi poti ali kjer koli drugje in bi me ogovoril, bi se izdal z naglasom iz rojstne vasi. Natja Jenko Sunčič

PRILOGA KULTURA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

DELOVNI ČAS: Osrednja knjižnica KRŠKO CKŽ 26, KRŠKO, tel. 07 490 40 00 in MLADINSKI ODDELEK CKŽ 47, KRŠKO, tel. 07 492 55 82

Številka 2

Knjižnica znanja in doživetij Ali bodo knjige ob poplavi novih medijev, ki jim včasih zaradi hitrega spreminjanja ne vemo niti točnega imena, še vedno obstale? To je vprašanje, ki si ga postavlja veliko število tako strokovnjakov, založnikov kot tudi bralcev. Pred nekaj leti so se pojavile tudi elektronske knjige, spletna knjigarna Amazon je predstavila celo napravo za branje digitalnih knjig, na katero lahko naložiš do 200 digitalnih knjig, imamo zvočne knjige, kljub vsem novostim pa bo verjetno šel razvoj tiskane knjige svojo pot. Vonj papirja, šelestenje listov, ki te včasih po dolgem napornem dnevu tiho zazibljejo v večerni sen, branje neštetih formul, zgodovinskih dejstev, medicinskih dosežkov, uživanje ob literarnih stvaritvah sodobnih ali klasičnih avtorjev, vse to si je težko predstavljati brez tiskane knjige. Dejstvo je, da se bo vloga knjige v prihodnosti sicer spreminjala, prav tako tudi vloga knjižnic. A še vedno bodo tu, raznovrstne po obliki, velikosti in debelini knjige, ki že stoletja razveseljujejo, izobražujejo, burijo domišljijo in oblikujemo mnenja ljudi. Prav knjige so tiste, ki v večji meri polnijo police splošnih javnih knjižnic, katerih pomena so se zavedali že Rimljani, le manjši del, ki pa se v zadnjem obdobju vidno povečuje, predstavlja gradivo na ostalih nosilcih medijev. Znanje je moč in orodje tistega, ki z njim razpola-

ga. Res je, vloga knjižnic se ravno z razvojem znanosti in novih informacijsko komunikacijskih tehnologij spreminja, iz izposojevalnic knjig postajamo demokratični sodobni svetilniki znanja in informacij lokalnih skupnosti. Izposoja gradiva v knjižnicah se je v zadnjem desetletju povečala kar za 250 %, beležimo pa tudi vse večjo uporabo elektronskih storitev. V Manifestu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva pa je zapisano: »Knjižnice bodo vsem prebivalcem zagotavljale enake možnosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevale njihove kulturne, informacijske, izobraževalne, raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe. S tem bodo omogočale njihov osebnostni razvoj, ne glede na njihove finančne, intelektualne ali druge zmožnosti oziroma potrebe«. Valvasorjeva knjižnica Krško deluje že od kulturnega praznika 1965, od tedaj je pridobila na tisoče novih enot gradiva na različnih medijih, dobila kadrovske okrepitve, številne nove bralce in uporabnike knjižnice in pred dvema desetletjema zamenjala prostor, se preselila v obnovljene prostore Kapucinskega samostana, ki so zadostili tedanjim potrebam. Vendar so zelo kmalu prostore zapolnile police do stropa, večkrat smo spremenili namembnost posameznih prostorov in jih

Tudi sedaj ne počivamo, sodelujemo v vseživljenjskem učenju, tako za občane pripravljamo literarne večere, potopisna predavanja, oglede kapucinske knjižnice, računalniško izobraževanje za starejše, delo na računalnikih, iskanje po internetu, nudimo tudi 24urno podaljševanje gradiva preko telefona ali interneta, možnost dostave gradiva na dom. Velikega pomena je bibliopedagoško delo in širjenje bralne kulture med mladimi uporabniki, od vrtičkarjev, osnovnošolcev do srednješolcev, za katere pri-

Izposojevališče VIDEM Cesta 4. julija 59, KRŠKO, tel. 07 490 30 70 Torek, četrtek: 15.00 – 18.00 Izposojevališče SENOVO Titova 106, SENOVO, tel. 07 490 40 28 Ponedeljek, četrtek: 12.00 – 18.00

ponovno zapolnili s knjigami ter ostalimi vsebinami, nastalo je tudi zaprto skladišče, v katerem je bilo še do nedavnega okoli 40 % gradiva, ki je bilo za uporabnika praktično neuporabno, vhodno avlo pa po potrebi spremenimo v prireditveni prostor. S prostorsko stisko v osrednji krški knjižnici se srečujemo že vsaj desetletje, na njo opozarjamo vse od okrogle mize Kakšna naj bo vaša knjižnica v 21. stoletju?, ki je bila pripravljena jeseni leta 1997. Osrednja knjižnica je kljub slabim prostorskih pogojem sledila sodobnim razvojnim trendom v knjižničarstvu, uvajali smo nove medije in storitve, vendar je prostor eden od osnovnih pogojev za nudenje kvalitetne in celovitejše storitve za naše uporabnike, predvsem pa tudi možnost druženja v prostorih knjižnice.

Ponedeljek: 8.00 – 18.00 Torek: 8.00 – 16.00 Sreda: 8.00 – 18.00 Četrtek: 8.00 – 16.00 Petek: 8.00 – 18.00 Sobota: 8.00 – 13.00

Izposojevališče KOSTANJEVICA NA KRKI Ljubljanska 7, KOSTANJEVICA NA KRKI, tel. 07 498 62 10 Torek, četrtek: 12.00 – 18.00

pravljamo celovite oglede knjižnice, lutkovne predstave, pravljične urice, ustvarjalne delavnice, pogovore z ustvarjalci. V lanskem letu smo pridobili začasne prostore, v katere smo preselili mladinski oddelek. V staro hišo smo vnesli novo življenje, v tople sončne barve ujeli tradicionalne oboke, na police postavili množico otroških knjig in pripravili računalniška mesta. Ko ležerno sediš na otroških blazinah, pa občutiš tisto, kar tako radi uporabljajo tudi v strokovnih študijah – občutek, da si v domači dnevni sobi in bereš knjigo ali časopis, ti je enostavno prijetno, sončno pomirjujoče in zlito s knjigo. Tak občutek in prostor bi želeli v naši novi knjižnici, ki bo v nekaj letih iz obrisov na papirju zrasla pod Trško goro. Združena v novi podobi dela mestnega jedra s fakultetama, obnovljeno in z vsebinami napolnjeno Valvasorjevo hišo in upravnimi funkcijami v mestu. Polona Brenčič

V četrtek, 7. februarja 2008, je bila v Dvorani v parku otvoritev razstave natečajnih rešitev za gradnjo nove knjižnice in ureditev dela starega mestnega jedra. Več na strani 16.

Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembru 2007, smo odprli mladinski oddelek na začasni lokaciji CKŽ 47 v Krškem. Na sliki učenci Glasbene šole Krško.

Kronologija izgradnje nove knjižnice v Krškem November 1997 Okrogla miza »Kakšna bo vaša knjižnica v 21. stoletju?«. Občinskim svetnikom, županu Danilu Siterju, predstavnikom KS in uporabnikom je predstavljena prostorska problematika in nova vloga, ki jo knjižnica dobiva z razvojem informacijske in komunikacijske tehnologije. Podana je strategija razvoja Valvasorjeve knjižnice in načrt mreže izposojevališč po večjih KS. Maj 2001 Svet Valvasorjeve knjižnice, župan Franc Bogovič in državni sekretar Ciril Baškovič opravijo pogovor o možnostih sofinanciranja Ministrstva za kulturo RS pri gradnji nove knjižnice. Svet knjižnice sprejme predlog, da se ob sedanji knjižnici dogradi potreben prostor, vendar Zavod za spomeniško varstvo predlog zavrne.

Marec 2003 Strokovne službe Občine izdelajo projektno nalogo »Ocena primernosti lokacij za gradnjo knjižnice v Krškem«. Ponujeni sta dve lokaciji v starem mestnem jedru, ena na Griču in dve na Vidmu, kasneje sta dodani še dve lokaciji v starem mestnem jedru. December 2003 Savaprojekt Krško izdela »Študijo primernosti lokacij za knjižnico v Krškem«. Februar 2004 Na sestanku predstavnikov Občine, Valvasorjeve knjižnice in Savaprojekta so dane pripombe na študijo. Junij 2004 Opravljen je delovni razgovor z ministrico za kulturo Andrejo Rihter, ki je naklonjena gradnji nove knjižnice in temu, da Valvasorjeva knjižnica Krško v dogovoru z

Ministrstvom za kulturo prevzame naloge osrednje območne knjižnice za Posavje.

učijo možnost odkupa zemljišč in v letu 2006 izvede odkup.

November 2004 Rezultati proučitve izvedljivosti pokažejo, da je novo knjižnico možno graditi na dveh lokacijah, in sicer na mestu starega zdravstvenega doma Krško, ki ga je potrebno s pripadajočimi objekti odkupiti in porušiti, ter na območju Spodnjega Griča med novim zdravstvenim domom in dializnim centrom.

September 2006 Na zahtevo ustanovitelja v knjižnici pripravimo Dolgoročni prostorski razvoj Valvasorjeve knjižnice Krško, v katerega so vključene vse prostorske potrebe knjižnice v prihodnosti.

December 2004 Svet KS mesta Krško sklene, da mora knjižnica ostati v starem mestnem jedru. April 2005 Občinski svet izbere lokacijo za gradnjo nove knjižnice v starem mestnem jedru, na mestu delavnic pri stari tehnični šoli. Strokovne službe zadolži, da v letu 2005 pro-

November 2006 V knjižnici pripravimo Program za prostorsko oblikovanje Valvasorjeve knjižnice Krško, ki je vključen v natečajno gradivo za izvedbo javnega natečaja za izgradnjo nove knjižnice. Januar 2007 Imenovana je Projektna skupina za izgradnjo nove knjižnice v Krškem. Maj 2007 Na 18. redni seji Svet zavoda sprejme pisno stališče, v

katerem zahteva enofaznost gradnje, ohranitev predlagane velikosti novogradnje ter poudari pomen enakovredne obravnave projekta knjižnice z ostalimi projekti v občini. Junij 2007 Ocenjevalna komisija za projekt izgradnje knjižnice, ki jo sestavljajo predstavniki naročnika Občine Krško in Zbornice za arhitekturo in prostor, prične z delom. Avgust 2007 31. avgusta je v Uradnem listu RS objavljen javni, odprti, anonimni enostopenjski arhitekturno-projektni natečaj za knjižnico in urbanistično idejni natečaj za ureditev starega mestnega jedra v Krškem. November 2007 Na občinskem svetu Občine Krško je 15. novembra sprejet sklep o potrditvi predlo-

ga investicijskega projekta Izgradnje nove knjižnice v Krškem. November 2007 Zaradi hude prostorske stiske osrednje knjižnice se mladinski oddelek preseli na začasno lokacijo na CKŽ 47 v Krškem. Januar 2008 Ponoven sklep o imenovanju Projektne skupine za projekt nove knjižnice v Krškem, ki bo v prihodnjih letih izvajala aktivnosti v zvezi s projektom izgradnje knjižnice. Sestavljajo jo predstavniki občinske uprave, knjižnice in ožje lokalne skupnosti. Februar 2008 Razglasitev in razstava zmagovalnih natečajnih rešitev v Dvorani v parku. Prvi sestanek projektne skupine, na katerem se dogovorijo glede priprave izvedbenega načrta izgradnje nove knjižnice.

PRILOGA KULTURA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Sodobna knjižnica v starem mestnem jedru Dolgoletna prizadevanja kon čno rodijo sadove. Leta 2005 je z izborom lokacije krška knjižnica svoj bodoči pristan našla v starem mestnem jedru, v zavetju Trške gore, v bližini fakultet, občinske uprave in Valvasorjeve hiše. Kljub tedanjim pomislekom stroke in Sveta zavoda, ki so razmišljali predvsem o približevanju knjižnice uporabnikom, je bila ta lokacija potrjena na občinskem svetu Občine Krško. Svet zavoda, predstavniki občinske uprave, zaposleni in vodstvo knjižnice pa so si prizadevali naprej, saj je nova lokacija potrebovala podobo sodobne knjižnice z različnimi vsebinami, ki bo s svojo umestitvijo vplivala tudi na celostno podobo starega mestnega jedra. V lanskem letu je bil v sodelovanju Občine Krško in Zbornice za ar-

hitekturo in prostor 31. avgusta objavljen javni, odprti, anonimni enostopenjski arhitekturno projektni natečaj za izgradnjo nove knjižnice in urbanistično idejni natečaj za ureditev dela starega mestnega jedra. Pojavila se je priložnost za arhitekte in urbaniste, da s svojo kreativnostjo, domišljijo in trdno voljo umestijo knjižnico staro mestno jedro, kjer domujejo večinoma stare hiše, ki jih je zaznamovala dolgoletna zgodovina mesta in nekatere je že načel zob časa. Meseci so tekli in nestrpno smo pričakovali, kakšna bo podoba nove knjižnice, ki naj bi se razprostirala na okoli 2500 m² uporabne površine in 3100 m² bruto površine. Spraševali smo se, kakšne elemente bodo arhitekti vključili, v kolikšni meri bodo upoštevali usmeritve Progra-

Bodoča krška knjižnica ponoči ma za prostorsko oblikovanje ji bila v pomoč tudi mnenja Valvasorjeve knjižnice Krško. izvedenk za bibliotekarsko Natečaj se je zaključil ko- stroko, spomeniško varstvo in nec novembra. Ocenjevalna investicije. komisija, ki je že sodelovala pri pripravah na natečaj, Na natečaj je prispelo enajst je ponovno zavihala rokave natečajnih elaboratov, od in pridno delala, pregledova- katerih jih je le deset izla, se odločala in ocenjevala polnjevalo pogoje. Po teprispele rešitve, pri delu so meljitem premisleku in na-

pornem delu je ocenjevalna komisija v decembru zaključila z izborom. Podeljeni sta bili dve nagradi za arhitekturo in dve nagradi na urbanizem dela mestnega jedra, za dobro opravljeno delo pa so bila podeljena tudi priznanja, dve za arhitekturo in tri za urbanizem. Zmagovalna ekipa za arhitekturni del prihaja iz ljubljanskega biroja Ravnikar – Potokar, ki je nosilec večjega števila nagrad za različne javne zgradbe, za urbanistični del pa je bila nagrajena skupina Maruše Zorec in Martine Tepina skupaj s študenti arhitekture.

dra in dosedanjega delovanja knjižnice v kapucinskem samostanu. Tudi rdeča barva in večkapna streha izhajata iz tradicije dvokapnih streh v mestnem jedru, a vendar se tradicionalne vrednote spretno prepletajo z zahtevami sodobne knjižnice kot svetilnika znanja, informacijskega, kulturnega in socialnega središča, ki se odpira proti ostalemu delu mestnega jedra in ga tako spretno povezuje. Zgradba z dopadljivo podobo vabi obiskovalce,

Verjetno je marsikoga med vami presenetila podoba rdeče knjižnice na lebdečem steklenem pritličju. Toda ustvarjalci nove zgradbe knjižnice in zgodbe o njej so izhajali iz nekaterih tradicionalnih vrednot starega mestnega je-

Ob vhodu boste lahko posedeli v knjižnični kavarni, obiskovali različne prireditve v dvorani, se izobraževali s pomočjo računalnikov v predavalnici. Preostali del pritličja je namenjen oddelku za otroke in mladino, pravljična

cem, smo preverili smiselnost in primernost tovrstnega bibliopedagoškega dela. Tudi letos smo dobili potrdilo, da je takšna oblika izobraževanja koristna in celo potrebna, saj učenci v nadaljnjem izobraževanju vse več in nenehno potrebujejo knjižnico za uspešno

delo na svoji poti do poklica in naprej. Zelo dobrodošlo je, če poznajo vse možnosti, ki jih nudi splošna knjižnica in jih znajo kot samostojni uporabniki tudi koristiti.

In kaj vse vas čaka v novi knjižnici?

Projekt Rastem s knjigo 2007/2008 V šolskem letu 2007/2008 že drugo leto poteka vseslovenski projekt Rastem s knjigo: slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu, ki tokrat sovpada z evropskim letom medkulturnega dialoga. Izvedbo projekta podpirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport, pridružilo pa se mu je tudi Društvo slovenskih pisateljev. V izvedbo projekta so vključene vse slovenske splošne in šolske knjižnice. Valvasorjeva knjižnica Krško se je tudi letos z zavzetostjo pridružila projektu, še posebej zato, ker je bil v lanskem šolskem letu odziv učencev in profesorjev nad vsebino in izvedbo projekta pozitiven.

Projekt je namenjen razvoju bralne kulture in informacijske pismenosti učencev sedmega razreda devetletke in pa čim večjemu sodelovanju osnovnošolski knjižnic z osrednjo splošno knjižnico v kraju. V knjižnici smo k projektu pristopili z velikim veseljem, saj se zavedamo, da mladi resnično premalo poznajo vse možnosti, ki jih nudi sodobna splošna knjižnica, zlasti premalo poznajo domoznansko zbirko, ki predstavlja bogat vir informacij o domačem okolju. Zavedamo pa se tudi, da so mladi obiskovalci kot uporabniki še zelo nesamostojni in da jih je potrebno za samostojno

uporabo vsega, kar sodobna knjižnica nudi, šele pripraviti. Zato smo projekt sprejeli kot priložnost za temeljito bibliopedagoško delo z vsemi učenci sedmih razredov devetletke v naši občini. Z izvajanjanjem projekta smo pričeli meseca oktobra leta 2007 in ga zaključili v mesecu februarju 2008. V projektu je sodelovalo 267 učencev z vseh osnovnih šol v občini. Oblikovali smo 13 skupin učencev in vsaki skupini namenili po dve šolski uri. Delo je potekalo tako, da smo skupino razdelili v štiri manjše skupine in za vsako od teh oblikovali posebno vsebino dela. Skozi štiri različne vsebine projek-

ta so učenci spoznavali leposlovno in strokovno literaturo namenjeno tej starostni stopnji, naučili so se samostojnega iskanja knjig s pomočjo računalniškega kataloga, se seznanili z načinom uporabe knjigomata, spoznali bogato domoznansko zbirko ter si ogledali dragoceno samostansko knjižnico. Ob zaključku naših srečanj smo vsakemu učencu kot vzpodbudo branju podarili knjigo slovenskega mladinskega avtorja Slavka Pregla: Spričevalo, ki jo je prispevalo Ministrstvo za kulturo. S pomočjo kratkega vprašalnika, ki smo ga razdelili učen-

Antonija Amon

NAPOVEDUJEMO: • 21. februar ob 18.00 uri v Dvorani v parku - večer, posvečen domačinu Olafu Lovrenčiču • 25. - 29. februar v Mladinskem oddelku na CKŽ 47 ustvarjalne delavnice in pravljične urice • 28. februar ob 18.00 uri v osrednji knjižnici Krško predstavitev knjige Izvorna gnoza Egipta • 29. februar ob 18.00 uri v Lamutovem likovnem salonu - literarni večer s pisateljem Matom Dolencem

PRILOGA KULTURA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Domoznanska zbirka Valvasorjeve knjižnice

Tu živimo s svojimi zapisi Leta 1988 je v Valvasorjevi knjižnici Krško, ob preselitvi v prostore Kapucinskega samostana, zaživel tudi domoznanski oddelek. Pravzaprav je kot vzporeden val v reki knjižničnega dela »tekel« že vse od leta 1965, malo bolj pljuskal od leta 1977, a se še izgubljal v vodovju bolj prodornih sil. Domoznansko gradivo v Krškem sistematično zbiramo, obdelujemo in hranimo od leta 1990 dalje.

Kaj je domoznansko gradivo? Domoznanska zbirka je zbirka dokumentov (v najširšem pomenu besede), ki ponazarja prisotnost in razvoj raznih vsebin na določenem območju. Zbirke so zapisani rezultati dela neke sredine. Torej sad, plod, izid, odmev, vrednost, uspeh domačega okolja. V Valvasorjevi knjižnici Krško hranimo domoznansko gradivo za občino Krško in občino Kostanjevica na Krki, deloma tudi za Posavje.

Pogled proti severu soba za igro, predstave in širjenje bralne pismenosti med našimi najmlajšimi pa se povezuje z zunanjim atrijem, mladi se bodo družili v središču za mlade. Široko stopnišče, ki se lahko uporabi za družabni prostor ali ogled prireditev, nas vodi v prvo nadstropje, kjer boste lahko prebirali časopisje v časopisni čitalnici, ob sončnem vremenu pa se družili in klepetali na terasi, tu je umeščeno tako leposlovje kot tudi strokovno gradivo za odrasle, posebnega pomena so prostori domoznanskega oddelka, kjer bodo svoje mesto našle tudi posebne zbirke (Gspanova spominska soba, speedway zbirka, zbirka o papirništvu, o jedrski energiji), študentje pa bodo lahko raziskovali in nabirali znanja v mirnem kotičku študijske čitalnice ali ločenih študijskih celicah. Čisto na vrhu so nad glavnim

vhodom locirani delovni prostori. Ker pa v knjižnici zelo hitro napolnimo prostore z gradivom, je predvideno tudi skladišče v kleti. Novi prostori bodo omogočali novo kvaliteto bivanja in preživljanja prostega časa uporabnikov vseh generacij in promocijo lokalne skupnosti ter razpoznavnosti knjižnice v lokalnem in širšem regijskem prostoru. Podoba knjižnice je po desetletnih prizadevanjih postala nekaj oprijemljivega, nekaj kar bo kljub vsem predvidenim finančnim, organizacijskim in tehničnim težavam, v prihodnjih letih postalo tudi realnost. Ko bo izdelan prostorski akt in pridobljena vsa potrebna dokumentacija, naj bi se začel postopek izgradnje. Prizadevali si bomo, da bi v začetku leta 2012 že pridno začeli z delom pod novo rdečo streho in zraven močno upali, da je kak „požrešni volk“ ne bo pojedel, še preden bo zrasla.

Z miško v svet Uporaba računalnika, miške, računalniških znanj so za večino nujni del vsakdanjika. Že v lanskem letu smo pripravili okoli 60 individualnih izobraževanj za starejše »Z miško v svet«. Zaradi velikega zanimanja z izobraževanjem nadaljujemo tudi v letošnjem letu. Ali bi radi odkrivali skrivnosti računalnika, pisali in urejali besedila v wordu, s pomočjo računalnika zajadrali v svet interneta, samostojno iskali gradivo v COBISS/OPAC-u, spoznali še vrsto drugih računalniških ugank? Pridite, vljudno vabljeni v knjižnico, kjer vas pričakujemo vsak četrtek med 9.00 in 11.00 uro. Predhodno pokličite na tel. 07 4904 000 ali pridite osebno in se prijavite. Vašega obiska bomo veseli. Izobraževanja so brezplačna.

Gradivo delimo po obliki v: - Pisno (tekstovno) gradivo: • tiski: knjige, časniki in časopisi, članki, drobni tiski… • rokopisi - zvočno gradivo: • glasbeno: gramofonske plošče, magnetofonski trakovi, kasete, CD (zgoščenke) … • neglasbeno: posnete pripovedi, jezikovno učno gradivo - kartografsko gradivo: zemljevidi, karte, atlasi - dvodimenzionalno slikovno gradivo: fotografije, razglednice, podobice, koledarji, grafike, plakati, pisemske ovojnice, znamke, grbi, nalepke … - projecirno, filmsko in video gradivo: aperturne kartice, prosojnice, mikrofiši, filmski trakovi, kasetni filmi, videokasete … - elektronske vire: diskete, CD-ROM, DVD, elektronske baze podatkov - garniture / dva ali več enakovrednih medijev - tridimenzionalne predmete in izdelke: kovanci, medalje, artefakti, skulpture, igrače, družabne igre … - dogodke: predavanja, razstave, branja … Po načinu izvedbe zapisa pa je knjižnično gradivo lahko: monografska publikacija, serijska publikacija, zbirni zapis, izvedeno delo, analitična raven (sestavni del druge publikacije, npr. članek). Domoznanska zbirka poskuša zajeti vsa področja življenja, od materialnih do duhovnih tokov, od najstarejših do današnjih dni, od praživljenja do najbolj naprednih in izvirnih del avtorjev domačinov. Čakamo le na dan, ko jo bomo v primernem prostoru lahko odprli za obiskovalce. Čeprav ima nad 20.000 enot gradiva, namreč životari na dobrih 20 m2 prostora. Ljudmila Šribar

Polona Brenčič

''Knjižničarka, povejte nam pravljico!'' Čudoviti svet, kjer so si našli dom navihani škrati, dobre vile, drobna bitja in velikani; svet, v katerem slišimo govoriti živali in kjer vedno zmaguje dobro. Pravljični svet. Le kdo izmed nas si ne bi želel vsaj kdaj pa kdaj pokukati vanj, pomežikniti drobnim palčkom, ki se plaho ozirajo izpod drevesnih korenin, in občutiti harmonijo, ki vlada v tem svetu? Postati pravljičarji. Potopiti se v pravljični svet in biti spet otroci. Knjižničarji imamo ta privilegij, da nam je dovoljeno večkrat stopiti v svet čudovitih zgodb in prebuditi otroke v sebi. Posebno takrat, ko nas obiščejo malčki – mali pravljičarji. Le-ti prihajajo v skupinah, z vzgojiteljicami iz vrtcev ali pa jih pripeljejo starši. V Valvasorjevi knjižnici tako že vrsto let potekajo različne dejavnosti, namenjene otrokom, od bibliopedagoških ur do ur pravljic. Bibliopedagoške ure so namenjene različnim skupinam otrok, tako iz vrtcev ter iz osnovnih in srednjih šol v občini Krško. Tako mladi bralci spoznajo knjižnico in bodo v prihodnosti lahko samostojni uporabniki knjižničnega gradiva. Nekatere od teh dejavnosti knjižničarji organiziramo sami, nekatere pa v povezavi z različnimi ustanovami – vrtci, šolami, ZPM,… V knjižnici v Krškem dejavnosti z mladimi že vrsto let vodi bibliote-

uricah, ki so enkrat tedensko, ponavadi potekajo še krajše ustvarjalne delavnice, od risanja do ustvarjanja različnih izdelkov iz papirja in podobno. Občasno organiziramo tudi posebne praUčenci OŠ Koprivnica nastopajo za male vljične uriobiskovalce pravljičnih uric. ce – otroške karka Antonija Amon. Ona predstave z lutkami ali drugije tudi tista, ki v Krškem že mi gosti. 17 let razveseljuje najmlajše s pravljičnimi uricami pri Delo z mladimi je eden ključMuriju in Minki. Štiri leta je nih dejavnosti naših izposojepripovedovala pravljice tudi vališč. Predvsem na Senovem v izposojevališču Kostanje- in v Kostanjevici na Krki. Tam vica na Krki. Lanske in leto- kar prekipeva od mladostne šnje jesensko-zimske mese- energije. Z bibliotekarkama ce pa sva v Kostanjevici na Renato Vidic na Senovem Krki to delo prevzela skupaj in Alenko Žugič Jakovina v s Kostanjevim škratom, v iz- Kostanjevici tako skušamo v posojevališču na Senovem pa povezavi z vzgojno-izobražeso že tretjo sezono poteka- valnimi ustanovami v krajih le pravljične urice pri Medu mladim kar najbolje približaSladkosnedu. Po pravljičnih ti knjižnico kot pomemben

del vzgojno-izobraževalnega procesa. Mnogo otrok nas je že obiskalo in sodelovalo pri različnih dejavnostih. Najraje pa pridejo poslušat pravljico. ''Knjižničarka, povejte nam pravljico!'' zakličejo. Živahni, polni otroške razposajenosti, se še tisti trenutek umirijo, sedejo na mehke blazine in v očkah jim zasveti pričakovanje. Pravljica. Ko bi bilo le še mnogokrat tako! Pa ne le z malčki. Da bi tudi mi, odrasli, znali in zmogli včasih dati na stran vsakdanje skrbi in poiskati tišino, kot pravi pesnik Tone Pavček: ''Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas golobov [in] mravelj…'' , in prisluhnili pravljičnim bitjem, saj, kot je zapisal Ivan Minati: ''Trave, reke, kamen, drevo…, dobra, velika bitja, spregovore samo, kadar umolknejo ljudje.'' Klavdija Šiško Možgan

Vabilo iz Domoznanskega oddelka Ko vas pot zanese na podstrešje, vas objame duh preteklosti, v starih škatlah in skrinjah še vedno hranite številne dokumente babic, dedkov. Ko odprete predale, zagledate razglednice in fotografije s starimi podobami krajev in ljudi. V škatlah na omarah so zloženi stari plakati in razni spomini na preteklost. Verjetno si večkrat želite, da bi prostor uredili, a se sprašujete, kam z vsem tem gradivom? Domoznanski oddelek Valvasorjeve knjižnice Krško hrani gradivo o lokalnem okolju iz preteklih obdobij kot tudi današnjega časa. Številna marljiva društva in klubi ter podjetja so v preteklosti in še danes beležijo svojo bogato dejavnost v najrazličnejših oblikah: knjige, brošure, bilteni, poročila, plakati, filmi in drugo gradivo – vse to bo dobrodošlo in varno shranjeno na našem oddelku, kjer bo v prihodnjih desetletjih na voljo tudi drugim uporabnikom. Prispevajte tudi vi enega od kamenčkov v mozaik naše lokalne zgodovine in tradicije. Zavedanje, kdo smo in kam gremo ter kje živimo, postaja v sodobnem svetu globalizacije vedno večjega pomena.

PRILOGA KULTURA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Sprehod po kostanjeviški knjižnici Pred junijem leta 2000 smo to zgradbo na Ljubljanski 7 v Kostanjevici imenovali Policija ali Krajevni urad. Takrat smo v del zgornjega nadstropja namestili izposojevališče Valvasorjeve knjižnice in leta 2002, ob 750-letnici mestnih pravic, s knjigami zavzeli celotno prvo nadstropje. Tako je danes verjetno ta rumena hiša še bolj, kot da tu domuje oblast mlade občine (in imajo tu svoje prostore policija, ribiči in upravna enota), znana kot knjižnica. Vabim vas, da se povzpnete po stopnicah in zaokrožimo po kostanjeviški knjižnici! Oglasna deska prva opazi vaše oko: nikoli prazna, z obvestili in povabili. Par korakov naprej že vstopite v svetle prostore knjižnice, kjer se najprej ustavite ob formalnem delu naše dejavnosti. Izposojevalni pult je sicer nekoliko prenizek in včasih zmanjkuje prostora, da bi nanj odložili vse vrnjene knjige in še tiste za izposojo, a najpomembneje je, da se tu knjižničarke trudimo biti prijazne. Tistim, ki si utegnejo vzeti čas in se jim ne mudi naprej po opravkih, ponudimo stol in skupaj skujemo kakšno misel za prihodnost, pregledamo današnje čase ali pa se ozremo nazaj.

polna je umetnin naših malih obiskovalcev, ki so navdih domišljije zajeli prav na pravljičnih potepanjih. Pri izposojevalnem pultu pa lahko zavijemo tudi na levo,

Pri nas oči zasijejo tudi tistim, ki nimajo toliko časa, da bi brali in si raje izposojajo AV gradivo. Izbira letega sicer ni tako pestra kot v Krškem, to velikokrat slišimo, ampak naša Klavdija pridno menja DVD-je, videokasete, glasbene zgoščenke in CD-rome. V lanskem letu so si naši uporabniki ogledali in preposlušali skoraj 3300 izvodov tega gradiva. Od izposojevalnega pulta se na levo in desno odpirata dva knjižna svetova, ki ju računalniki in naši mladi uporabniki neprestano živahno povezujejo.

Pogovor s Sonjo Porle

Pa zavijmo na desno: na oddelek za mladino. Tja se tudi po rezultatih lanskih statistik usmeri več korakov. V letu 2007 smo zabeležili 285 predšolskih otrok in osnovnošolcev, ki so si v 3799 obiskih izposodili več kot enajst tisoč izvodov gradiva. Prostor, ki je bil včasih prijazna soba s pečjo, je namenjen leposlovju za otroke in mladino. Police so polne zgodb za male in velike otroke. V kotu je mreža, kamor naši zvesti mladi bralci postavljajo na ogled svoje najljubše knjige. Naprej nas koraki vodijo do udobne sobe z mladinsko strokovno literaturo: polna stena znanosti in znanja! Knjige lahko prelistate na mizi, ki domuje poleg, si na njej kaj izpišete... Še bolj udobno pa se je vreči na vrečo in brati knjigo ali prelistati časopis. Morda pa bi si raje pogledali film na televiziji? Pa stopimo naprej. Čeprav tisti, ki jim je ta prostor najbolj namenjen, kar stečejo dalje. H Kostanjevem Škratu. Prijazni škrat otrokom z našo bibliotekarko Klavdijo od oktobra do aprila prinaša pravljične urice (v pretekli sezoni je na 21 pravljičnih uricah uživalo preko 300 "škratkov"). V času, ko ni pravljic, je tu igralnica. Otroke pričakujemo s kupom pisanih didaktičnih igrač. In ne pozabite se ozreti na steno:

na oddelek za odrasle (v lanskem letu je bilo vpisanih 281 članov, ki so si v 2315 obiskih izposodili 7189 izvodov gradiva). Ta prostor je največji, saj vsebuje tisočletna znanja in poleg starih še nove in nove besede – lansko leto smo vas presenetili z blizu tisoč novimi naslovi. Gotovo pa se vam bo pogled ustavil še malo naprej, na rdečem, udobnem fotelju... Prav imate, vabi vas, da vzamete knjigo v roke, se vanj udobno namestite in se prepustite čarovniji, ki jo zmorejo le besede. Če vas bo kdo prehitel, pa kar pogumno stopite naprej, v čitalnico. V tem najsvetlejšem prostoru smo združili priročno, študijsko in časopisno gradivo. Če vas zanima, kaj pišejo o Kostanjevici, poglejte v mapo, ki jo redno dopolnjujemo s članki, v katerih se ta naš otoški biser omenja. Še posebej so izpostavljene knjige z »domoznansko vsebino«, kot temu pravimo v knjižnicah, v prihodnosti pa bomo to zbirko dopolnjevali tudi s kopijami vsega ostalega gradiva, povezanega z našim krajem, ki ga hranimo v domoznanskem oddelku matične knjižnice. Še ena omembe vredna zbirka je tu: knjige Kulturnega društva Lojze Košak. Gotovo marsikateri »zrel« Kostanjevičan ob pogledu na to polico postane nekoliko nostalgičen, ko se spomni knjižnice, ki jo je pred mnogimi leti vodila gospa Verena Kosjek. Ta naša čitalnica lahko kaj hitro postane prostor za zanimiva literarna druženja in klepete: kar nekaj velikih imen se je že razgovorilo tu in gotovo bo prihodnost prinesla še koga. Prvi bo že zelo kmalu Mate Dolenc, zato prijazno vabljeni 29. februarja! Pa stopimo še malo ven - na teraso! Pred časom smo jo obnovili in na njo namestili udobne naslonjače, v katerih lahko posedite na prijaznem pomladanskem soncu

ob zvoku potoka v ozadju in berete, se družite ali se le odmaknete za par trenutkov … bi morda spili kavo? Nizozemski pisatelj Cees Nooteboom je zapisal, da obožuje knjižnice, saj je v njih člo-

vek sam, a hkrati med ljudmi, ki so zatopljeni v svoje stvari. Tudi v kostanjeviški knjižnici je tako. Tako, sprehodili ste se po tekstu in knjižnici. Vabim vas da jo obiščete in začutite energijo, ki jo dajejo knjige, sončen prostor in upam, da tudi mi, ki tu delamo. Knjižnica je odprta vsak torek in četrtek od 12. do 18. ure. Dobrodošli! Alenka Žugič Jakovina

Knjižni potepuhi in Senovo Kaj je knjižnica? Na to vprašanje lahko vse manj odgovarjamo s splošnim odgovorom, ki jo opisuje kot prostor, kjer si lahko izposojamo knjige. Knjižnica je več kot prostor in njeno delovanje sega mnogo širše od zgolj izposoje knjig. Je prostor, kjer se tkejo in odvijajo odnosi. Pa naj bo to odnos do knjig in branja kot tudi širše - odnos do skupnosti, v kateri deluje. Da bi to skupnost zajeli v čim večji polnosti, se knjižničarji trudimo navezovati stike z različnimi skupinami in podskupinami ter društvi in institucijami, ob tem pa seveda ne smemo prezreti posameznikov, saj so prav ti tisti, ki vstopajo ali še bodo stopili skozi naša vrata. Želje in potrebe vseh teh so različne, a v temelju skupne: kulturne, socialne, informacijske. Da bi jih bilo moč zagotoviti in s tem upravičiti naše poslanstvo, se jih trudimo zadovoljiti tudi v izposojevališču na Senovem. V treh letih delovanja tega izposojevališča smo se družili na enajstih prireditvah za otroke in odrasle, imeli smo 17 obiskov skupin najmlajših, postavljenih je bilo 24 priložnostih razstav, na pravljičnih uricah obujenih preko 60 pravljic, internet je zasedlo 4000 in več uporabnikov, izvedeno je bilo eno predavanje na temo disleksije in pomena branja, zaključeni so trije projekti v sodelovanju z OŠ XIV. Divizije Senovo. Svojo prisotnost v tem kraju želimo v prihodnje še nadgraditi, trenutno pa se lahko pohvalimo predvsem z delom z mladino, ki temelji na poudarku branja ter razvijanja bralne kulture in na usposabljanju samostojnih uporabnikov knjižničnega gradiva s samostojnostjo iskanja le-tega in drugih vrst informacij po različnih bazah podatkov, do katerih lahko iz knjižnice vsakdo do-

Knjižnična dejavnost na Vidmu le na 40 m² Izposojevališče na Vidmu obiskujejo različne ciljne skupine uporabnikov, predvsem mladina in upokojenci, ki jim je osrednja knjižnica v Krškem preveč oddaljena. Odprto je bilo 15. junija leta 1983 in se pri svojem delovanju vseskozi srečuje s pomanjkanjem prostora, saj dejavnost izvajamo le na 40 m2. Po standardih pa naj bi vsako izposojevališče merilo vsaj 150 m2. V izposojevališču poskušamo zadovoljiti potrebe in želje vseh starostnih in interesnih skupin, vendar prav zaradi prostorske stiske velikokrat uporabniki ostanejo prikrajšani. Majhen prostor otežuje hiter dostop do znanja in informacij, saj uporabniki nimajo možnosti uporabe računalniške in druge avdio video opreme, s tem pa nimajo niti dostopa do interneta. V izposojevališču naj bi tako kot v osrednji knjižnici skrbeli tudi za knjižno in knjižnično vzgojo in v ta namen organizirali različne dejavnosti in prireditve za mlade in odrasle, se vključevali v oblikovanje kulturnega in družabnega življenja, vendar v enoti poteka samo hranjenje in izposoja gradiva. Mladi uporabniki so tako prikrajšani za ure pravljic, lutkovne predstave, bibliopedagoške ure, prikrajšani so za prostor, kjer bi lahko skupaj s starši preživeli prijetne urice s knjigo. Odrasli uporabniki pogrešajo tematska predavanja, literarne večere, srečanja s pisatelji, različne razstave, prostor za prebiranje časopisov in računalnike za brskanje po internetu, ki so prav tako pomemben del dejavnosti vsake knjižnice. Zaradi vsega tega opažamo, da prebivalci Vidma in okolice potrebujejo sodobno in večje izposojevališče na Vidmu, da bi zadovoljili svojo potrebo po informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu in duhovnih potrebah ter razvijanju pismenosti. Ljerka Petakovič

stopa brezplačno. To dvoje je bilo najobsežnejše zajeto prav v projektnih in ciljno naravnanih aktivnostih.

Iskanje po sistemu COBISS/ OPAC in drugih bazah podatkov Le redki dijaki si znajo poiskati želeno gradivo preko sistema COBISS in jih tako ne

mi oblikami črk in samostojno vstopajo v svet pisane in brane besede. Ob tem je pomembno, da jih podpremo z vsemi oblikami pristopanja k pisani besedi, tudi izven šolskimi, na primer v knjižnici. Kajti knjiga še vedno ostaja ena glavnih podstati pri razvijanju kulturnega, socialno rahločutnega in demokratičnega človeka. To pa so vrednote, ki začno rasti skupaj z našimi pr-

Pravljična urica z babico Pra moremo obravnavati kot sa- vimi koraki in pogledi v svet mostojne uporabnike knji- in ob tem je tlakovanje te žničnih storitev. Z vstopom podobe položeno v odgovorv nadaljnje izobraževanje pa nost celotne skupnosti. je tovrstno znanje velikega pomena kot podpora in mo- Pri projektu zadajamo nažnost uspešnega izpolnjeva- slednje cilje: osvajanje nja šolskih obveznosti, še po- knjižnice kot prostora, prisebej pri iskanju gradiva za kaz knjižnice v luči kreativseminarske naloge. Knjižni- nega prostora in kot privlaččarji informatorji imamo ve- ne možnosti za preživljanje likokrat premalo časa za to- prostega časa, osvajanje vrstno učenje med rednim knjižničnega bontona (obnadelom. Pa tudi iskanje zah- šanje v prostoru, ravnanje s tevnejšega gradiva ali gradi- knjigo v knjižnici in doma, va na izbrano temo je opti- pravočasno vračanje knjig malnejše ob dopolnjevanju - razvijanje odgovornosti obeh – samostojnih uporabni- do drugih bralcev, ki čakajo kov in informatorjev. na isto gradivo), predstavitev knjige kot privlačne doKnjižnica na Senovem je res- mišljijske dežele (zanimive da obvladljiva glede na raz- zgodbe, kvalitetne ilustrapoložljivo gradivo (vsebuje cije, nova znanja in ideje), okoli 8000 enot gradiva), ob promoviranje branja kot vstopu v večjo knjižnico ali sprostitve, navezovanje odv takšno, ki (vsega) gradiva prtega stika s knjižničarjem nima v prostem pristopu, pa in seveda vzbujanje zaninastane težava. Zato učence, manja za samostojen obisk ki na Senovem zaključujejo knjižnice. šolanje, vpeljujemo v znanje iskanja gradiva preko sple- Pozornost pri naboru knjig je tnega iskalnika, ki ga omogo- (poleg stopnje težavnosti) ča sistem COBISS, in drugih. usmerjena predvsem k priS tem jim je omogočeno su- vlačnosti zgodbe in ilustravereno vedenje tudi v ostalih cij. Obenem pa si prizadeknjižnicah po Sloveniji. vamo delovati tudi v skladu s smernicami in ugotovitvaKnjižni potepuhi mi društva Bravo za otroke z motnjami branja in pisanja. Populacija, ki jo projekt na- Po obisku skupine v knjižnigovarja, so učenci drugih ra- ci veliko vlogo pri kroženju zredov devetletne osnovne knjige med učenci odigrajo šole. Ti otroci po šolskem uč- razredničarke, za kar se jim nem programu prvič samo- na tem mestu najlepše zastojno vstopajo v svet pisa- hvaljujemo. ne in brane besede in tako nadgrajujejo ali celo nado- In kdo pravzaprav so knjimeščajo vlogo, ki so jo imeli žni potepuhi? Mi vsi: braldotlej starši ali vzgojitelji. To ci, knjižni junaki, knjige in začetno obdobje samostoj- njihove zgodbe same. Vsi se nega branja je še posebej ob- potepamo – fizično ali domičutljivo za to, ali bodo otro- šljijsko. To nam daje občuci knjigo in branje osvojili kot tek svobode, ta pa zadovoljnačin in sestavni del svojega stvo in nasmeh. življenja. Pri tem mnogi poRenata Vidic trebujejo različne vzpodbude in nagovarjanja, to vlogo pa v veliki meri nosi tudi poslanstvo splošne knjižnice. V učnem programu se učenci do januarja seznanijo z vse-

PRILOGA KULTURA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Branko Bogovič »naložil« svoje karikature BREŽICE – Likovna družina KD Franc Bogovič Dobova je v kavarni Rosca pripravila odprtje razstave karikatur umetnika Branka Bogoviča, soustanovitelja likovne družine pred desetimi leti, z otvoritvijo pa v družini nadaljujejo uresničitev cilja, da z zaporednimi razstavami obeležijo 10-letnico delovanja likovne družine. Karikaturo kot likovno zvrst je številnim obiskovalcem predstavila mentorica Ruža Prahin. Če sama beseda karikatura pomeni pretiravati ali nalagati, je njen vrednosti pomen Prahinova pojasnila z besedami: »V likovnih umetnostih je karikatura namerno deformiranje real-

Branko Bogovič nosti, poudarjanje določenih značilnosti oseb in dogodkov. Je duhovita ilustracija aktualnih dogodkov in posameznikov, deluje vzgojno, psihološko in družbeno-socialno, najmočnejša pa je, kadar je njena tematika aktualna in neposredna. V 19. stoletju so na razvoj karikature vplivali novi humoristični časopisi, ki so karikaturistom omogočali stalno in neposredno komunikacijo z javnostjo. V Sloveniji se prične kontinuirani razvoj karikature z generacijo članov likovne skupine »Vesna«(Smrekar,Gaspari, Vavpotič, Tratnik) in humorističnim časopisom »Osa«. Od tedaj do »Pavlihe« je vsa zgodovina, razstava karikaturista Branka Bogoviča pa je lep, bleščeč kamenček v mozaiku slovenske karikature.« Sicer pa je izbor na razstavi le majhen del avtorjevih že objavljenih karikatur v različnih humorističnih prilogah časopisov, pa tudi v Pustnih novicah, sama razstava pa še zdaleč ne prikaže vsega obsega in vrednosti dela Branka Bogoviča. Otvoritev razstave so s humoristično besedo podkrepili člani Literarne sekcije »Beseda«, radost glasbene nostalgije so ponudili člani skupine Mariachi La Paloma, predsednica Vesna Davidović pa je avtorju za priznanje poklonila svež material za nadaljnje ustvarjanje. N. Jenko S.

10 let

za pokrajino.

Slovenski jezik v slovenskih društvih v Srbiji BREŽICE - Rut Zlobec je učiteljica slovenskega jezika, trenutno slovenski jezik poučuje v slovenskih društvih v Srbiji. November 2007 je bil v Beogradu tudi v znamenju 100-letnice poučevanja slovenščine v tem mestu, kar sovpada z na novo ustanovljenim štiriletnim študijem našega jezika. Zanimanje za naš jezik v Srbiji je v zadnjem stoletju veliko, čeprav tistim, ki se profesionalno ukvarjajo s slovenščino, in tistim, ki jo želijo študirati, ni (bilo) ves čas lahko. A študentje sami kažejo zanimanje za živo slovenščino.

Preteklost v nekaj besedah Na beograjski univerzi je točno pred enim stoletjem, šolskega leta 1907/1908, Pavle Popović (literarno-znanstveni strokovnjak, ki je kot študent bival v Ljubljani že leta 1905 začel predavati slovensko književnost) svojim študentom organiziral prvi tečaj slovenskega jezika. Dokumenti in zapiski pričajo, da se že ob koncu 19. stoletja omenjajo pobude za pouk slovenskega jezika ne samo v Beogradu, ampak tudi v Kragujevcu. Prof. Popović je svojo težnjo po znanju slovenskega jezika in književnosti utemeljeval z dejstvom, da so nujno potrebovali prevajalce iz slovenščine, saj je bilo zelo malo leposlovnih del prevedenih v srbščino. Tako kot pred enim stoletjem je tudi danes. Med obema vojnama so bili slovenski pisatelji in pesniki zastopani v srbskih berilih večinoma v izvirniku in z dodanim kratkim pojasnilom, slovnico so zelo malo omenjali, slovenščine niso poučevali v srbskih šolah, tudi v Jugoslaviji slovenskega jezika niso poučevali v šolah, srbohrvaškega pa so v slovenskih. Slovenščina je bila enakopravna samo na papirju. Potem so sledila črna devetdeseta leta, ampak slovenščina je kot po čudežu v Srbiji živela naprej. Maja Djukanović, docentka za slovenski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu, soavtorica zadnjega slovensko-srbskega slovarja in prevajalka, navaja neizmerno pomoč Centra za slovenščino na tujih univerzah s Filozofske fakultete v Ljubljani in koliko dobrega je ta center storil za podobo Slovenije in za pridobitev resničnih prijateljev Slovenije. Ob podpori centra so bili lani maja v Sloveniji, aktivno so sodelovali na svetovnih dnevih slovenske literature, sodelovali so s pisatelji Beletrine, obiskali slovenske gledališke predstave…

Uslišana Rutina želja »Ko je Ministrstvo za šolstvo objavilo razpis za poučevanje slovenščine v tujini, sem se prijavila. V prosveti sem dvajset let, štiri leta sem poučevala na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu in šestnajst let na OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah in sem enostavno potrebovala spremembo. Razpisov je bilo več. Za poučevanje v Kanadi, Nemčiji in Srbiji. Izbrana sem bila za Srbijo, kar sem z veseljem sprejela. V Srbijo sem odšla v začetku oktobra in sicer v soglasju in z velikim razumevanjem ravnatelja Martina Dušiča, ki je tudi že prej vseskozi podpiral povezovanje šole navzven. Zahodno, vzhodno, južno od matične šole. Oktobra sem tako odšla v Be-

ograd, kjer sem s pomočjo Maje Djukanović našla nastanitev, iz Beograda pa potujem v Niš, Novi Sad in Subotico, v vseh teh štirih mestih pa v slovenskih društvih poučujem slovenski jezik. Pogodbo za poučevanje slovenščine sem podpisala do izteka šolskega leta, t.j. do 31. 8., upam pa, da mi bosta vodstvo šole in Mi-

nilnega pouka v tujini obstaja, vendar je potrebno cilje dosegati na različne načine. Vsebine je potrebno prilagoditi obstoječemu stanju. To pomeni, da je potrebno upoštevati starost slušateljev, predznanje, zanimanje in aktualne dogodke – na primer Prešernov dan, pustovanje, obeležitve vseh drugih pomembnih prazni-

Subotici pouk obiskuje osem fantov med 10. in 16. letom ter deset odraslih, tudi tu so vsi s slovenskimi koreninami. V Nišu se pouka udeležuje šest otrok in okoli petindvajset odraslih, med njimi jih je nekaj prijateljev društva Slovencev. Slovensko društvo v Novem Sadu je lani praznovalo 10. obletnico ustanovitve in je

v pristnem okolju. Udeležili smo se seveda tudi okrogle mize o medkulturnem dialogu Ni nam vseeno v knjižnici Brežice. In naj povem, da so trenutno v Sloveniji še štirje študentje slovenskega jezika, ki slovenščino študirajo na beograjski Filološki fakulteti pri prof. Maji Djukanović. Vsi so prejeli štipendije za en semester študijskega bivanja na Univerzi v Ljubljani, kar bo zelo pomembno vplivalo na njihov nadaljnji strokovni razvoj.«

Ne samo enkrat, v Brežice bi radi prišli še večkrat

Rut Zlobec z učenci iz Srbije v brežiški knjižnici nistrstvo omogočila podaljšanje pogodbe še za eno šolsko leto. Tako kot sem slovenščino z veseljem poučevala v osnovni šoli Pišece, jo s takim veseljem poučujem tudi v slovenskih društvih v Srbiji.«

Praznovanje stoletnice slovenščine v Srbiji »Slovenščina živi na Oddelku za splošno jezikoslovje Filološke fakultete v Beogradu in v okviru tega oddelka smo praznovali 100 let učenja slovenskega jezika na beograjski univerzi. Proslavo je 30. novembra lani organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije v sodelovanju s Filološko fakulteto. Za organizacijo je poskrbela gospa Tatjana Kovačič, ki se na veleposlaništvu zelo učinkovito ukvarja s kulturnimi dogodki in izmenjavami. Proslave so se udeležili predstavniki univerze, Ministrstva za šolstvo Srbije, slovenski gospodarstveniki v Beogradu, člani društva Slovencev iz Srbije, Slovenci, ki živijo v Srbiji, in mnogi drugi gostje. Nenehno je treba povezovati univerzitetni pouk slovenščine v Srbiji z dogodki in z življenjem v društvih Slovencev. Na ta način, s povezovanjem, se je drug od drugega mogoče veliko naučiti.«

En delovni dan »Zjutraj pregledam najprej elektronsko pošto. Zelo sem vesela, kadar dobim kakšno gradivo od kolegic, ki prav tako poučujejo slovenščino v tujini, saj se sama s slovenščino kot drugim jezikom srečujem prvič. Učni načrt za poučevanje slovenščine v oddelkih dopol-

kov - in uro s snovjo prilagoditi vsemu temu. Potem se začnem pripravljati na samo delo v društvih, včasih tudi za dva ali tri dni naprej, saj se včasih vračam domov okoli polnoči in grem zjutraj zgodaj znova na pot. Ves dopoldanski čas me spremlja satelitski program TV Slovenija, saj tako skušam slediti dogajanjem v domovini, dogajanja pa prenašati, posredovati članom društev, kajti ta program ni vsem dostopen, mnogi še nimajo interneta, slovenskih revij in časopisov pa v Srbiji skoraj ni mogoče kupiti. V Srbiji ni moč kupiti nobene knjige v slovenščini, vse to pa tako ali drugače vpliva na status slovenščine.«

Jezik je domovina, ki jo vedno nosiš s seboj »V beograjskem slovenskem društvu dopolnilni pouk slovenščine obiskuje osem otrok v starosti od 7 do 14 let. V glavnem so to otroci iz mešanih zakonov, nekaterim družinam je uspelo ohraniti in negovati slovenski jezik že v četrto generacijo. Če gre ta interes ali ljubezen do slovenščine čez štiri generacije, pomeni to, kar je zapisal slovenski pisatelj Lojze Kovačič – Jezik je domovina, ki jo vedno nosiš s seboj. Odraslih slušateljev, lahko rečem tudi učencev, je vseh skupaj okoli trideset, vsi so s slovenskimi koreninami, v starosti od 20 do 80 let, razdeljeni pa so v tri skupine. V

tudi najstarejše društvo v takšni obliki, ki je zelo dejavno. Še posebej sem vesela, da se je en član društva že udeležil mednarodnega tabora na naši OŠ v Pišecah in da bo društveni pevski zbor »Kredarica« gostoval v Pišecah 20. junija, to gostovanje pripravljata KD Pišece in predsednica Ivanka Zupančič. Vsa društva imajo svoje prostore, društvu v Nišu je uspelo svoje prostore pridobiti letos, kar kaže tudi na nekoliko težji položaj društva. Vsi pa izražajo željo, da bi se več Slovencev, ki prihajajo v Srbijo ali kot turisti ali poslovno, oglasilo v slovenskih društvih. Moja izkušnja je, da se mladi zelo radi učijo slovenščine in drugih tujih jezikov, saj s temi znanji in drugimi z drugih področij, vidijo svojo pot v prihodnost, kajti znanje je prihodnost, je kruh.«

Na obisku v Sloveniji »Osnovna šola Tabor v Mariboru je letos že enajstič zapored ob slovenskem kulturnem prazniku organizirala srečanje otroških gledaliških skupin z naslovom »Z odra na oder«. Ker je na teh srečanjih naša šola že sodelovala, sem to sodelovanje želela nadaljevati tudi po odhodu v tujino. Zavod za šolstvo in OŠ Pišece pa sta omogočila prihod treh učencev iz beograjskega društva Slovencev na to prireditev, kjer so Sara, Mina in Luka nastopali s kratkim prizorom o sv. Martinu v slovenščini. Udeležili so se tudi pouka na osnovnih šolah v Pišecah in na Bizeljskem, si ogledali nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti v občini Brežice, v obeh šolah so predstavili svoj kraj in hkrati doživeli slovensko besedo

14-letni Luka Pandurov: »Ko sem šel v Brežice, si nisem mislil, da bom prišel v tako lepo mesto. Učiteljica Rut je mene in prijateljici povabila v svoj dom, kjer smo se spoznali z njeno mamo in očetom, rojaki in prijatelji. Ko pa sem prišel v Pišece, sem videl, da je ta šola zelo lepo urejena in čista, lepša kot naša mestna. Še nikoli nisem videl šole s tako lepim ozadjem in nadihali smo se čistega planinskega zraka. Tukaj se mi zdi zelo tiho in mirno, avtomobili so redki, slišali smo tudi cerkvene zvonove, v Beogradu se jih ne sliši, ker je hrup. Tu slišim ptičji zvok in Brežice so zelo lepo mesto, kamor se želim še večkrat vrniti.« 13-letna Mina Jocić: »Rada imam naravo, zato sem v Brežicah zelo rada. Navdušena sem, ker grem lahko v gozd in se v gozdu lahko igramo. V Beogradu imamo parke, ampak kaj, ko so tam parkirani avtomobili. Všeč mi je bil tudi Maribor, ko smo se vračali z avtobusom, smo videli ptičke, veliko ptičk. Z 11-letno Saro Krstić sta vtise dopolnjevali: »V Pišecah in Brežicah smo videli gradova, spoznali smo nekaj njune zgodovine, škoda je, da sta bila že zaprta. Ampak smo pa bili na svežem zraku. Sem bi mi še radi prišli, ne enkrat, večkrat.«

Še o aktualnih političnih razmerah »Vsi člani slovenskih društev in prijatelji društev Slovencev čutijo izredno močno povezanost in to jim je kot nekakšno notranje zavetišče. Bombni napadi na Mercatorjeve trgovske centre in kakšni drugi izpadi so odzivi posameznih skrajnežev, kar pomeni, da nestrpnosti niso odraz splošnega razpoloženja do Slovenije v Srbiji,« pojasnjuje Rut Zlobec, ki se v niško društvo vozi z vlakom, v bližnja Beogradu pa z osebnim avtomobilom, ko se ji delovni dan začne v zgodnjih jutrih in konča pozno zvečer. Natja Jenko Sunčič

PRILOGA KULTURA

Astin večer KRŠKO V soboto pod večer, 9. februarja, je v krški Dvorani v parku potekala glasbeno-literarna prireditev, ki so jo Asti Malavašič, literarni ustvarjalki s Senovega, ob njenem častitljivem osebnem jubileju posvetili njeni otroci - hčerki Lučka Povšič ter Maja Divjak Malavašič in sin Rok Malavašič. Večer,

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Lanska zmagovalca ponovno blestela

S tamburicami in mandolinami ogreli srca

BIZELJSKO – V novi osnovni šoli je minuli petek izzvenel tradicionalni, že 17. zimski festival, ki so ga tokrat pripravili v šolski telovadnici. Kot je v pozdravu dejala ravnateljica Metka Kržan, so po slavnostnem 7. decembru, ko so se preselili v novo šolo, le-tej že vdahnili življenje. V naslednjem mesecu pa bo prenovljena še telovadnica, ki ji namenjajo 23.000 evrov iz ostanka prihodka preteklih let. Ob tem se je zahvalila vsem, ki so kolektivu in učencem pomagali prebroditi dobro leto gradnje, ko so bili razseljeni na več lokacijah.

ARTIČE – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti – OI Brežice in Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče sta pripravila koncert regijskega srečanja tamburašev in mandolistov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Na odru artiškega Prosvetnega doma je na reviji zaigralo enajst skupin, in sicer Tam-

Asta in Rok Malavašič, Lučka Povšič in Maja Divjak Malavašič ki bi ga lahko poimenovali tudi - za in v znamenju Aste, je bil prepleten z recitali in uglasbitvami Astinih pesmi iz pesniških zbirk Šelestenje nemira in Žigulinov mali svet, ki so jih izvajali Stanka Macur, Sonja in Janko Avsenak ter Vidka Kuselj. Za še dodatno presenečenje pa so Lučka, Maja in Rok poskrbeli tako, da so 50 Astinih še neobjavljenih pesmi strnili v priložnostno pesniško zbirko z naslovom V baletu noči. B. M.

Uspeh mladih sevniških citrark SEVNICA - V organizaciji Citrarskega društva Slovenije je 2. februarja v Velenju potekalo 10. državno tekmovanje slovenskih citrarjev v disciplini komorne skupine s citrami. Tekmovalne kategorije so bile razdeljene na osnovi povprečne starosti skupine. V veliki dvorani velenjske glasbene šole so se predstavile

Domači tamburaši med nastopom

Zmagovalec Plevel z mlajšimi pevci

Zmagovalka Zagmajstrova s konkurenčnimi pevkami

V netekmovalnem delu smo prisluhnili reviji pevcev prve triade, ki daje slutiti, da dobrih pevcev ne bo zmanjkalo. Med mlajšimi učenci se je pomerilo devet pevcev, zmagal je Denis Plevel s Pepelko. Med starejšimi učenci pa je nastopilo devet odličnih pevk, najboljša je bila Janja Zagmajster s skladbo Tiho, tiho čas beži. Ne smemo pozabiti odlične spremljevalne vokale; Sonja Brkovič, Marija Krivec, Vanja Malus in Klavdija Kovačič. Glasuje občinstvo, oba zmagovalca pa sta ponovila uspeh lanskoletnega festivala. Med štetjem glasov so zapeli tudi gostje, ki s prepevanjem žanjejo vidne uspehe: Sara Antolovič z Brežic s plesalkama, Weissova in Urek, zmagovalca globoškega festivala, tudi tokrat pa je polno dvorano ogrela že 7. generacija šolskega ansambla Fru Fru, vsi pod mentorstvom Vilka Ureka. S.V.

Mladi glasbeniki GŠ Brežice prvič v klavirskem triu Flavtistka Lara Šalamon in citrarka Anja Drstvenšek (Foto: Roman Drstvenšek) tudi učenke Glasbene šole Sevnica. V kategoriji citrarski duo do 15 let sta Nina Mikolič in Eva Metelko prejeli srebrno priznanje, v kategoriji komorne skupine s citrami in drugimi akustičnimi instrumenti do 18 let Duška Stopar, citre, in Barbara Virant, flavta, bronasto priznanje, v isti disciplini do 15 let pa citrarka Anja Drstvenšek in flavtistka Lara Šalamon zlato priznanje. Anja in Lara sta s svojim nastopom navdušili publiko, prepričali ocenjevalno komisijo ter osvojili zlato priznanje, 99 točk in prvo mesto v kategoriji. Z delom programa sta nastopili tudi na koncertu nagrajencev 14. februarja na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor. Za uspešne nastope in odlične rezultate iskrene čestitke tekmovalkam in učiteljicama Jasmini Levičar, citre, in Vanji Ivanković, flavta. GŠ Sevnica

BREŽICE - V okviru TEMSIG-a, tekmovanja učencev vseh stopenj glasbenega izobraževanja v Sloveniji, so se letos učenci iz Glasbene šole Brežice prvič prijavili tudi v drugačni verziji – kot klavirski trio. Priprava glasbenikov za igranje v komorni skupini je veliko zahtevnejše od tekmovanja posameznikov, saj je nujno potrebno medsebojno poslušanje, prilagajanje in usklajeno, hkrati pa tudi tehnično in karakterno zanimivo izvajanje tekmovalnega programa.

Glasbena šola Krško objavlja

natečaj za izdelavo vsebinskega osnutka besedila (sinopsis) za musical. Natečaj pomeni prvo fazo glasbene stvaritve, katere izvedba se predvideva v letu 2010. Rok za oddajo osnutka je 28.3.2008. Vsebinski osnutek besedila naj bo strnjeno predstavljen (največ ena natisnjena stran) in natančneje razdelan (največ tri natisnjene strani). Tema, na katero se besedilo nanaša, je poljubna. O prispelih besedilih bo odločila posebna komisija Glasbene šole Krško in bo najboljše tri ponudnike povabila na razgovor, kjer jim bo podrobneje predstavila potek nastajanja music–la in nadalnje sodelovanje z ostalimi izvajalci. Odločitev o izboru bo sprejeta do 20. junija 2008. Najboljše tri ponudbe bodo tudi nagrajene. Komisija bo pri izboru upoštevala: • Vsebinsko izvirnost, • Aktualnost, • Potencial, ki ga predloga nosi za uglasbitev. Glasbena šola Krško, 12.2.2008, ravnatelj Drago Gradišek, prof.

Vivat Kozina BREŽICE- Marjan Kozina je bil izjemen slovenski skladatelj, ki se je rodil v Novem mestu. Glasbeno ga je navdihnila tudi Trška gora. Poznamo ga po skladbah, kot so Hej, tovariši, Naša vojska -Kdo pa so ti mladi fantje in drugih. Vse to smo izvedeli v poučnem dokumentarnem filmu, ki smo si ga učenci Osnovne šole Brežice ogledali 6. februarja v Prosvetnem domu Brežice. Film prikazuje življenje Marjana Kozine, po katerem je v Novem mestu poimenovana tudi glasbena šola. Film prikazuje življenje Marjana Kozine. Všeč mi je, da smo imeli priložnost videti, kako se ga spominjajo ljudje, ki so ga poznali. (Ana) Film je zanimiv, saj je bilo veliko slikovnega gradiva. (Helena) Nekateri mislijo, da je bil film neprimeren za nas najstnike, vendar mi je všeč, da smo izvedeli nekaj o Marjanu Kozini in Novem mestu.(Dragana) Iz filma sem izvedela veliko o skladatelju, za katerega še nisem slišala. Bilo je super. (Anja) Ana Lisac, Dragana Vujić, Helena Deržič in Anja Necin, novinarski krožek OŠ Brežice

Za slovenski kulturni praznik

GLASBENA ŠOLA KRŠKO

Kolodvorska 2, 8270 Krško Tel.: 07 488 01 40, Fax: 07 488 01 50 E-pošta: gs.krsko@s5.net, www.gs-krsko.si

buraški orkester KUD Oton Župančič, umetniški vodja(u.v.) Dragutin Križanić, solistka Elizabeta Križanić ter Tamburaški orkester Glasbene šole Krško, u.v. Branka Žičkar. Za posavskima orkestroma so se nato predstavili še TO OŠ Metlika, u.v. Matej Matkovič; Tamburaši KUD Lepa Anka Preloka z u.v. Jožetom Starešiničem in solistko Marijo Jerele; KUD Oton Župančič Gradac, u.v. Damjan Gregorič; TS Folklornega društva Kres Novo mesto, u.v. Branka Moškon; TS Klasje Novo mesto, u.v. Irena Rešeta; TS Metliške FS Ivan Navratil, u.v. Stane Križ; TO OŠ Dragatuš, u.v. Marko Željko; TS KUD Oton Župančič Vinica z u.v. Željko Karin Biličič in solistom Gašperjem Miheličem ter z umetniškim vodjem Antonom Grahkom še TO GŠ Črnomelj. Prireditev je povezovala Ida Ostrelič in glede na to, da se tri društva imenujejo po Otonu Župančiču, je spomnila, da letos obeležujemo 130–letnico rojstva tega našega velikega pesnika, o njem in njegovem delu pa bomo čez leto v slovenskem prostoru bržčas namenili še pozornosti, ki si jih kot literat in mislec vsekakor zasluži; regijsko srečanje tamburašev in mandolistov je strokovno spremljal Damir Zajec. N.J.S.

Nastja Galič, prof. Darija Stanovič, Sara Žibert, Alen Predanič in prof. Svjetlana Zdelar (Foto: Primož Cigler) Pod vodstvom mentoric Svjetlane Zdelar, profesorice violine, in Darije Stanovič, profesorice klavirja, so v klavirskem triu nastopili Nastja Galič kot prva violina, Alen Predanič kot violončelist in pianistka Sara Žibert. Kljub temu, da so med šestimi komornimi skupinami, ki so bile veliko starejše in bolj izkušene, tekmovali prvič, so se odlično odrezali in osvojili bronasto priznanje. Glede na to, da so tekmovali v skupini, kjer je povprečna starost tekmovalcev 15 let, so 11-letna Nastja in 14-letna Sara ter Alen dokazali, da so sposobni izvajati atraktivne skladbe tudi v zahtevnih verzijah, kar bodo že v kratkem dokazali na več javnih kulturnih prireditvah, kamor so jih tisti, ki so jih slišali igrati, že navdušeno povabili. Na naslednje tekmovanje pa bodo odšli starejši, zrelejši, bolj izkušeni in poskušali enakovredno konkurirati tudi najboljšim v Sloveniji. Tovrstno kvalitetno delo z mladimi v Brežicah je vredno pozornosti in pohvale ter posnemanja. Metka Galič Številnih prispevkov o dogodkih in dejavnostih na šolah smo v uredništvu veseli in jih objavljamo v skladu s prostorskimi možnostmi ter uredniško presojo. Ob tem pa mladim novinarjem in fotografom ter njihovim mentorjem svetujemo, naj bodo članki dolgi največ 1500 znakov, priložena pa naj jim bo največ ena fotografija originalne velikosti (nepomanjšana) – kot priponka v JPG formatu. Ur.

VELIKA DOLINA – Ob kulturnem prazniku smo učenci osnovne šole pripravili prireditev, ki je 7. februarja potekala v avli šole. Pod vodstvom učiteljice Tatjane Špan sta se predstavila pevska zbora razredne in predmetne stopnje, plesne sposobnosti pa so pokazale učenke 9. razreda s plesno

Pevski zbor razrednje stopnje med nastopom točko hip – hopa. Da imamo na šoli kar nekaj dobrih glasbenikov, sta dokazala Danijel Škofljanc in Matevž Sodič z igranjem na harmoniki in klavirju. Program sta povezovala učenca Andrej Franko in Katja Palovšnik, ki sta na sproščen in domiseln način pokazala izredne voditeljske sposobnosti. Zlasti pa so piko na »i« dali učenci dramskega krožka, ki so pod vodstvom Edite Krošl predstavili Prešernovega Povodnega moža v ritmu Ravelovega Bolera, kar je bilo vsekakor nekaj posebnega. Tjaša Omerzel, Sara Tomše in Katja Fakin, 4. razred OŠ Velika Dolina

PRILOGA MLADI

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Iz oči v oči z mladimi Posavci: Davor Vlaški, predsednik Košarkarskega kluba Krško

"Košarka in moji mulci – ma ni lepšega!" Košarkarski klub Krško je decembra dobil novega predsednika. Z mladim trenerjem, ki končuje študij na Fakulteti za šport, je klub očitno zopet zadihal in se na veselje ljubiteljev športa, po sicer napornih ovinkih preteklosti, polni blišča, a tudi bede, vrača k svoji izvorni energiji: navdihujoči ljubezni do košarke. Najraje bi napisala enačaj med športom in imenom Davor Vlaški. Predvsem zato, ker sta šport in Davor neločljiva od nekdaj, šport je njegova strast, širjenje te strasti pa njegovo pravo poslanstvo. Od najzgodnejših dni na Mostecu pri Dobovi se je Davor želel preizkusiti v vseh športih. Pa vendar med srednješolskimi klopmi v brežiški gimnaziji dolgo sploh ni pomislil, da bi se športu posvetil tudi pedagoško, da bi s športom prežel svoj vsakdan. Dokler ga v to ni prepričal profesor Polde Rovan.

tnih spretnostih, cilj je povsem drugje, saj moraš mlade kot trener oblikovati celostno, pravi Davor. Delo z mladimi je seveda zelo občutljivo in predvsem odgovorno. Mladega igralca razvijaš, naučiš ga komunikacije, spoštovanja soigralcev, sodnikov, nasprotnikov, a tudi drugih ljudi. Naučiš ga spoštovanja narave. Otroci se po trenerju zgledujejo in prav vsi gibi, čustva ter odnosi trenerja do okolice so ves čas skrbno opazovani in v prihodnosti delno posnemani.

Košarka ga je začarala, začel jo je igrati ob koncu osnovne šole, nato treniral v krškem klubu, na fakulteti pa se je strast do tega, zanj najlepšega športa, še okrepila. Zaplaval je v preučevanje literature, spremljal in analiziral najrazličnejše tekme, stkal odličen odnos s specialisti za košarko na fakulteti. S svojim znanjem se je nato želel vrniti v domače kraje, zato je za obvezno prakso v 3. letniku izbral trenersko mesto v Košarkarskem klubu Krško, kjer se je vedno dobro počutil in se nato izjemno ujel s trenerjem Sinišo Mesičem.

»Predvsem pa se moraš kot trener zavedati, da na silo ne gre nič, košarko moraš imeti tudi sam najraje, da lahko to veselje deliš, prav tako te mora delo z otroci navdihovati. Z otrokom si vsak dan, spoznavata se, vidiš, kaj ga motivira, kaj ga zavira, pri kom je kritika dobrodošla in koga bo to zablokiralo. Ja, pripravljen moraš biti na neizmerno energijo, ki jo imajo otroci, na to, da ti včasih 18 žog hkrati nabija po dvorani in da bodo preizkušali tvoje meje. A vse se začne in konča z vzajemnim spoštovanjem. Četudi te bo otrok petkrat znerviral na treningu, je tvoje poslanstvo, da ga oblikuješ. Nekoč bo odrasel človek, ki bo na ulici pristopil k tebi in ti povedal, da se je skozi treninge košarke veliko naučil o športu, sebi in se opremil za življenje naprej. Filozofi-

Danes poučuje dve pionirski skupini, v eni so otroci in mladi do 12, v drugi do 14 let. Simbioza dela z mladimi in košarke je zanj magična. Mlade kot trener postopno gradiš, a stvari še zdaleč ne ostajajo le pri špor-

ja trenerja ne smeta biti denar ali izdelovanje zvezd. Nikoli ne boš naredil 100 zvezd! Če boš v življenju oblikoval dva igralca, ki se bosta povzpela med najboljše, boš lahko srečen. Najpomembnejša pa ostaja posebna vez med otrokom in športom.«

Odkrivanje športa Na vprašanje, katera leta so najbolj primerna, da otrok začne s treningi košarke, mi Davor zariše idejo t.im. elementarnih iger. Poenostavljeno rečeno, gre za idejo, da bi otroke od 8. do 10. leta odpirali za šport nasploh, da bi otroci odkrivali in preigravali različne ekipne športe. In šele po dopolnjenem 10. letu bi lahko otroka, glede na njegove želje, a tudi sposobnosti, ki bi se skozi elementarne igre pokazale, usmerili v določen šport. A dialog mora biti že med otroci, starši, trenerji in klubom. Želi si, da bi se več staršev aktivneje vključevalo v šport svojih otrok, da košarka ne bi bila samo nek trening, kamor pripeljejo svoje otroke in jih po treningu pridejo iskat. Da vidijo, kako njihov otrok napreduje, da spremljajo njegov športni razvoj, a tudi napredek kluba kot takega. Davor potarna, da so tribune med tekmami preveč prazne, čeprav so tekme brezplačne in zanimive. Medtem ko

kadetom že lahko razložiš, da je pomembna dobra igra in ne toliko zmaga, so manjši otroci najsrečnejši, če se borijo za zmago in jih pri tem spremljajo starši.

Klub potrebuje člansko ekipo Košarkarski klub Krško se po tem, ko je počistil z vso dediščino predhodnega kluba, trenutno financira s pomočjo Občine ter igralnin. Pa vendar je po predsednikovem mnenju prava pot za prihodnost njihovega kluba članska ekipa. Brez članske ekipe bo tudi krški klub ostal le valilnica kadrov za večje klube in se ne bo razvijal. Seveda je vse vprašanje denarja in gre pravzaprav za sklenjen krog: za sponzorje so zanimive le članske ekipe, denar, da sploh začneš tekmovati s člansko ekipo, pa lahko prinesejo le sponzorji. Da izpelješ eno ligo s člansko ekipo, torej 9 krogov doma in 9 krogov v gosteh, potrebuješ okoli 10.000 evrov, brez da bi plačal člane, denar gre za delegate, sodnike, potne stroške itd. Ko govori o velikih klubih, ki ves čas prežijo za talentiranimi igralci, vprašam, ali ne more majhen klub igralca preprosto zadržati? »Formalno seveda lahko to storiš, a to je nemoralno in sebično, ker s tem lahko igralca uničuješ. Če nimaš članske ekipe, je dejstvo, da mu pač

Davor Vlaški ne moreš ponuditi, da bo potem, ko bo res vrhunski, igral na nekem višjem nivoju, za dobro ceno. S člansko ekipo se bi razvijali vsi skupaj. Posavska košarka, otroci, okolica.«

Posavje ima dovolj talentov Davor trdi, da je Posavje dovolj veliko za en res kvaliteten klub z dobrimi rezultati. Želi si, da bi v klubu zapolnili vse ekipe, pionirske, kadetske, mladinske, da bi sodelovanje posavske košarke ter utrip prebivalcev okrepili. Idealno bi bilo, ko bi imeli vsi košarkarski klubi skupen cilj: narediti eno močno člansko ekipo, pomagali bi si med sabo, v manjših krajih bi potekal pomemben del treningov, da bi se že na šolah in v manjših klubih s košarko srečalo čim več otrok. Potem bi dva skupna treninga potekala v večjem klubu, npr. Krškem. Ko omenim, da bi naj-

Društvo študentov Brežice www.drustvo-dsb.si

Prevozi DŠBus

Prosti čas Smučanje in bordanje

SLOVENIJA Krvavec ali Rogla Krvavec ali Rogla

dnevi cena-dšb cena-smučišče vse dni 19,00€ 23,00€ pon-pet 17,00€ 23,00€

TUJINA Osojščica/Gerlitzen Mokrine/Nassfeld Katschberg Turracher Hoehe

cena 25,00€ 26,00€ 25,00€ 24,50€

ob 17.45 ob 18.00 ob 18.15 ob 19.30

iz brežiške avtobusne postaje cena le 3,4 € iz krške avtobusne postaje na Raki (ob hitri cesti) Ljubljana (Bežigrad, Dunajska, Bavarski dvor, Šiška, Rožna dolina, Gerbičeva) » INFO & REZERVACIJE: Tamara Kos (041 949 165)

Smer MARIBOR - vozni red (nedelja): starostna meja 1981 in mlajši 1985 in mlajši 1985 in mlajši 1983 in mlajši

ob 18.00 ob 18.15 ob 18.20 ob 18.30 ob 20.00

iz krške avtobusne postaje iz brežiške avtobusne postaje iz Župelevca izpred trgovine iz Bizeljskega - gostilna Šekoranja Maribor (Tabor, Gosposvetska, ŠTUK, Tyrševa,City) » INFO & REZERVACIJE: Marko Abram (031 541 269)

Na blagajnah smučišča preverjajo status študenta. Karte in kupone lahko kupite v BiT, CPB 17, Brežice.

Zabava

BODI TAM!™

21. marec 2008, dvorana MC Brežice,

DŠBFEST’08 GLASBA ZA R AZGRETA SRCA

Petek, 22. Feb 2008 Zunanji oder MC Brežice

Pričetek žur a 16.00

organizator: Društvo študentov Brežice pogoji za prijavo: najmanj 3 avtorske skladbe, demo posnetek, zmožnost najmanj 30 minutnega nastopanja v živo Zainteresirani prijave pošljite na naslov: Zveza ŠKIS, Tržaška 42, 1000 Ljubljana, s pripisom ZA RAZPIS! zadnji dan prijave - 25.2.2008 Več informacij: Mario Benkoč, gsm: 040 732 511

»In spet ne mislimo na košarko, na otroke! Nikoli nisem rekel, da mora biti Krško glavno, čeprav je geografsko na središču Posavja, ima ogromno izkušenj in najbolj funkcionalno dvorano za košarko. Pa saj vsi vedo, da sem doma v brežiški občini in jo imam zelo rad! Prav tako super sodelujemo s sevniškimi košarkarji, posebej s Košarkarskim klubom Blanca, kjer imajo daleč naokoli največji posluh za ljubezen do košarke, za delo z mladimi. Ni fora v imenu, ne sme se zdaj vse prenesti na brezpredmetno rivalstvo, gre za dejstvo, da če bomo silili kot majhni klubi vsak na svojo stran, potem bo Posavje ostalo razdrobljeno in rezultata, ki bi ponesel Posavje naprej, pač ne bo.« Maruša Mavsar

BREŽIŠKA INFO TOČKA

Priložnosti Postani član

Najcenejši prevoz v univerzitetno središče Smer LJUBLJANA - vozni red (nedelja):

brž v ospredje stopila tekmovalnost med posameznimi občinami, se Davor zasmeji:

Pridružite se ekipi perspektivnih mladih

Razmišljaš o svoji prihodnosti? Imaš ambicije, cilje, sanje? Si talentiran? Želiš biti aktivnen/na ter ustvarjalen? Postani član ekipe in pomagali bomo razvijati tvojo osebnost in talente.

BODI AKTIVEN! BODI KREATIVEN! Včlaniš se lahko v BiT, CPB 17, Brežice, vsak delovni dan med 9.00 in 15. uro, v petek med 11.00 in 17.00 ter soboto med 9.00 in 12.00 uro. S sabo prinesi potrdilo o šolanju 2007/2008.

Ponudba Brežiška info točka Storitve in ugodnosti, ki jih nudimo

najcenejše fotokopiranje v mestu (A4 že od 0,03€ naprej), plastificiranje, vezave - vstopnice za Kolosej (3,4€) in Planet TUŠ (2,5€) - Ob nakupu prejmete kupon, ki ga lahko uporabite za katerokoli predstavo, katerikoli dan v mesecu! - karte za Fitnes center Arena - Kemo mesečna 19€ (25€), enkraten vstop 1,9€ (3€) - karte preko sistema Eventim - brezplacen wireless dostop do interneta - Frizerstvo ANDREJA STYLE, Intermarket Brežice 15% popusta za člane - Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Krško 10% pupusta pri avtovleki, servisnih storitvah, kleparskih in ličarskih storitvah ter 5% na vgrajene nadomestne dele. Popust lahko koristijo člani z dšb kartico ter prometnim dovoljenjem.

Najem kombijev Da bi vam olajšali posebne ali skupinske prevoze, bodisi da potujete po Sloveniji ali da odkrivate tujino, bodisi morate z bandom na koncert ali se odpeljati na ogled tekme, naša info točka BIT vam ponuja ugoden najem poskočnih in udobnih kombijev. Za vse informacije v zvezi s kombiji nas pokličite na 041 77 77 61.

PRILOGA MLADI

Krški šolarji na pokljuškem maratonu KRŠKO - V soboto, 2. februarja, se je 25 učencev OŠ Jurija Dalmatina Krško pod vodstvom Antona Zakška odpeljalo proti Pokljuki. Učenci so se udeležili tradicionalnega pokljuškega maratona, ki ga organizira Ministrstvo za šolstvo in šport. Po pozdravnem govoru ravnatelja OŠ Gorje in zapeti himni je sledil start teka na smučeh na 2 in 5 km. Pri-

Krčani s čokolado velikanko reditev je bila netekmovalnega značaja, zato so vsi učenci v cilju prejeli spominsko medaljo. Druženje na pokljuški planoti so nadaljevali ob številnih dodatnih aktivnostih na snegu: na strelišču za biatlon so jim predstavili ravnanje s puško, predstavili sta se nam Policijska enota Kranj in Gorska reševalna služba Radovljica, sodelovali pa so tudi pri štafetnih igrah, igrali boj med dvema ognjema na tekaških smučeh in tekmovali v vlečenju vrvi. Z dobro igro so si prislužili nekaj sladkih nagrad. Na zaključku prireditve so jim podelili pokale za najmnožičnejše osnovne in srednje šole. Sledilo je še žrebanje glavne nagrade: sedemkilogramske čokolade velikanke. Vsi so skakali od veselja, saj je šla nagrada v naše roke. Polni lepih vtisov in z mislijo, da drugo leto spet pridemo, so se odpeljali proti Krškem. A.Z.

Projekcija filma in debatni večer

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

„Tema do nižin“ BREŽICE - V soboto, 26. januarja, smo v MC Brežice gostili štiri nadobudne metal bende, med katerimi so še najbolj izstopali na novo reformirani brežiški podmladek Asgard, čigar glasbo lahko primerjam s kakšnimi Amon Amarth ali pa domačimi Sweet Sorrow, ki so nastopili uro za njimi. Med nastopom prej omenjenih bendov se je na hard hedbengalo in divjalo, melo-

dične in hkrati brutalne kitare, masivni bobni s poudarkom na dvojni stopalki, odlično basiranje obeh basistov in kriki v kombinaciji growla iz grla tako Asgard Luxija kot tudi novo pečenega Sweet Sorrow frontmena Mareta pa so dvigovali atmosfero tja do Valhale! Na drugi in zadnji poziciji pa so nastopili še ljutomerski blekk/death metalci Obnounce in na novo obujene thrash legende Železobeton! Kljub slabemu obisku vam lahko povem, da je bil prvi letošnji heavy metal dogodek v MC Brežice prava poslastica za vse prisotne! Se vidimo marca, 8. marca v Klubu MC Brežice. T. Cepanec

Zgodovinski pregled območja občine Brežice

Veselo pustno vzdušje na OŠ Brežice BREŽICE - Na brežiški osnovni šoli smo se pred pustnim torkom vsi na skrivaj pripravljali na maškarado. Učenci smo uporabili veliko domišljije in se našemili v dekleta, ki se ne spoznajo na modo, v čarovnice, junake iz risank in v različne slovenske in tuje osebnosti, manjkalo pa ni niti ljubkih živalic. Ob dopoldanski malici smo uživali v slastnih krofih, ki so nam zelo teknili. Čeprav smo imeli pouk, smo se kljub temu zabavali. Posebno všeč pa so nam bile domiselne učiteljice v maskah... Kaj pravijo o pustu učenci? „To je zagotovo najbolj vesel dan. Z masko lahko izrazimo, kar nam je všeč, hkrati pa lahko z masko povemo kaj več o sebi. Pri izbiri mask vedo pustim domišljiji prosto pot.“ (Laura) „Meni je pust zelo všeč, saj se pretvarjaš, da si nekdo drug.“ (Klara) „Pust je tudi znanilec pomladi. To mi je všeč, saj jo že nestrpno pričakujem.“ (Sara) „Zelo rada se našemim in grem po hišah. To je tradicija, ki se mi jo zdi vredno ohraniti.“ (Lea) „Ko sem bila mlajša, smo s prijateljicami hodile od hiše do hiše. Tudi danes se zberemo, a gremo raje skupaj na pico.“ (Anja) Ana Lisac in Dragana Vujić, 7.b, novinarski krožek OŠ Brežice

Veselo pustovanje tudi v Podlogu VELIKI PODLOG - V vrtcu pri OŠ Veliki Podlog smo tudi letos pripravili popoldanski pustni ples v maskah. Za ples nam je dobro služila večnamenska dvorana, v katero je prišlo kar lepo število predšolskih maškar in njihovih staršev. Male in

BREŽICE - Projekt, ki je kot ideja prijadral do Mladinskega centra Brežice preko prostovoljke Mirjane Babič, se počasi zaključuje. S pripravami na projekt smo pričeli poleti 2007, prve terenske akcije smo izpeljali le nekaj mesecev kasneje, od takrat pa ves čas neutrudno izvajamo delavnice, multimedijske aktivnosti in raziskovanja. V izdelavi je tudi že spletna stran, kjer bodo objavljeni vsi rezultati in izdelki, ki so nastali v teku projekta.

V sredo, 13. februarja, je bil v Mladinskem centru Krško predstavljen mladinski igrano dokumentarni film "Krško skozi štiri letne čase". Projekciji filma je sledil debatni večer na temo "Kako z nizkim proračunom posneti kakovosten film".

velike maškare so ob animaciji štirih strokovnih delavk vrtca poplesovale eno uro. Prijetno utrujeni smo se na koncu vsi skupaj posladkali z odličnimi krofi in okrepčali s sokom. T. Pribožič

Film "Krško skozi štiri letne čase" je nastal v okviru tehniškega in turističnega krožka na Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško. Pri produkciji je sodelovalo 16 učencev pod vodstvom mentorjev Garsie Kosinca in Katje Volčanjk. Film se

Naš kulturni dan Ekipa Bronaste dobe Do danes smo obdelali obdobja bronaste dobe, Keltov in Rimljanov, čakata nas pa še srednji in novi vek, zato kljub temu, da se projekt počasi približuje zaključni fazi, vabimo vse, ki bi se jim zdelo zanimivo delo, ki je obarvano predvsem zgodovinsko, kulturno in multimedijsko, da se nam pridružijo. Na fotografiji je del filmske in igralske ekipe, ki so sodelovali pri snemanju filma o bronasti dobi. J. Agrež

Utrinek z debatnega večera v MC Krško na zabaven način osredotoči na kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta Krško in njegovo dediščino. V filmu tako izvemo, kateri pomembni Slovenci so živeli in delovali v Krškem, kaj se je tu dogajalo v času rimskega imperija, kot tudi nekaj zanimivih dejstev o sežiganju čarovnic v Krškem. Produkcija filma, ki je bil sicer mišljen kot dva ali tri mesece trajajoč projekt, se je zavlekla na več kot leto dni, v katerem se je ekipa srečevala z mnogimi tehničnimi in izvedbenimi težavami, a hkrati doživela tudi nemalo zabavnih trenutkov. Nekaj od teh so nam predstavili tudi v kratkem spremljajočem filmčku s prizori s snemanja. Projekciji filma je sledila zabavna debata na temo "Kako z nizkim proračunom posneti kakovosten film", v kateri so bili udeleženi ustvarjalci omenjenega filma, člani video krožka MC Brežice z mentorjem Jernejem Agrežem - Agijem, predstavnik društva DZMP in Luksuz produkcije Tom Gomizelj, mladi režiser Žiga Divjak in ostali gosti. V debati je bilo izmenjanih kar nekaj izkušenj s področja video ustvarjanja, izpostavljenih mnogo problemov, s katerimi se srečujejo mladi filmski ustvarjalci, in podanih tudi nekaj koristnih nasvetov s strani tistih bolj izkušenih. Dogodek, ki ga je povezovala prof. Valentina Gerjevič, se je zaključil s prisrčno zahvalo, ki so jo izrekli učenci obema mentorjema. Iztok Molan, Mladinski center Krško

www.

INFORMACIJSKO SREDIŠČE POKRAJINE POSAVJE

SENOVO - Prvošolci na OŠ Senovo smo imeli kulturni dan. Obiskala nas je ilustratorka Tina Brinovar. S seboj je prinesla barve, čopiče in seveda svoje ilustracije, ki so objavljene v različnih otroških revijah Bimbam, Zmajček, Cicido. Ogledali smo si tudi dve knjigi Zmaj Nikolaj v svetu pravljic

Naravoslovni teden brestaniških sedmošolcev BRESTANICA - Naravoslovni teden smo preživeli v Rakovem Škocjanu. Tam smo izvedeli veliko novih stvari. Vsak dan smo se zbudili ob sedmih, ob pol osmih pa smo imeli jutranjo telovadbo. Ob osmi uri smo imeli zajtrk, nato pa nekaj časa, da smo se Tina Brinovar med senovškimi prvošolci in Ana se predstavi, ki ju je ilustrirala. Povedala nam je, da je tudi ona obiskovala našo šolo. Ob koncu nam je prebrala pesem o prašičku in jo ilustrirala. Preživeli smo lep in zanimiv dan. Učenci in učiteljice 1.a in 1.b razreda OŠ Senovo

Brežičani tretji na kvizu Evrošola Priprava na vožnjo s kanuji pripravili na dopoldanske aktivnosti. Enkrat smo šli v Zmajevo jamo, drugič na mali naravni most… Nazaj smo prišli pred kosilom, ki je bilo ob enih. Ob dveh so se začele popoldanske aktivnosti in trajale do večerje. Vsak dan smo imeli drugačne aktivnosti. Imeli smo pohode, spoznavali smo reko Rak, vozili smo se s kanuji, kolesarili, itd. Po večerji pa smo enkrat šli na večerni sprehod brez svetilk, drugič smo imeli igre… Ob desetih pa smo morali biti vsi tiho v posteljah. Tam smo bili učenci dveh šol, iz Brestanice in iz Koprivnice, zato so nas razdelili v dve mešani skupini. Pa še nekdo je bil tam. Velikokrat nas je obiskala lisica z imenom Špelca. Katarina Pribožič, 7. a OŠ Adama Bohoriča Brestanica

BREŽICE - Dijaki in dijakinje 3.a oddelka naše šole so zasedli tretje mesto na spletnem kvizu Evrošola za šolsko leto 2007/2008, ki ga organizira Informacijska pisarna Evropskega parlamenta za Slovenijo. Tekmovanje je letos potekalo v znamenju 50-letnice EU in je bilo namenjeno izboru petih najboljših skupin dijakov za udeležbo na Evrošoli v Strasbourgu. Na kvizu je sodelovalo kar 78 skupin iz 23 srednjih šol. Udeleženci kviza so morali za uspešno reševanje uporabiti znanja z različnih področij in sicer geografije, zgodovine, logike in seveda Evropske unije ter njenega ustroja. Naši dijaki se bodo svojim vrstnikom iz drugih evropskih držav v Strasbourgu pridružili 26. septembra 2008, kjer bodo sodelovali na seji Evropskega parlamenta mladih. Uroš Škof, Gimnazija Brežice

IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Vlada po dveh letih ponovno obiskala Posavje Leta 2006 je vlada prvič obiskala Posavje in zastavila smernice razvoja naše regije, 12. in 13. februarja letos pa so se predstavniki vlade vrnili in preverili, kakšne so zadeve danes. Občina Brežice je z ministrstvi podpisala dva protokola in dogovor o medsebojnem sodelovanju, zvrstili so se sestanki in pogovori. Sklepna ugotovitev je, da tako občina kot vlada dobro sodelujeta, za kar si bosta prizadevali tudi v prihodnje. Obisk je bil odlična priložnost za pogovor o marsičem, dogovorjeni pa so bili tudi številni sestanki na ministrstvih, kjer se bodo dorekle odprte zadeve. Podpisan sporazum z MORSom o konkretnih določbah V torek, 12.2.2008, je župan občine Brežice Ivan Molan z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem podpisal dogovor o konkretnem letnem programu del in vlaganj v cestno in komunalno infrastrukturo v letu 2008 na območju občine Brežice. Dogovor določa medsebojne deleže ter način sodelovanja glede sofinanciranja cestne in komunalne infrastrukture za leto 2008 na območju Občine Brežice v vrednosti 600.000 evrov. MORS bo sofinanciral skupno infrastrukturo – gre za urejanje vodovodnega omrežja v Gazicah, projektne dokumentacije, obnove lesenega mostu preko reke Krke, cestne infrastrukture v Gazicah, ceste v Hrastju in pločnika v Krški vasi, prav tako je v sporazumu vključena tudi nabava novega gasilskega vozila z gasilsko lestvijo v skupni vrednosti pol milijona evrov. MORS bo sofinanciral 20% vrednosti, preostali del pa bo potrebno zagotoviti iz proračuna, če bo OS predlog sprejel, v nasprotnem primeru bo občina ta sredstva namenila za obnovo cestne infrastrukture. V letu 2008 Občina Brežice pričakuje tudi predajo štirih stanovanj s strani MORSa, ki jih bo občina obnovila in namenila za socialno šibke družine. S tem konkretnim sporazumom MORS dokazuje, da se drži in izvaja poleti lani podpisani dogovor. Kot je po podpisu dejal minister za obrambo, je namen slovenske vojske sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, prav tako pa se trudijo upoštevati vse tehtne pripombe. V Brežicah sedež novoustanovljenega podjetja V torek, 12.02.2008, je bila podpisana družbena pogodba o ustanovitvi novega podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi d.o.o., ki bo imelo sedež v Brežicah. Podpisu pogodbe je prisostvoval poleg predstavnikov podjetij energetike (HSE d.o.o., GEN enrgija d.o.o., Soške elektrarne d.o.o. in Termoelektrarna Brestanica d.o.o.), tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, ki je v veliki meri zaslužen za spodbujanje razvoja energetike v Posavju. Hidroelektrarne na spodnji Savi je pomembno državno podjetje, zadolženo za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Občina Brežice še posebej podpira ustanovitev podjetja, saj bo njegov sedež v Brežicah, podjetje pa namerava v prihodnosti po-

nuditi od 30 do 50 kakovostnih službenih mest za visoko izobraženi kader. Z ustanovitvijo tega podjetja se tudi zaključuje uspešen niz energetike v Posavju. Novoustanovljeno podjetje se bo pridružilo INFRI (Sevnica), ki skrbi za lokalno infrastrukturo, ter GEN energiji v Krškem, ki trži električno energijo. Podjetje GEN energija bo tako dobiček vlagalo v gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Župan občine Brežice Ivan Molan je izrazil prepričanje, da bo ustanovitev podjetja pripomogla k vzpostavitvi trenda vračanja mladih izobražencev v Posavje. Svečana otvoritev e-točk Minister za gospodarstvomag. Andrej Vizjak je izvedel simbolično otvoritev etočk v spletni klepetalnici, kjer je elektronsko pozdravil ostale uporabnike e-točk, ki so se v tistem trenutku na-

in Artiče ter na odseku med gozdom v Dobrovi in naseljem Kapele. Ureditev pomeni sanacijo vozišča - v naselju Kapele bo z ureditvijo povečana prometna varnost (pločnik, avtobusno postajališče ter javna razsvetljava). Ureditev ceste je načrtovana med leti 2009 in 2011, pri čemer se Ministrstvo za promet obvezuje, da bo preplastilo cesto od območja ureditev v rekonstruiranem križišču Spodnja Pohanca do Artič, v letu 2010 pa bo uredilo cesto med Dobravo in Kapelami. DRSC bo tudi pripravil projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste (na odseku znotraj poseljenega območja naselja Kapele), ki zajema tudi ureditve za izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in avtobusnih postajališč. Tudi o podvozu Dobova Predstavljen je bil tudi terminski plan gradnje podvoza Dobova, vrednost te investicije dosega 6,7 milijonov

Podpis protokola o skupnem sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo V Cerkljah ob Krki sta minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in župan občine Brežice Ivan Molan podpisala protokol o medsebojnem sodelovanju pri projektu posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki in o zagotavljanju sredstev proračuna RS in ESRR za izvedbo projekta. Prostorska ureditev civilnega dela letališča in z njim povezane ureditve naj bi tako omogočale povečanje razvoja celotne regije tako v gospodarskem in turističnem smislu, kar bo narekovalo povečanje števila delovnih mest in to je najpomembnejše za ljudi, je dejal župan. Hkrati pa je minister zagotovil, da se bodo upoštevali vsi ekološki in naravovarstveni standardi, zato je iracionalen strah odveč, celoten proces umeščanja pa je dokaz, da si država prizadeva za družbeno sprejemljivost projekta. Delovni obisk ministra Simonitija in ministrice Kucler Dolinarjeve Občino Brežice sta obiskala minister za kulturo in ministrica za visoko šolstvo, kjer sta ju sprejela župan in podžupanja občine Brežice s so-

Ministrica Cotmanova v brežiškem VDC-ju V Brežicah tudi ministrica za zdravje in ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je obiskala Splošno bolnišnice Brežice in Zdravstveni dom Brežice,

Ministrica Mazej Kukovičeva v brežiški bolnišnici kjer so jo seznanili z aktualnimi zadevami, predvsem glede nudenja nujne medicinske pomoči. Ministrica Marjeta Cotman je slavnostna odprla nove prostore varstveno delovnega centra Krško Leskovec, enota Brežice, in se seznanila z delom varovancev VDC-ja. Srečanje posavskih politikov in gospodarstvenikov z vlado Srečanje vlade s posavskimi politik in gospodarstveniki je potekalo v Termah Čatež,

Minister Vizjak in podžupanja Čularjeva na otvoritvi etočk hajali na svetovnem spletu. Turistično informacijska mreža Brežice - TIM Brežice je odprla e-točke, ki zagotavljajo javno dostopen prostor z računalniško opremo in možnostjo brezplačnega, brezžičnega in širokopasovnega dostopa do interneta na območju občine Brežice. Projekt je nastal v sodelovanju MC Brežice, Občine Brežice in Ministrstva za gospodarstvo. Mladinski center Brežice je s KS, društvi in ponudniki turističnih storitev vzpostavil kar 11 takih e-točk. Tri e-točke delujejo že od leta 2006, ostale pa so vzpostavili jeseni. Podpisan protokol z Ministrstvom za promet Protokol o ureditvi regionalne ceste Spodnja Pohanca – Kapele sta po končani seji vlade v Mokricah podpisala župan občine Brežice Ivan Molan in ministrom za promet mag. Radovanom Žerjavom. Protokol ureja ureditev ceste Spodnja Pohanca – Kapele, in sicer na odseku med naseljema Spodnja Pohanca

evrov, od tega občina Brežice financira 10 %, preostali delež pa ministrstvo. Financiranje podvoza Dobova naj bi potekalo do l. 2010. Občina sodeluje pri odkupu zemljišč, do sedaj je bilo odkupljenih 85 % zemljišč potrebnih za izgradnjo podvoza. Kljub neljubim zapletom pri odkupu zemljišč dveh lastnikov (občina se bo verjetno odločila za postopek razlastitve) bo gradnja podvoza potekala po načrtih, saj je ta po dogovoru z DRSC razdeljena v dve fazi. Prva faza gradnje se bo pričela v jeseni, po pridobitvi gradbenega dovoljenja (marca) in končanem razpisu. Neformalno srečanje župana s predsednikom vlade Na neformalnem srečanju med županom Občine Brežice Ivanom Molanom in predsednikom vlade RS Janezom Janšo je beseda tekla o pravični odškodnini za območja v bližini NEK ter o delitvi rente. Predsednik vlade je izrazil svojo podporo predlogu delitve rente.

Ivan Molan. V nagovoru je izpostavil razvoj Posavja, ki dohiteva ostale regije, podpisani protokoli in dogovori pa so pokazatelj dobrega sodelovanje med vlado in Posavjem. Župan je dejal, da so se proračuni posavskih občin v zadnjih štirih letih po-

večali tudi po zaslugi novega zakona o financiranju občin, preko različnih razpisov Posavci tudi uspešno kandidiramo za sredstva evropskih in državnih skladov, s katerimi pospešujemo napredek posavske regije. Dinamična tekma Posavci vs. vlada RS – 2:1 Vlada je svoj 2. krog obiskov v Posavju zaključila z dobrodelno nogometno tekmo med Posavci – politiki in gospodarstveniki iz Posavja, in vlado. Dinamično tekmo si je ogledalo kar nekaj navijačev, ki so imeli priložnost videti spektakularne brce žoge v strop, med gledalce, kaskaderske padce, predvsem pa živahno in motivirano igro. V prvem polčasu so domači povedli z 2 proti 0, po kratkem glasbeno-plesnem predahu pa je vladna ekipa zmanjšala prednost za en gol, takšen je bil tudi končni rezultat.

Ministrica Kucler Dolinarjeva med pogovorom z županom Molanom delavci. Najprej so pogovori tekli o aktualni temi – ureditvi lastništva in stavbe grajskih kašč z ministrom Simonitijem, temu je sledilo delovno srečanje z ministrico Kucler Dolinarjevo glede Fakultete za turizem v ustanavljanju.

kjer je vlada predstavila dosežke preteklih dveh let, kolikor je minilo od zadnjega obiska. Uvodni pozdrav je izrekel župan občine Brežice

Ministru za kulturo je brežiški grad in Posavski muzej razkazala podžupanja občine Brežice Patricia Čular v spremstvu direktorja muzeja, dr. Teropšiča. Župan Ivan Molan je skupaj z ministrico za visoko šolstvo podal kratko izjavo, oba sta se strinjala, da fakulteta bo, saj sodi v naš prostor, ki ima veliko turističnega potenciala.

Udeleženci zaključka v Termah Čatež

IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Stanovanjske potrebe v občini Krško Občina Krško je ob koncu leta 2007 izvedla raziskavo z namenom ugotovitve stanovanjskih potreb v občini Krško. V raziskavi je sodelovalo 441 občanov, od katerih je bilo 40 % takšnih, ki so odgovorili, da rešujejo stanovanjski problem. V nadaljevanju smo prikazali grafično s kratkimi obrazložitvami nekatere izsledke, pridobljene na podlagi odgovorov občanov. Nadpovprečno pogosto so izrazili, da rešujejo stanovanjski problem sodelujoči v starosti od 18 – 30 let, pa tudi sodelujoči v starosti od 31 do 40 let, mlade družine, nezaposleni s socialno podporo, sodelujoči, ki so odgovorili, da imajo do 10 let delovne dobe, živeči v izvenzakonski skupnosti in tisti, ki so odgovorili, da živijo samski, pri starših. Ta struktura priča, da gre za mlajše, ki so na začetku ustvarjanja lastnega gospodinjstva. Na drugi stani pa rezultati, da so med tistimi, ki ne rešujejo stanovanjske problematike, nadpovprečno zastopani sodelujoči v starosti nad 51 let, sodelujoči z delovno dobo nad 20 let in upokojenci, pričajo, da ima ta populacija večinoma rešen stanovanjski problem.

vanja nismo zabeležili statistično značilnih odstopanj glede na zastavljene demografske kriterije. Tako je pri odločitvi o nakupu stanovanja najpomembnejše: mirno okolje, gotovost glede stanovanja (lastnina stanovanja ali stanovanjske hiše), možnost parkiranja ter dobra naložba oz. ugodna cena ali pogoji.

Pri vprašanju o interesu za najem poslovnih prostorov je 25 sodelujočih izrazilo interes, kar pomeni 5,7 % vseh sodelujočih. Nadpovprečno pogosto so izrazili interes za najem oziroma nakup poslovnih prostorov stari od 18 – 30 let ter samostojno zaposleni. Za najem 1,5 in 2-sobnega stanovanja so nadpovprečno pogosto zainteresirani tisti, ki so odgovorili, da živijo samsko ali pri starših, sodelujoči z zaključeno osnovno šolo ali manj in tisti, ki so odgovorili, da so v gospodinjstvu 3 zaposleni. Za najem 2,5-sobnega stanovanja so nadpovprečno zainteresirani sodelujoči v starosti od 31 – 40 let, mlade družine, tisti, ki so odgovorili, da imajo do 10 let delovne dobe, in sodelujoči, ki so odgovorili, da živijo v izvenzakonski skupnosti.

Za nakup 1,5-sobnega stanovanja so nadpovprečno zainteresirani sodelujoči, ki živijo v gospodinjstvu sami, tisti, ki živijo samsko/pri starših, in tisti, ki so odgovorili, da živijo v gospodinjstvu 3 zaposlene osebe. Za nakup 2-sobnega stanovanja so nadpovprečno zainteresirani sodelujoči, ki so odgovorili, da v njihovem gospodinjstvu živi ena odrasla oseba in en otrok (zelo verjetno so to starši samohranilci), tisti, ki živijo samsko/pri starših, in tisti, ki so odgovorili, da živijo v gospodinjstvu 3 zaposlene osebe. Za nakup 2,5 in 3-sobnega stanovanja so nadpovprečno pogosto zainteresirani sodelujoči v starosti od 18-30 let, gospodinjstva, kjer živita 2 odrasli osebi in en otrok, mlade družine, sodelujoči z delovno dobo od 5 do 10 let, sodelujoči z visokošolsko izobrazbo ali več in živeči v izvenzakonski skupnosti.

Zlate Prešernove plakete Kaplanu, Pohletu in Medvešku KRŠKO - V soorganizaciji Občine Krško, Kulturnega društva Brestanica, Zveze kulturnih društev Krško in krške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti je v Kulturnem domu Krško 11. februarja potekala proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V veliki dvorani so člani literarne in dramske sekcije Kulturnega društva Svoboda Brestanica obiskovalce popeljali na literarni sprehod od Trubarja do Prešerna, ki sta ga s svojimi vokalnimi vložki obogatila basist Janko Volčanšek in tenorist Marko Železnik. Instrumentalno spremljavo pa sta prispevala pianistka Estera Cetin in Janko Avsenak na čembalu. Slavnostni govornik – predse-

dnik Zveze kulturnih društev Slovenije Rudi Šimac je poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika, na katerega je tako daljnovidno opozarjal Prešeren. Šimac je tudi opozoril, da slovenska država premajhen odstotek kulturnega proračuna namenja ljubiteljski kulturi, ki je temelj obstoju slovenskega jezika in kulture, še posebno v času združene Evrope in globalizacije.

Med tistimi, ki bi želeli izboljšati stanovanjske razmere, pa je med ponujenimi rešitvami največji interes za gradnjo individualne hiše (27,7%), nato interes za nakup stanovanja (26,1) in na tretjem mestu zamenjava stanovanja (21,5 %). Za nakup parcele za gradnjo individualne hiše ali za nakup stanovanjske hiše so nadpovprečno zainteresirani sodelujoči v starosti od 18-30 let, mlade družine, tisti, ki imajo do 10 let delovne dobe, člani izvenzakonske skupnosti ter gospodinjstva z dvema ali tremi zaposlenimi v gospodinjstvu. Med tistimi, ki so odgovorili, da bi želeli zamenjati stanovanje za manjše, je največ tistih, ki so stari 66 let ali več, tisti, ki živijo v gospodinjstvu sami, upokojenci in pa tisti, ki živijo samsko/pri starših. Za večje stanovanje bi stanovanje v največji meri zamenjale mlade družine, sodelujoči v starosti od 18 – 30 let, kjer sta v gospodinjstvu dva zaposlena, in tisti, ki živijo v izvenzakonski skupnosti.

Mirno okolje je nadpovprečno visoko ocenjen kriterij med sogovorniki iz gospodinjstev z dvema odraslima osebama in dvema otrokoma, med sogovorniki z zaključeno osnovnošolsko izobrazbo ali manj, pa tudi med sodelujočimi z zaključeno višjo šolo ter sodelujočimi iz Brestanice. Mladim družinam je ta kriterij podpovprečno pomemben. Dovolj prostora, vsaj ena soba na družinskega člana, je nadpovprečno pomemben kriterij za ženske, sodelujoče v starosti od 18 – 30 let, in za tiste, ki prihajajo iz gospodinjstev s tremi člani. Bližina vrtca, šole, glasbene šole in drugih kulturnih ustanov je nadpovprečno pomemben kriterij za mlade družine, sodelujoče v starosti od 18–40 let (predvsem 31–40 let) ter sodelujočim iz gospodinjstev z dvema otrokoma. Pri kriteriju zelena okolica in gotovost glede stanoZveza kulturnih društev Krško ob kulturnem prazniku podeljuje Prešernove plakete za ljubiteljsko delo v kulturi. Bronaste plakete, ki jih je podelil predsednik Zveze Samo Hajtnik, je tokrat prejelo osem nagrajencev iz Pihalnega orkestra Videm ter kulturnih društev iz Leskovca, Brestanice in Senovega. Srebrne plakete je predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Rudi Šimac podelil Vesni Zakonjšek, Robertu Ceglarju, Tomažu Žvegliču, Simoni Dular, Katari-

Interes za nakup parkirnega mesta je izrazilo 16,6 % sodelujočih, 79,1 % pa je odgovorilo, da niso zainteresirani za nakup parkirnega mesta. Nadpovprečno pogost interes za nakup parkirnega mesta je na Vidmu in na Griču. Glede potreb po oskrbovanih stanovanjih je 22,4 % sodelujočih izrazilo to potrebo, od teh je 90,9 % zainteresiranih za najem 17,2 % pa za dnevno varstvo. Prikazan je le del rezultatov, ki so nastali na osnovi Vaših odgovorov in nam bodo v pomoč pri kreiranju in usmeritvah za uresničevanje stanovanjske politike v občini Krško. V kolikor ste zainteresirani za podrobnejše izsledke analize raziskave, je le ta na voljo na oddelku za gospodarske dejavnosti na Občini Krško. Pripravil: Oddelek za gospodarske dejavnosti Mag. Jože Knez – Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in Janja Jordan – Svetovalka za stanovanjske zadeve ni Štefanič, Radu Bogolinu in Romanu Hrušovarju. Župan občine Krško Franci Bogovič pa je najvišja priznanja, zlate plakete, izročil Bojanu Kaplanu iz Posavskega okteta, Ediju Pohletu iz Kulturnega društva Brestanica in Albinu Medvešku iz Svobode Senovo.

Nagrajenci Edi Pohle, Albin Medvešek, Bojan Kaplan in predsednik ZKD Samo Hajtnik ter župan Franc Bogovič

V okviru proslave so izvedli tudi predstavitev dveh kratkih, na raznih festivalih nagrajenih filmov iz Luksuz produkcije Društva zaveznikov mehkega pristanka. S.M.

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA

Obisk vlade RS v občini Sevnica Obisk predsednika vlade v terapevtski komuni na Razborju Ministri in visoki predstavniki Vlade Republike Slovenije so v tem mandatu že drugič obiskali Posavje. Predsednik Vlade Janez Janša je skupaj z ministrico za zdravje Zofijo Ma-

Predsednik Vlade RS Janez Janša in župan Občine Sevnica Kristijan Janc (foto L. Motore) zej Kukovič ter ministrico za delo Marjeto Cotman obiskal žensko terapevtsko komuno za pomoč odvisnikom na Razborju. Spremljal jih je tudi župan Kristijan Janc. Ministrica Cotmanova je pred tem obiskala še sevniški Center za socialno delo in Območno službo Zavoda za zaposlovanje, kjer se je seznanila z njihovim delom. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak se je udeležil podpisa pogodbe o ustanovitvi družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o., ki so jo skupaj ustanovile družbe Holding Slovenske elektrarne, Gen energija, Savske elektrarne in Termoelektrarna Brestanica. Ministrica Marjeta Cotman in direktor Obiskal je tudi OE Zavoda RS za zaposlovanje Sevnica podjetje Stilles, Anton Koren (foto V. Zupančič) ki se uveljavlja tudi na zahtevnih tujih trgih. Predstavniki Vlade so obiskali tudi podjetje Kopitarna, kjer jim je direktor Marjan Kurnik predstavil rezultate poslovanja in načrte in izpostavil ovire, ki so nastale z vstopom Slovenije v EU pri poslovanju z nekdanjo skupno državo Jugoslavije. Obisk ministra Službe vlade RS za razvoj Minister Službe vlade RS za razvoj dr. Žiga Turk je obiskal podjetje Siliko d.o.o. Direktor podjetja Janez Koprivec mu je s sodelavci predstavil podjetje, proizvodnjo, zgodovino in rast podjetja, ob tem pa tudi interese, namene in cilje vzpostavitve razvojnega laboratorija v podjetju, s katerimi bodo začeli v letu 2008, nadaljevali pa v letu 2009 zaradi ohranjanja konOgled proizvodnje v podjetju Siliko kurenčne pred(foto V. Zupančič) nosti na trgu. Minister Turk je pohvalil delovanje podjetja in jim zaželel še naprej tako uspešno rast in delovanje.

sta obiskali Sadjarstvo Blanca. Pobudnik uvedbe namakalnega sistema na območju Arto–Blanca–Dolnje Brezovo je prav Sadjarstvo Blanca, zato je bila ob obisku predstavljena uvedba namakalnega sistema pri HE Blanca, ki bo poleg območja Sadjarstva Blanca obsegal tudi zasebne površine. Konec januarja letošnjega leta je Občina Sevnica skupaj s Konzorcijem za namakanje Podravja in Sadjarstvom Blanca, lastnikom zemljišč na tem območju, izvedla predstavitev možnosti namakanja na območju Dolnje Brezovškega in Arškega polja ter na območju Sadjarstva Blanca in dala možnost lastnikom zemljišč na tem območju, da se lahko priključijo na skupen namakalni sistem in uvedejo namakanje na zasebnih površinah, kajti voda je nujno potrebna. Namakanje pa naj bi se izvedlo na približno 80 ha površine. Srečanju so prisostvovali župan Občine Sevnica Kristijan Janc in podžupan Srečko Ocvirk ter Jože Ratajc, direktor Sadjarstva Blanca, ki so predstavili uvedbo namakalnega sistema v to okolje pri postopku umeščanja HE Blanca v prostor. V organizaciji Občine Sevnica bo na temo namakanja in vzpostavitve novih namakalnih sistemov sklican sestanek z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gozdarskim interesnim združenjem za sadjarstvo in javnim podjetjem Infra. Podjetje Sadjarstvo Blanca pa je obiskal tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc s sodelavci. Občina Sevnica, ki koordinira umestitev predvidenega projekta namakalnega sistema Arto-Blanca-Dolnje Brezovo v okolje, je v skupnem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Savskimi elektrarnami in Holdingom Slovenskih elektrarn uspela projekt uvrstiti v koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega poten ciala spodnje Save ob umeščanju HE Blanca v prostor. Prav tako so si gostje ogledali realizirane projekte iz naslova Vlaganja v kmetijska gospodarstva, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo katera sofinanin prehrano s sodelavci na obisku cira Evropska Sadjarstva Blanca (vir Občina Sevnica) unija in Republika Slovenija. Podjetje Sadjarstvo Blanca je bilo z investicijskimi projekti zelo uspešno na področju črpanja teh sredstev. Nadaljuje se izgradnja protitočnih mrež, posodabljanje mehanizacije in obnova nasadov z novimi sistemi sajenja in tržnimi sortami. Velik izziv pa predstavlja projekt kapljičnega namakalnega sistema na območju intenzivnih nasadov jablan na Blanci, ki ga načrtujejo v sklopu velikega namakalnega sistema Arto–Blanca-Dolnje Brezovo skupaj z Občino. Projekt naj bi bil v celoti izveden v naslednjih štirih letih. Projekt namakanja oziroma izgradnja namakalnih sistemov poleg protitočnih mrež, sortimenta in mehanizacije predstavlja osnovo za intenzivno, kvalitetno, časovno prilagojeno in tudi naravi prijazno proizvodnjo. Obisk predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport V okviru obiska Vlade Republike Slovenije so Občino Sevnica obiskali predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Direktorata za šport, in sicer Simon Starček, generalni direktor Direktorata za šport, Darko Repenšek, vodja sektorja za razvoj in investicije, in Mojca Plestenjak, zadolžena za področje investicij. Župan Kristijan Janc, direktorica KŠTM Sevnica Petra Pozderec in v.d. vodje oddelka za družbene dejavnosti Mojca Sešlar so prisotnim, med katerimi so bili tudi predstavniki nekaterih športnih društev, predstavi-

Obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter direktorice Urada za upravljanje z vodami in predstavnice Direktorata za prostor v Sadjarstvu Blanca Stanka Koren, direktorica Urada za upravljanje z vodami iz Agencije Republike Slovenije za okolje, in Ana Vidmar iz Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor,

Posvet na temo tretje razvojne osi Na Gradu Sevnica je bil organiziran posvet na temo umeščanja tretje razvojne osi v prostor. Tretja razvojna os predstavlja že večkrat omenjeno razvojno spodbudo za širše območje vzhodne Slovenije, ki se trenutno obravnava kot koridor nove hitre cestne povezave od avstrijske do hrvaške meje. Trasa nove ceste v smeri od severa proti jugu variantno prečka območja Koroške, Savinjsko-Šaleške, Za-

S posveta o tretji razvojni osi (foto L. Motore) savske, Posavske ter Dolenjsko-Belokranjske statistične in razvojne regije. Znano je tudi, da občina Sevnica v tem projektu vidi veliko priložnost za doseganje nekaterih strateških ciljev, zlasti v smislu izboljšanja prometnih povezav in vnosa nove razvojne spodbude v regionalno ter širše državno okolje. Posveta so se poleg predstavnikov gospodarstva in politike iz naše občine ter župana Kristjana Janca, ki je posvet vodil, udeležili mag. Radovan Žerjav, minister za promet, dr. Mitja Bricelj, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, gospa Jelka Šinkovec Funduk, generalna direktorica Direktorata za železnice in žičnice na Ministrstvu za promet, mag. Gregor Ficko iz Direktorata za ceste na Ministrstvu za promet, ter mag. Helena Šolar iz Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor. Gostje so predstavili aktualno dogajanje in svoja videnja projekta, ki je sedaj v fazi priprave državnega prostorskega načrta na Ministrstvu za okolje in prostor. Trenutno poteka izdelava študije variant umestitve trase v prostor in rezultat študije bo predlog strokovno najugodnejše variante, ki bo javnosti predstavljena aprila letos. Tehnične osnove in poteke obravnavanih variant trase je udeležencem posveta na kratko predstavil projektant Milivoj Ročenovič iz Biroja za projektiranje in inženiring iz Maribora. V predstavitvi je bila poudarjena problematika financiranja tega okrog 1,4 mrd EUR vrednega projekta, ki naj bi se ob predpostavki dokončanja vseh potrebnih aktivnosti skladno s terminskim načrtom začel izvajati v letu 2010. Za financiranje tako velike infrastrukture bo po mnenju ministra za promet in tudi ostalih udeležencev posveta potrebno najti pravo kombinacijo javnih in zasebnih virov s podporo evropskih strukturnih skladov. Domači razpravljavci pa so, ob naklonjenosti do predstavljenega projekta, izrazili tudi potrebo po čim prejšnjih nujnih modernizacijskih posegih na obstoječih cestnih povezavah od Sevnice proti Celju in Trebnjem ter dokončanje asfaltacije odseka proti Planini. Obisk državnega sekretarja ministrstva za javno upravo na upravni enoti Sevnica

Obisk predstavnikov Ministrstva za šolstvo in šport (vir Občina Sevnica)

Direktorica Urada za upravljanje z vodami in predstavnica Direktorata za prostor na ogledu Sadjarstva Blanca (vir Občina Sevnica)

lju zgradil prizidek za potrebe borilnih športov, predvsem uspešnega Judo kluba Olimpija. Govorili so tudi o možnostih sofinanciranja predvidenih investicij. Generalni direktor Direktorata za šport je predstavil potek predsedovanja EU na področju športa ter stanje športa v državi nasploh, s poudarkom razvoja športnega turizma, prepoznal pa je tudi športne dosežke naših tekmovalcev na državni ravni. Pohvalil je športno angažirano občino Sevnica, ki ima več kot 17.000 kvadratnih metrov odprtih in 4.500 kvadratnih metrov pokritih športnih površin. V občini je registriranih 51 športnih društev, 10,5 % aktivne populacije pa se rekreativno ali tekmovalno ukvarja s športom. Sevniški pristop povezovanja športne s turistično ponudbo je pravi, meni Starček, izobraziti je treba še primeren kader. Za tovrstna izobraževanja so na voljo sredstva razvojnih vzpodbud. Ob koncu obiska so si gostje ogledali Športni dom Sevnica in eno od možnih lokacij za atletski stadion.

li stanje športne dejavnosti in infrastrukture v naši občini in se pogovarjali o investicijah, ki so že zapisane v razvojne načrte občine. Aktualne investicije so telovadnica OŠ Šentjanž, prizidek telovadnice v Krmelju, nov stadion v Sevnici ter športno rekreacijsko območje Pristan in čolnišče Orehovo. Prednost ima izgradnja nove telovadnice pri šoli v Šentjanžu, ker je obstoječa v tako slabem stanju, da je ogrožena varnost otrok. Pospešeno tečejo aktivnosti pri pripravi strokovnih mnenj za lokacijo atletskega stadiona. Obstajajo tri variante: pri bazenu v Sevnici, pri šoli v Boštanju in na Radni. Še letos pa se bo pri telovadnici šole v Krme-

Upravno enoto Sevnica pa je v okviru vladnega obiska obiskal državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Roman Rep skupaj z vodjo kabineta ministra Evo Ban. Po ogledu prostorov in krajših pogovorov z delavci so na sestanku z načelnico mag. Darjo Drnovšek ocenili delo in poslovanje upravne enote. To je, upoštevajoč statistične podatke in ocene zadovoljstva strank in druge primerljive kazalce, kot je po koncu pogovora povedal mag. Rep, uspešno. Na pogovoru so veliko pozornosti namenili tudi željam in načrtom Občine Sevnica in vodstva upravne enote, ki načrtujejo, da bi na lokaciji, kjer je že sedaj sedež občine in upravne enote, v prihodnje dogradili objekte in na ta način na enem mestu združili vse javne službe. Izgradnjo oziroma dograditev objektov podpira tudi Ministrstvo za javno upravo. Ob tem pa je državni sekretar opozoril, da je potrebno pravočasno doseči ustrezne dogovore med partnerji in ideje umestiti tudi v ustrezne akte oziroma načrte.

POSAVSKA PANORAMA

Norčavi pustni čas STUDENEC - Pust je letos res zgodaj potrkal na naša vrata, vendar smo mu na šolski podružnici Studenec z veseljem odprli. Tudi jutranji dež ni predstavljal nobene ovire za nas, zabave željne ljudi. Po zabavnem pustnem rajanju v nede-

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Pogovor z Miranom Juršičem, modnim fotografom

Preden lahko postaneš umetnik, moraš biti zelo dober obrtnik SEVNICA – Lepota ima več obrazov in več obrazov ima tudi fotografija, za katero se je potrebno potruditi, če želimo z njo poudariti tisto, kar je najlepše. Z modno fotografijo se že nekaj let uspešno ukvarja 30-letni Sevničan Miran Juršič, ki začasno živi v Ljubljani, a vedno znova se rad vrača tudi v svoj rodni kraj, kjer je odraščal in se šolal.

ljo, 3. februarja, so otroci komaj čakali, da se še enkrat, v krogu svojih prijateljev in sošolcev, našemijo in predstavijo še v šoli. Našo dobro voljo smo trosili tudi med domačine. Pojoči, v pravem pustnem sprevodu, smo po celem kraju odganjali zimo in na plano klicali pomlad. Dobra volja in veselje sta bila poplačana tudi z nekaj dobrotami. Zadovoljno smo preživeli letošnji norčavi čas in ker pust res pride vsako leto, veselo čakamo že naslednjega. Rebeka Dolinšek OŠ Sava Kladnika Sevnica, Podružnica Studenec,

Pustno rajanje na Studencu STUDENEC - V nedeljo, 3.2.2008, sta podružnična šola Studenec in Kulturno društvo Studenec organizirala pustno rajanje za vse predšolske in šolske otroke s Studenca in njegove okolice. Nedeljsko popoldne se je ob 16. uri razplamtelo v srečanju spajdermenov, klovnov, nagajivih Pik Nogavičk,

Modni fotograf Miran Juršič se je rodil leta 1978 v Brežicah, osnovno šolo je končal v Sevnici, gimnazijo je obiskoval v Brežicah (4. letnik je zaključil v Kaliforniji), trenutno je absolvent ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer živi že od začetka študija. V svojem življenju se je preizkusil kot turistični vodič, kot tekstopisec, kot vodja marketinga, a povsod ga je spremljala tudi fotografska kamera, s katero je najprej beležil predvsem dogodke na različnih koncertih, potem je različne dogodke pokrival kot reportažni fotograf, nato pa se je odločil za t.i. modno fotografiranje. Kot modni fotograf objavlja fotografije v različnih slovenskih revijah (Gloss, Cosmopolitan, Ona…). Po horoskopu je oven, a več o njem, predvsem pa o njegovem delu, v nadaljevanju. Kako bi se opisal? Si miren, tih, zadržan, resen ali ravno obratno? Nomen est omen. To mi je nekoč rekel prijatelj, natakar v »mojem kafiču«, ko sem za mizo sam, v miru srkal kavico in si delal beležke za svoje naslednje snemanje. Ja, ime pove vse in s tem se kar

indijancev in drugih pustnih šem. Čarovnice so bile seveda najglasnejše na prizorišču dogajanja. Bilo je zabave, plesa, veselja in smeha, ko so se štiri najbolj lačne maškare pomerile v najhitrejši pojedini krofov. Seveda so se tudi ostale maškare lahko sladkale s krofi. Ob želji po ponovnem snidenju naslednje leto smo se veselo pustno poslovili. Rebeka Dolinšek OŠ Sava Kladnika Sevnica, Podružnica Studenec,

Koncert na pustno soboto SEVNICA - V soboto, 2. februarja, se je v Glasbeni šoli Sevnica odvijal pustni koncert, na katerem je nastopilo veliko mladih glasbenih navdušencev, ki so s svojim igranjem na razne instrumente, solo pevskimi točkami, prepevanjem v duetu in zborčku ter igranjem v orkestru godal, zagotovo marsikomu polepšali pustno soboto. Program je povezovala mačka Muca Maca, ki ji je posebej za to priložnost svoje telo posodila prof. solo petja na Glasbeni šoli Sevnica Martina Prevejšek in svoje delo več kot odlično opravila. »Velika« dvorana Glasbene šole Sevnica je bila zapolnjena Pustno opremljeni do zadnjega kotička! nastopajoči Maja Repovž

dalo predvsem eno objektivno distanco do življenja pri nas. Ugotovil sem, da je naša Slovenija res krasna dežela in lahko smo srečni, da živimo tu – v Sloveniji. Čemu bi se zelo težko odrekel? Brez česa ali morda celo brez koga bi ne mogel živeti? Verjetno bi se najtežje odpovedal glasbi. Mislim, da je to najvišja oblika lepote - sredstvo, skozi katerega se lahko izražajo in vzbujajo najbolj pristna čustva. Miran Juršič s sestrama Grohar strinjam. Res sem bolj mirne narave, kar se za fotografa spodobi, saj je le-ta nemi opazovalec. Sem tudi rahlo zadržan, vendar vedno precej neposreden. 'Debate' me (pre)pogosto zapeljejo v resne vode, kar pa še ne pomeni, da ne maram dobrih, sproščenih druženj in zabav, sočnega humorja in provokativnih idej. Kakšni so tvoji spomini na otroška in najstniška leta? Kje in s kom si jih preživljal? Otroška leta so bila krasna. To je bilo obdobje neizmerne lahkosti bivanja, minimalne

odgovornosti in praktično nikakršnih skrbi. Odraščal sem v blokovskem naselju v Sevnici, kjer je bilo veliko otrok mojih let, zato mi ni bilo nikoli dolgčas. Najstniška leta so bila v marsičem še boljša - bilo je sicer malo več odgovornosti, vendar mi šola ni delala težav, dala pa mi je veliko novih prijateljev, formalnih in neformalnih znanj ter številne dogodivščine. Nekaj posebnega je bilo enoletno bivanje v Ameriki, kjer sem dokončal 4. letnik srednje šole. Ne le, da sem se naučil jezika in spoznal ljudi, s katerimi smo še sedaj v tesnih stikih, tisto leto mi je

na muhi ...

Kaj je zate v življenju najbolj pomembno, najbolj dragoceno? Na to vprašanje bi lahko veliko govoril, zato bom raje povzel v dveh besedah – Resnica in Ljubezen. Ja, z veliko začetnico in, brez skrbi, daleč od religije. Kdaj si se začel spogledovati s fotografsko umetnostjo? Hm, umetnostjo… Jaz bi raje rekel s fotografsko obrtjo. Na splošno sem mnenja, da moraš najprej biti zelo dober obrtnik, da lahko postaneš umetnik (če hočeš teči, se moraš najprej naučiti hodit). Sicer pa so me vizuali-

! JA A ZD I A DN E IZR

Posavci „nabrisali“ vladno ekipo KRŠKO - Nekateri ministri in državni sekretarji so dvodnevni obisk v Posavju 13. februarja vendarle zaključili na manj formalen način, in sicer na parketu športne dvorane Srednje šole Krško, kjer so se v nogometnih spretnostih pomerili z ekipo posavskih politikov in gospodarstvenikov. Tekma je bila dobrodelnega značaja, saj so zbrana sredstva namenili za Društvo gluhih in naglušnih Posavja ter za strelca in paraolimpijca Damjana Pavlina.

Za ekipo vlade, katere kapetan je bil gospodarski minister Andrej Vizjak, so poleg Vizjaka zaigrali notranji minister Dragutin Mate, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt, generalni direktor Di-

Ekipi Posavja in vlade po tekmi

Mestni atrij, CPB 17, Brežice

Selektor posavske ekipe politikov in gospodarstvenikov, sicer državni in občinski svtenik Jože Slivšek je poslal na parket ob 15 igralcih tudi eno igralko, in sicer Mojco Janc iz podjetja Infra Sevnica, poleg nje pa so zaigrali še sevniški župan Kristijan Janc, podžupan Rudi

Dobnik in direktor občinske uprave Zvone Košmerl. Občino Brežice so v posavski ekipi zastopali župan Ivan Molan, Peter Slakonja iz Zavoda za šport Brežice ter artiški župnik Janez Turinek. Krški del ekipe pa župan Franc Bogovič, podžupan Cveto Sršen, občinska

svetnika Jože Slivšek in Dušan Šiško, sekretar krškega občinskega sveta Tomaž Petan, za gospodarski del krške posadke pa še Robert Salmič in Zoran Omerzu. Ob navedenih sta za posavsko ekipo zaigrala Milan Zagorc iz kostanjeviške občine in radeški župan Matjaž Han.

rektorata za turizem Marjan Hribar, tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak, prav tako iz kabineta vlade Rok Srakar, Dimitrij Piciga iz Slovenske turistične organizacije, tiskovni predstavnik ministrstva za zdravje Srečko Meolic, generalni direktor Direktorata za viso-

POSAVSKA PANORAMA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 je, v začetku predvsem filmi, privlačile že od otroških let dalje. Konec koncev sem najprej hotel študirat filmsko režijo, vendar sem si prvi fotoaparat kupil šele pri 21-ih letih. Najprej sem ga uporabljal predvsem na svojih potovanjih, potem za fotografiranje koncertov in šele zadnja štiri leta se specializiram za modno fotografijo. Kateri motivi so ti bili in so ti najljubši? Obraz. Ženski, seveda. Kaj je tisto, kar te na osebi, ki jo želiš fotografirati, najbolj pritegne? Lepota in (resnični!) karakter. Če slednjega obraz ne izraža, bo fotografija »prazna«, neprivlačna. Kdaj nastanejo dobre foto-

Sanja Grohar

ko in srednje šolstvo Janez Mežan ter Rok Peterman iz Ministrstva za okolje in prostor. V zadovoljstvo lepega števila gledalcev se je tekma končala v korist posavske ekipe z rezultatom 2:1. Kakor je komentiral poraz kapetan vladne ekipe Vizjak, je bila to ena redkih nogometnih tekem, ki jih je vla-

grafije? Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni? V modni fotografiji je to takrat, ko se na fotografiranje dobro pripraviš (najdeš primerno lokacijo, ustrezno temo za fotografiranje); kadar je na snemanju prisotna profesionalna ekipa (stilist, frizer in vizažist) in kadar je model ne samo lep, ampak tudi zna in ve, da mora delati - sama lepota še zdaleč ni dovolj. Če so ti pogoji izpolnjeni, je dober rezultat skoraj 100 %. Je pa res, da se ti včasih posreči tudi brez vsega tega. Katera znana imena si uspel ujeti v svoj fotografski objektiv? Od naših posavskih deklet so tu: Nataša Pinoza iz Sevnice, Tamara Popovič iz Brežic in Jana Koteska iz Loke pri Zidanem Mostu. Od ostalih znanih Slovenk so: Sanja Grohar, Sabina Remar, Sara Jereb in Sara Hudarin ter Petra Slapar. V Los Angelesu sem fotografiral s Tami Donaldson, ki je v Ameriki precej znano dekle, saj je Miss revije Maxim (podobna reviji FHM, vendar v Ameriki bolj popularna). No,

tu je še nekaj znanih fantov: Primož Bezjak, igralec iz filma Petelinji zajtrk, Tokac, pevec skupine Dan D, srečo pa sem imel tudi, da sem lahko fotografiral in naredil intervju z legendarnim pevcem, glasbenikom Barryem Adamsonom. Kako sta povezana s Sevničanko Natašo Pinoza, Miss Univerze 2006? Natašo sem spoznal pred 5, 6 leti, zelo na začetku svoje fotografske kariere. Ni je bilo težko opaziti, saj je s svojo višino in s krasnimi očmi zelo izstopala na sevniškem starem trgu, kjer sem tedaj »kofetkal«. V tistem času sem sodeloval z revijo Gloss in pobaral sem jo, ali bi se prijavila na tekmovanje za Supermodel Slovenije in vprašal sem jo še, če bi jo lahko kdaj fotografiral. Tako sva se v bistvu oba začela ukvarjati s stvarmi, ki jih sedaj počneva – ona je nekaj let zatem postala Miss Universe Slovenije, jaz pa profesionalni fotograf. Nataša nam je zaupala, da si bil ti tisti, ki si jo slikal in poslal njeno fotografijo na tekmovalni izbor za Supermodel Slovenije za leto 2002 – se še spominjaš, katere kotičke sta izbrala za fotografije, ki so nato Natašo pripeljale na izbor, kjer je potem zasedla drugo mesto? Hehe, prav gotovo niso bile moje fotografije tiste, ki so jo pripeljale v finalni izbor za Supermodel Slovenije, saj, kot sem rekel, sem bil takrat v fotografiji še zelo zelen. No, vseeno so bile dovolj spodobne, da so na uredništvu videli njeno lepoto in jo povabili v finalni izbor.

Tami Donaldson, Los Angeles Fotografije sva naredila kar na dvorišču njene hiše, na sevniškem gradu in na nekem gradbišču. Kje in kako je potekalo fotografiranje prve spremljevalke Miss Hawaiian Tropic 2008, Brežičanke Tamare Popovič po osvojitvi naslova? Tamaro sem slikal na prošnjo njenega managerja, prijatelja Filipa. On je organiziral, da smo imeli na voljo V.I.P. savno v Kranjskem Mega centru. Bili smo le mi trije – Filip je dobil lokacijo, obleke in mi pri fotografiranju asistiral, Tamara si je sama naredila make-up, jaz pa sem fotografiral. Obstaja morda fotografija, ki ti je posebej pri srcu, ker te nanjo vežejo nepozabni spomini? To je prav gotovo fotografiranje s Tami Donaldson... Spoznal sem jo preko inter-

neta in imel veliko, veliko srečo, da je bila tudi ona v istem času kot jaz v Los Angelesu, da je imela čas in mi je celo priskrbela fantastično lokacijo (nesramno drago vilo); a kar me je posebej prevzelo, je bila njena profesionalnost, poznavanje poz, disciplina in – najpomembnejše - njena lepota. Kje je mogoče videti fotografije, ki jih narediš? Na moji spletni strani – www. miranjursic.com; tisti, ki so na MySpaceu, pa lahko moj profil najdejo tudi tam. Imaš vzornika? Gavin O'Neill, fotograf z Nove Zelandije, ki že nekaj leti živi nekje med Parizom, Londonom, Los Angelesom in Sydneyem. Tudi njega sem spoznal preko interneta in njegove fotografije so, uf, res fantastične. Ne samo da ima izjemen občutek za

estetiko, pač pa je tudi zelo kreativen in blazno discipliniran, tako pri iskanju popolnega posnetka kakor tudi pri obdelavi fotografij. In še nekaj – je večni »pozitivec«, ki z veseljem deli nasvete in priskoči na pomoč (on mi je npr. povedal za nekaj krasnih lokacij v Los Angelesu). Kje se vidiš čez deset, dvajset let? V svojem lastnem studiu nekje na obrobju Ljubljane. Ali pa nekje v tujini… Težko rečem. Vsekakor pa v fotografiji… ali pa morda tudi pri filmski režiji? Življenjski moto, ki te vodi, ki te usmerja? Ne glede na to, ali verjameš, da nekaj zmoreš ali ne, imaš vedno prav – čeprav je včasih težko verjeti v to… Smilja Radi Foto: Miran Juršič

da ob svojih obiskih po slovenskih regijah izgubila. Zadovoljstvo pa je toliko večje, ker je poleg neformalnega druženja vlada ob tej priložnosti prispevala 5000 evrov sredstev v dobrodelne namene. Sicer pa je tekmo spremljal tudi razvedrilni program, ki so ga oblikovali plesna skupina Unique in mlada pevka s Senovega Klara Moškon. B. M. Za ritem in razpoloženje so poskrbeli tudi mladi bobnarji.

Župan Janc in minister Vizjak radeškemu županu in poslancu Hanu: »No Matjaž, zdaj se boš pa boril za Posavje, čeprav si bil v parlamentu proti?!«

Iz VIP lože budno spremljajo spopad.

Selektorja ekip Jože Slivšek in Andrej Vizjak

Navijači iz severnega dela Posavja Vlada v akciji

Srečanje so olepšale članice plesne skupine Unique.

Poleg domačina Vizjaka poslednji Mohikanec iz vladne ekipe: minister Mate

Županu Bogoviču nudi pomoč sekretarka društva gluhih Vlasta Moškon...

ŠPORT

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Krčani naslednji vikend z legendarno Olimpijo KRŠKO - Nogometaši članske A ekipe NK Krško so v zadnjih dveh tednih opravili drugo fazo priprav v Puli ter na pomožnem igrišču v Krškem. Cilj tega dela priprav je bila integracija novih igralcev v ekipo ter razvoj igre v fazi napada. V tem času je ekipa tudi odigrala nekaj pripravljalnih tekem.

SENOVO – Društvo upokojencev Senovo je v počastitev praznika KS Senovo pripravilo šesti memorialni turnir v spomin na Andreja Strnada, pokojnega vodjo šahovske sekcije pri društvu. V Gostilni Senica se je zbralo 21 šahistov iz celega Posavja. Zmagal je Gorazd Novak pred Jankom Kešetom in Jožetom Kolmanom.

RK Krško še vedno v boju za prvo ligo KRŠKO - Rokometaši Krškega so v prvih dveh krogih nadaljevanja 1.B rokometne lige osvojili tri točke in so še vedno v boju za napredovanje v 1.A ligo. Najprej so se doma pomerili z ekipo RK Klima Petek iz Maribora ter v zadnjih minutah tekme izvlekli točko za 24:24. Še v 55. minuti je bilo namreč +4 za goste, nato pa so Krčani s štirimi zaporednimi zadetki Daniela Pfajfarja le nekaj sekund pred sireno s 7-metrovko izenačili. Minulo soboto pa so krški rokometaši zmagali na gostovanju v Gorišnici z 31:27, odpor gostiteljev pa zopet strli šele v zadnjih minutah tekme. Krčani se bodo jutri, torej v petek, 22.2., ob 19. uri v domači dvorani SŠ Krško pomerili s petouvrščeno ekipo Ajdovščine. Ker se je ajdovska ekipa okrepila kar s sedmimi igralci iz Nove Gorice, ki je izstopila iz 1.A lige, je pričakovati težko tekmo, zato bo pomoč navijačev dobrodošla.

Za Marijo usodna svetovna prvakinja KRŠKO – Članica Karate kluba Triglav Marija Jeler je zastopala slovensko reprezentanco na mladinskem evropskem prvenstvu v karateju, ki je potekalo v Trstu. Mariji, ki je nastopila v kategoriji nad 60 kg kljub težji poškodbi gležnja, je žal žreb že v prvem krogu namenil mladinsko svetovno prvakinjo, Angležinjo K. Hurry. Izredno napet dvoboj se je v rednem delu končal z neodločenim izidom, zato je o zmagovalki odločal podaljšek, kjer je Marija že v prvih sekundah izvedla ročno akcijo v glavo in skoraj okusila zmago. Sodniki so žal odločili, da je bila akcija premočna in v naslednji akciji dosodili točko Angležinji, Mariji pa se je s tem zaprla pot do vidnejše uvrstitve. Marija je v Trstu zadnjič nastopila kot mladinka. Do poletja pa jo že čakata dve veliki preizkušnji pri članicah - maja bo nastopila na evropskem prvenstvu v Estoniji, junija pa bo Maribor gostil najboljše karateiste stare celine na evropskem prvenstvu regij.

Brežičani in Sevničani blizu najboljšim BREŽICE, SEVNICA - Ljubljanski turnir 5. kroga 1. državne članske lige v streljanju z zračno pištolo je zaznamovala velika izenačenost ekip, saj so Brežičani z doseženimi 1663 krogi za tretjeuvrščenim Ptujem zaostali za vsega 8 krogov, Sevničani na 9. mestu pa za 11. Med Posavci sta tokrat izstopala Sevničan Matej Kolman in Brežičan Srečko Vidmar s 564 oziroma 561 zadetimi krogi. Na lestvici so Brežičani sedmi, Sevničani pa deveti. Posavskim tekmovalcem v državnih ligah za mladince in kadete 5. krog na osrednjem slovenskem strelišču v Ljubljani ni prinesel pričakovanih rezultatov, saj so zvečine prav vsi nosilci svojih ekip zaostali za svojimi zmožnostmi. Pohvalo za rezultatski dosežek si tako zasluži le Marko Pšeničnik iz Brežic za 350 zadetih krogov. Posebej velja omeniti še pet brežiški debitantov: Kristiana Petriča, Dominka Bogdana, Gašperja Sotlerja, Mateja Ribiča in Katarino Žniderič, ki so ob svojem prvem nastopu v državni ligi vsi po vrsti presegli pričakovanja in se domov vrnili z novimi osebnimi rekordi. Pri kadetinjah posamezno kljub tokratnem 4. mestu skupno še vedno vodi Brežičanka Simona Molan, v ekipni ligi za kadete pa so Brežičani s 1. zdrsnili na 2. mesto, medtem ko Sevničani ostajajo peti. Brežičani 2. mesto zasedajo tudi v mladinski ligi.

Uspešne predstave mladih odbojkaric BRESTANICA - Deklice (letnik 1995 in mlajše) odbojkarskega društva Kostak-Elmont Brestanica so uspešno sodelovale na tretjem turnirju v mali odbojki. Brestaniški klub so zastopale vse tri ekipe, ki se še vedno potegujejo za najvišja mesta. Turnirji so potekali po vsej Sloveniji, deklice Kostak-Elmont pa so zastopale brestaniške barve v domači Brestanici, Ljubljani in Kamniku. Na prvih dveh prizoriščih so zasedle drugo mesto, medtem ko so v Kamniku osvojile četrto mesto.

Med 6. in 10. februarjem se je ekipa pripravljala v svoji tradicionalni bazi v Puli, kjer je ob petih treningih odigrala tudi tri pripravljalne tekme s hrvaškimi ekipami, na katerih je trener Iztok Kapušin preizkusil vse igralce. Krčani so se s hrvaškim tretjeligašem NK Polet iz Buševca razšli z neodločenim izidom 2:2 (strelca Robert Berić in Miha Drnovšek), z drugoligašem NK SlavonacCroatia osiguranje iz Starih Perkovcev prav tako neodločeno 1:1 (Drnovšek), z drugoligašem NK Pomorac, kjer igra tudi donedavni član NK Krško Marko Lukačić, pa so izgubili z 1:3 (strelec Edin Junuzović). Krčani so priprave nadaljevali na domačem igrišču ter se prejšnji četrtek pomerili s slovenskim četrtoligašem NK Rudar iz Trbovelj in ga z golom Luke Lazanskega tudi premagali z rezultatom 1:0. Minulo nedeljo je bila za NK Krško na sporedu prva prava preizkušnja, saj so se krški nogometaši v Novem mestu pomerili s tretjeuvrščeno ekipo druge lige NK Bela Kra-

jina, ki ima po besedah trenerja Adnana Zildžovića prvoligaške ambicije. Tekmo, ki so jo Belokranjci dobili s

V zaključku priprav krške nogometaše čaka predvsem trening prekinitev igre, saj je veliko zadetkov padlo

Skupinska slika pred tekmo NK Pomorac : NK Krško 4:3, so zaznamovale napake vratarjev in obrambnih igralcev na obeh straneh. Veseli dejstvo, da so krški nogometaši prikazali všečno igro, kjer je bila opazna dobra taktična in kondicijska priprava moštva. Velika borbenost na igrišču pa je za ta del priprav kar normalna, saj dresi za prvo postavo še vedno niso razdeljeni. Trener Kapušin bo do začetka prvenstva moral igralce predvsem psihološko pripraviti, da odpravijo individualne napake, ki so že kar kronična težava moštva.

prav iz tega segmenta igre. Pred prvo prvenstveno tekmo z Zagorjem bosta še dve pripravljalni tekmi. Prva bo v soboto, 23. 2. v Šentjuru pri Celju s tamkajšnjo prvouvrščeno ekipo 3. SNL vzhod, krški nogometaši pa bodo generalko pred prvenstvom odigrali v nedeljo, 2. 3., z vodilno ekipo 3. SNL zahod - legendarnim slovenskim klubom Olimpijo Bežigrad iz Ljubljane. Na tekma na štadionu Matije Gubca bodo krški navijači lahko tudi kupili navijaške šale in zimske kape NK Krško.

Krško plavanje ima spet državnega prvaka KRŠKO – Plavalci PK Celulozar Krško so v minulih dveh koncih tedna nastopili na dveh državnih prvenstvih. Prejšnji vikend je v Kranju potekalo državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke, minuli konec tedna pa v Celju državno prvenstvo za dečke in deklice. Krčani so močno izboljšali lanske rezultate, osvojili pa tudi naslov državnega prvaka. V Celju si ga je priboril Haris Ameti na 100 m delfin, komplet medalj pa je zaokrožil z drugim mestom na 200 m delfin in 3. na 100 m prosto. Poleg tega je bil še dvakrat 4., in sicer na 100 in 200 m

hrbtno, medtem ko je na 50 m delfin osvojil 6. mesto. V popoldanska A in B finala so se uvrščali prav vsi krški plavalci, najvišje med njimi pa je segel Nejc Zakšek, ki je na 200 m delfin osvojil 7. mesto, v finale pa se je prebil še na 100 m delfin in 200 m prsno. Kar 6-krat se je final v prosti in hrbtni tehniki veselila Larisa Vogrinc, ki je prispevala tudi največji delež točk med dekleti, trikrat je v finalu nastopila Ana Bogdanovič, enkrat pa

KRMELJ - Šahisti Krmelja so odigrali že dva hitropotezna turnirja za letošnje prvenstvo za pokal Krmelja. Lanski zmagovalec Zvonko Mesojedec je začel novo sezono v zares šampionskem stilu. Obakrat je namreč zmagal in v odigranih 27 dvobojih oddal le pol točke. Na januarskem turnirju so se za njim uvrstili Cvetko Jakša, Andrej Brcar, Bojan Smerdel in Janez Borštnar, na februarskem turnirju pa Brcar, Smerdel, Jakša, Branko Keber in Bojan Blažič. Krmeljski šahisti se bodo v marcu srečali na tradicionalnem turnirju za pokal 40 mučencev, na katerem so s praktičnimi nagradami nagrajeni pravzaprav najbolj nesrečni šahisti, kar je posebnost tega turnirja.

Lukci uspešni tudi v hip hopu KRŠKO - Kvalifikacijskega turnirja v modernih tekmovalnih plesih (show plesih), ki je potekal v Sežani, so se udeležili tudi trije tekmo-

Maja Omerzel, Uroš Jordan in Anja Krajnc valci iz Plesnega kluba Lukec in se prvič v zgodovini kluba pomerili tudi v hip hopu. Med člani solo je tekmoval Uroš Jordan in osvojil odlično 5. mesto. Med člani v parih sta tekmovali Maja Omerzel in Anja Krajnc, ki pa sta si priplesali 3. mesto. Vsi so se uvrstili na državno prvenstvo.

Rekord Zevnika, tri medalje Sevničanov

Ekipa PK Celulozar v Celju, levo zadaj državni prvak Haris Ameti

Bine Bajc in Nika Bizjak na prvenstvu v Kranju

Mesojedec začel šampionsko

je to uspelo tudi Tjaši Mijokovič. Pohvaliti velja tudi Matijo Omerzela, ki je do točk (do 16. mesta) priplaval dvakrat, čeprav je tik pred prvenstvom prebolel gripo. Ekipno so bili Krčani deveti, kar je v primerjavi z lanskim 20. mestom izjemno. V Kranju pa je nastopila 12članska ekipa Celulozarja in zasedla odlično 9. mesto,

kar je v primerjavi z lanskim letom za osem mest bolje. Najboljši rezultat je dosegel Leon Deržič, ki je bil na 50 m prosto 5., štafeta fantov na 4 x 50m prosto v postavi Leon in Rudi Deržič, Bine Bajc in Igor Glas je bila 7., med deseterico najboljših pa so se uvrstili še Nika Bizjak, Bine Bajc, Igor Glas in Martin Škoberne kot član štafete 4 x 50m mešano.

Laura odlično šahirala KRŠKO – Šahistka ŠK Triglav Krško Laura Škvorc je 10. februarja nastopila v Škofji Loki, kjer je potekal 3. turnir v spomin odlične šahistke Karmen Orel. Tekmovanja se je udeležilo 187 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Nizozemske, Srbije in Hrvaške. Laura je v absolutni razvrstitvi osvojila 142. mesto, med dekleti do 12 let pa je bila druga.

SEVNICA, ČATEŽ - Dvoranskega državnega prvenstva v teku za člane/ice in mladince/ke so se udeležili tudi posavski atleti. Atleti AK Sevnica so se imenitno odrezali, saj so osvojili dve srebrni medalji: Alenka Radej na 1500 m pri članicah in Maja Teraž na 3000 m pri mladinkah. Miha Povšič je bil med mladinci sedmi, v tej kategoriji pa se je zelo izkazal Vid Zevnik, saj je premagal vso mladinsko kunkurenco in popravil državni rekord v katregoriji U-17. Rekord je prej znašal 8:53:00, sedaj je pa 8:46:61. Vid pričakuje, da bo izpolnil normo za svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo letos poleti.

prispevki: redakcija@posavje.info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781

PREJELI SMO

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Krškem, zadeva St 4/2007-31 z dne 21.01.2008 nad stečajnim dolžnikom TRANSPORT KRŠKO d.d. v stečaju Cesta Krških žrtev 133 8270 KRŠKO

OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ

JAVNO DRAŽBO (I. narok )

I. PREDMET PRODAJE

1. Nepremičnine - stavbno zemljišče K.o. Senuše, zk.vl.št. 1671 in 1121 v skupni izmeri 1 77 43 m2, na katerem je zgrajen objekt velikosti tlorisa 2.235,52 m2, kar v naravi predstavlja nedokončan objekt delavnic in poslovnih prostorov na lokaciji Dobrovo v južnem delu Krškega pri vstopu na avtocesto. Objekt je zgrajen do tretje gradbene faze. Ocenjena likvidacijska vrednost znaša 958.000,00 EUR. 2. Premičnine - to je starejša pisarniška oprema, ki se nahaja v objektu (mize, omare, stoli, itd), vse po cenitvenem seznamu po ocenjeni likvidacijski vrednosti 234,00 EUR. Premoženje – nepremičnine in premičnine pod točko 1 in 2 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena znaša 958.234,00 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene. Celotno premoženje se prodaja na I. javni dražbi, ki bo dne 07.03.2008 ob 11.00 uri v prostorih Okrožnega sodišča v Krškem v dvorani 4 - II. nadstropje, Cesta krških žrtev 12, 8270 Krško. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 3.12.2007, izklicne cene so v skladu s cenitvenimi poročili g. Zvoneta Jezernika, univ.dipl.ing., stalnega sodnega cenilca in jih je možno videti pri ogledu.

II. POGOJI PRODAJE NA JAVNI DRAŽBI

1. Premoženje se prodaja po načelu »videno kupljeno« v kompletu kot celota. 2. Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti, ter ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni višini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL. 3. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. 4. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini najmanj 10 % izklicne cene in jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolžnika odprt pri Banki Celje d.d., št. 0600-0097-9746-762 z navedbo - plačilo varščine za javno dražbo. Pred začetkom javne dražbe mora dražitelj predložiti dokazilo o plačilu varščine, potrjeno s strani banke. 5. S plačilom varščine vsak ponudnik, tudi edini, sprejme obveznost, da pristopi k dražbi. V primeru odstopa ponudnika od javne dražbe že vplačana varščina zapade v korist stečajne mase. 6. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino. Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo varščina vrnila v roku 8 dni po končani javni dražbi brez obresti. 7. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku do 15 dni po izvedeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na transakcijski račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase.

V spomin

Dragica Nunčič, Krško

8. Zakoniti predkupni upravičenci po Stanovanjskem zakonu, ZureP-1, ZON, ZKZ in SPZ lahko uveljavijo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL. 9. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali poda izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II., in III. odst. čl. 153 ZPPSL. 10. Če uspešni dražitelj ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe, se mu vplačana varščina zadrži. Če kupec ne plača celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi in se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. 11. Izbrani ponudnik si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 12. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se zaračunajo izbranemu ponudniku dodatno, in sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni List RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec. 13. Kupljeno premoženje bo kupcu izročene v posest in last po plačilu celotne kupnine. 14. Ogled premoženja in cenilnih mnenj je možen po objavi teh pogojev vsak delovni dan od 9. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem g. KOS Tomažem, na tel. št. 03 427 44 80, gsm 041 65 21 85 in na spletni strani www.svetovanje-kos.si.

III. PRAVILA JAVNE DRAŽBE

1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino, kar dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pisno pooblastilo. 4. Najmanjši možen dvig cene za predmet prodaje na dražbi je 5.000,00 EUR. 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno.

8. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (154/I čl. ZPPSL ).

Dušan Vučajnk 1952 - 2008

Lahko bi dejali, da so mu sojenice že v zibel položile veselje do ribištva. Že kot kratkohlačnika ga je vleklo z Bučerce za Savo v Vrbino, pa k potoku v Anže, kjer je dolge ure odkrival skrite tolmune in ribe v njih. Ni je bilo ribe, ki je ne bi poznal. Za vsako je vedel, kje se najraje zadržuje, za vsako je poznal najboljšo vabo. Naš Dušan! Prav tisti, ki je vselej zamujal ali prišel zadnji hip, zatem pa z gromkim smehom napolnil prostor. In nas. Naš prijatelj, ki je bil deset let slovenski reprezentant na tekmovanjih rib s plovcem, ki je bil leta 1982 državni prvak SFRJ, trikratni republiški prvak, sedemkratni udeleženec svetovnih prvenstev. Naš Dušan! Ki je bil dolgoletni gospodar v Ribiški družini Brestanica-Krško. Ki je bil trener in vodja ženske, članske, mladinske, slovenske reprezentance. Trener državne reprezentance ribičev invalidov, ki jo je popeljal do zlate medalje na svetovnem prvenstvu. Dušan, ki je že leta 1982 za svoje dosežke prejel Bloudkovo značko. Ki je bil dolgoletni sodnik, delegat na ribiških tekmovanjih, funkcionar Zveze ribiških družin, član državne izpitne komisije, pobudnik za organizacijo ženskega svetovnega prvenstva v Kostanjevici

na Krki. Dušan, ki je vložil veliko ur dela in prizadevanj za vzdrževanje ribnika na Resi, da je ta služil za rekreacijske in športne površine. Naš prijatelj, ki je bil z dušo in telesom ribič, v zadnjem mandatu tudi član Sveta KS mesta Krško. Dušan, ki je bil pobudnik za ureditev vzrejnega centra in izgradnje novih vzrejnih ribnikov v Mačkovcih, kakor si je prizadeval tudi za ureditev ostalih obstoječih ribiških površin, za ureditev obale akumulacijskih jezer, še predvsem za ureditev športno-ribolovnih površin in aktivnosti pri načrtovani izgradnji HE Krško. Še bi lahko naštevali, saj je to le drobec Dušanovih aktivnosti. In nedojemljivo je čutom in umu, da ga več ni. Od njega smo se poslovili 10. januarja na krškem pokopališču. Ribiška družina Brestanica-Krško

V spomin

Metod Oblak 1935 - 2008

Našli mrtvega pred hišo Pismonoša je v sredo dopoldne, 13.2., pri raznašanju pošte v okolici Sevnice na tleh pred hišo našel ležati mrtvega 54-letnika. Pri prvem ogledu znakov nasilja ni bilo opaziti, a ker ni bilo mogoče določiti časa in vzroka smrti, je bila odrejena sanitarna obdukcija.

Ukradli kar 30 tisoč evrov Prijavitelj je v soboto. 9.2., prijavil na PP Krško, da mu je bilo preko noči vlomljeno v trgovinski lokal v Brestanici. Policisti in kriminalisti so na kraju dogodka oz. vloma ugotovili, da je neznani storilec preko noči vstopil v objekt, tako da je poškodoval skladiščna vrata. V enem od prostorov je našel kovinsko blagajno, ki jo je odprl in iz nje odnesel večjo količino denarja. Skupaj z lastnikom so policisti ugotovili, dan je bilo ukradenih preko 30 tisoč evrov.

6. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 7. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj.

V spomin

Martinu Dolinšku Komaj se je rodilo novo leto 2008, smo sredi januarja zvedeli, da nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil Tine Dolinšek, gostilničar z Vrha nad Boštanjem. Poleg številnih prijateljev in znancev, ob cvetju, ki je objemalo njegovo sliko, smo se od njega poslovili tudi rojaki, ki smo vrsto let, celo desetletja okušali delo tujine. Med zgodnjimi lastovkami je bil tudi Tine. Skromen, saj je otroštvo preživljal le ob materi, si je z zagnanim delom začel ustvarjati domovanje na tujem. Nepopisna volja, da se osamosvoji, da postane gospodar, je pripomogla k ugledu njegovega gostišča v Rohru pri Stuttgartu. Tu sta odmevali slovenska beseda in domača glasba. Njegov dom je bil vir topline, prijateljstva in vsaj za kratek čas nadomestilo za vse, kar je ostalo doma. Kljub celodnevnemu delu za obstoj in napredek gostišča je bil aktiven član slovenskega društva Triglav v Stuttgartu. Uspešno je vodil planinsko sekcijo in z njenimi člani odkrival lepote naše domovine. Otrokom slovenskega dopolnilnega pouka je nudil prostore za vaje in nastope na kulturnih in narodnostnih praznovanjih. Tu se je torej zbiral tudi najmlajši rod, ob katerem je očetovsko dvigal glas domače besede. Njegovo slovo smo pričakali z bolečino, ki bo šele dobivala svoje korenine. Hvaležni smo za tisoče drobnih dejanj, ki jih je sejal med nas. Vzor naj bodo mladim pokolenjem.

prispevki: redakcija@posavje.info Tel.: 07 49 05 782 Fax.: 07 49 05 781

V ponedeljek, 28. januarja, smo se na pokopališču na Velikem Trnu krajanke in krajani poslovili od župnika župnije Sveti Duh Metoda Oblaka. Rojen 7. novembra 1935 v Bukovskem Vrhu v župniji Poljane nad Škofjo Loko je bil po duhovniškem posvečenju leta 1963 najprej kaplan v Šentjerneju, zatem pa je bil kot župnik napoten v našo župnijo Veliki Trn – Sveti Duh, v kateri je z nami in med nami živel in si prizadeval soustvarjati boljše pogoje življenja v naših krajih. Če bi želeli njegovo življenjsko zgodbo zapisati na papir, bi za vsako leto nastala knjiga, ki bi jo brali iz dneva v dan 40 let, kolikor je gospod Metod živel med nami. Preprost, skromen, z vsem zadovoljen je hotel biti dušni pastir za vse. Vse je vodil k dobremu in svaril pred tistim, kar ni bilo prav. Ne le za vernike in farane, za Gasilsko društvo, Športno društvo, Društvo izgnancev, Društvo za ohranitev podeželja in vso krajevno skupnost je slovo našega župnika Metoda velika izguba, saj je bil mož, ki smo ga vsi spoštovali, ker ni nikoli odklonil nobe-

ne prošnje za sodelovanje. Ob pastoralnem delu se je z vso vnemo angažiral pri infrastrukturnem urejanju zaselkov po naši krajevni skupnosti, med drugim se je vključil v izgradnjo vodovoda, s katerim je gospodaril kar tri desetletja, nemalokrat s svojimi rokami odpravil razne napake na omrežju, ob tem pa tudi vestno opravljal blagajniška dela v vodovodnem odboru. Spominjali se ga bomo tudi kot prijatelja, ki je bil dobrodošel v vsaki hiši, kot vinogradnika in pridelovalca dobre vinske kapljice. Spominjali se ga bomo po rožah, ki so vselej krasile župnišče, čeprav so najlepše rože ravno tiste, ki jih je naš župnik Metod posejal v naša srca. Zato smo ga spoštovali in ga imeli radi. KS Veliki Trn

OBVESTILA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 MALI O G LA S I

Za tabo ostala je praznina, v strtih srcih bolečina, na obrazih solze žalosti, v dušah je tesnoba, misli vračajo se le v spomine.

Z A H VA L A Nenadoma in boleče nas je usoda postavila pred kruto resnico, da se je v 23. letu iztekla življenjska pot našega ljubljenega

MITJE BIZJAKA iz Dobrave pod Rako Hvala vsem, ki ste nam v naši neizmerni bolečini stali ob strani, ga tako številno in ganljivo pospremili ob slovesu in kakorkoli počastili spomin nanj. Posebno zahvalo izrekamo prijatelju in sodelavcu Danijelu, sošolkam in sošolcem Osnovne šole Raka za nepozabne besede slovesa, prav tako sodelavcem Krke d.d. Novo mesto, sošolcem Srednje mehanične šole Krško, prijateljem, sorodnikom, sosedom, pevcem za zapete žalostinke, pogrebni službi Blatnik, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki vas nismo posebej imenovali. Sreča je kakor sonce, ko je najlepša, zaide. Njegovi najdražji

Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Krškem ali bližnji okolici za daljše obdobje. Tel.: 031 673 441 Kupim gradbeno parcelo v okolici Brežic. Tel.: 041 582 345 Kupim bivalni vikend v okolici Rake, Velikega Trna ali Studenca. Tel.: 041 533 119

Pisne ponudbe: Hosekra d.o.o., Kolodvorska ul.37e, 2310 Slov. Bistrica

www.hosekra.si

Mestni atrij Brežice, Cesta prvih borcev 17, Brežice T: 07 49 63 344 E:studio.brezice@posavje.info

PREJELI SMO

Prodam zemljišče v bljižini Gor. Radgone, 400 m², s staro hišo in plato za novo gradnjo, voda in elektrika na parceli. Tel.: 07 49 13 100

V najem oddam dve sobi, vsaka velika 15 m², možnost uporabe kopalnice. Tel.: 07 81 40 645

Prodam parcelo – gozd, 66 a 27 m², k.o. Hubajnica. Tel.: 040 766 334

Oddam v najem, obdelavo manjši vinograd na Kremenu pri Krškem. Tel.: 041 832 558

Prodam vinograd s 400 trtami in vikendom, elektrika, asfalt na lepi, sončni legi v Mrzlavi vasi. Tel.: 07 49 59 537

Kupim hidravlično prešo, 100litrsko, in mlin za grozdje. Tel.: 07 49 25 253

Kupim traktorski stroj za ruženje koruze v storžih. Tel.: 040 611 914

Za svetovanje, meritve, prodajo strešnih kritin, z del. mestom v Posavju.

Prodam vikend, 550 trt (17 a), na odlični lokaciji v okolici Krškega. Tel.: 041 396 174

Prodam VW Polo CL coupe 1,2, l. 1994, temno rdeče barve, prevoženih 81.500 km, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 041 715 739

Kupim traktor pogon 4x4, lahko s priključki, dobro plačilo. Tel.: 051 813 034

zaželjena gradbena ali ekonomska stroka.

Prodam stanovanje v Brežicah. Tel.: 041 935 804

Oddam ugodno halo na Senovem za dolgoročni najem, dve etaži (370 m² in 220 m², višina stropa 5 m). Tel.: 041 758 513

Kupim kosilnico BCS – 127 ACME motor in traktor Zetor 5211, registriran. Tel.: 03 58 06 131 IŠČEMO področnega vodjo komercialista,

Prodam vinograd na Sremiču – Bučerca. Tel.: 041 967 246

Kupim 70 kg prašiča, možna menjava za koruzo ali rdeče vino. Tel.: 041 249 252

Prodam dvosobno stanovanje v Brežicah, 68 m², cena po dogovoru. Tel.: 041 244 661 Prodam fantovsko kolo Balance, dekliško obhajilno obleko in gobelin - vrtnice 20 x 53 v okvirju. Tel.: 041 556 091 Prodam 650-litrsko kad, debela plastika, za 50 €, in novo pisalno mizo za 40 €. Tel.: 040 796 143 Prodam lovsko obleko, št. 48, cena po dogovoru. Tel.: 041 657 524

Iščem garažni prostor velikosti cca 30 m², v Krškem. Tel.: 041 620 219

Prodam Škodo Octavio, rdeče barve, 2. lastnik, l. 1998, prevoženih 118.000 km, nekarambolirano, zelo lepo ohranjeno. Tel.: 051 694 837

Prodam kmetijske in zazidljive parcele s poševno lego na Čatežu ob Savi in okolici, cena od 1 € do 40 €/m². Tel.: 07 49 65 096

Prodam kovinske stopnice za višino 2.40 m, d = 2 x 5 m, 16 stopnic 24 x 15.05. Tel.: 041 294 146

Odgovor na članek:

Prodam novo moško obleko št. 54, antracit barve, 100% volna, za 90 €. Tel.: 031 430 078 Prodam rabljene regale dnevne sobe, š 3,50 m, v 2,30 m. Tel.: 031 793 132 Ugodno prodam rabljen štedilnik na drva, ponk za oblanje in delovni ponk. Tel.: 07 81 41 795 Prodam VW Pasat 1,9 TDI, l. 1994, karavan, metalik bordo rdeč, prevoženih 262.000 km, lepo ohranjen, dodatni komplet platišč, cena 2200 €. Tel.: 041 971 051 Prodam igrice za playstation – 2, FIFO 07, NBA 07 in olimpijske igre, vse po ugodni ceni. Tel.: 031 393 409 Prodam zastekljena okna brez okvirjev, 110 x 110 cm, cena po dogovoru. Tel.: 041 626 095 Prodam gasilni aparat na prah Urban S6, cena 30 €. Tel.: 040 818 128 Prodam računalniško mizo na kolesih – bukev, dimenzije 141 x 70. Tel.: 041 436 418 Prodam Škodo Octavio, 1,9 TDI, l. 03, 81 KW, elegance, vsa mogoča oprema, 1. lastnik, servisna knjiga, metalik črne barve, ugodno. Tel.: 040 231 289

Prodam Volvo 460 GLE, l. 1994, odlično ohranjen, prevoženih 101.800 km, cena 3500 €. Tel.: 030 911 534 Prodam Renault Twingo, l. 2000. Tel.: 041 520 477 Prodam kosilnico BCS – acme motor in skobelni stroj – poravnalka s cirkularjem na lesenem ogrodju brez el. Motorja. Tel.: 041 552 915 Prodam traktor Goldoni, 30 KM, vinogradniški, vzgiben. Tel.: 031 238 746 Prodam traktor Same Delfino 35, l. 1975, 3200 delovnih ur, brezhiben, zelo dobro ohranjen, registriran. Tel.: 041 717 782 Prodam traktor Tomo Vinkovič, l. 1985, s priključki: freza, obračalni plug, škropilnica, cena po dogovoru. Tel.: 040 894 709 Prodam žitni kombajn Claas 2,5 m, silokombajn Claas enovrstni, pajek 4 m. Tel.: 031 305 839 Prodam kosilnico BCS 127 z nizkimi kolesi, cena 1150 €. Tel.: 051 655 514 Prodam traktor Fiat 640, l. 1978, 64 KM, nove gume, brezhiben. Tel.: 041 385 708

Prodam Raw 4, l. 2002, 60.000 km, zelo dobro ohranjen, ugodno. Tel.: 041 840 601

Prodam cirkular, nov, moč motorja 4 KW, zaščita motorja, na kolesih, ugodno. Tel.: 041 652 547

Prodam Fiat Uno l. 1999, reg. Do septembra, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 040 990 247

Prodam prikolico za prevoz grozdja in večjo količino cvička. Tel.: 041 253 068

Ugodno prodam Clio 1,2, l. 1993. Tel.: 051 423 092

Prodam plug 12 col, dvobrazdni, cena po dogovoru. Tel.: 041 981 708

Prodam kavč, 200 x 90 cm, raztegljiv, dobro ohranjen. Tel.: 041 915 221

Prodam Nissan Sunny 1994, 1,4, bele barve, prvi lastnik. Tel.: 07 49 20288

OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA

Bedanec v tretjem tisočletju

Lovska družina Globoko ne odobrava opisanega dogodka in ne zagovarja takšnega načina pokončanja domače živali pa naj to stori lovec ali kdorkoli drug. Da bi za nepravilno ravnanje lahko vodili postopek zoper svojega člana, bi morali imeti na voljo nesporna dejstva, da je to storil točno določen član naše družine, katerih pa v tem primeru, tudi zaradi neobveščanja lovske družine ob tem dogodku, nimamo. V razgovorih s krajani smo tudi ugotovili, da so le–ti imeli veliko pripomb na račun obnašanja in gibanja psov, katerih lastniki so bili podpisani v članku. Vzreja psa je odgovorno delo. Lastniki psov smo odgovorni za njihovo obnašanje, nadzor in morebitno škodo, če jo psi povzročijo. Nabaviti si psa, pri tem pa nič storiti za njegovo vzgojo in socializacijo je zelo slaba rešitev, ki pa je žal velikokrat prisotna pri »lastnikih hišnih ljubljenčkov«. Vsem ljubiteljem psov predlagamo, da se z mladim psom udeležijo tečaja splošne ubogljivosti psa in si tako pridobijo potrebno kinološko znanje. Tako bo vaše veselje do dela s psom samo še večje, postali boste pravi gospodarji psa, s tem pa bomo zadovoljni tudi vaši sosedje in sokrajani. Prav gotovo pa tudi ne bo razlogov za pisanje po časopisu. Glede na zadnja poročila pojava stekline na Bizeljskem, pa tudi nedavnih dogodkov okoli pomora ovac v Brezjem in na Piršenbregu (Slopno) prosimo vse krajane, da imajo pse in mačke doma pod stalnim nadzorom, prav tako pa pozivamo vse lastnike, da dajo pse obvezno preventivno cepiti. Ugotovljeno spremenjeno in nenavadno obnašanje domače ali divje živali pa naj takoj javijo na veterinarsko postajo in lovski družini. Upravni odbor Lovske družine Globoko

od 0 do 14 let

Nudimo vam: - CICIBAN OBUTEV - OBLAČILA Vabljeni! - OPREMA - IGRAČE - OTROŠKI SEDEŽI, VOZIČKI RAMATTI

OTROŠKA TRGOVINA BAMBI, TA-BU CENTER KRŠKO, TEL.: 07 49 27 337

Del. čas: od pon. do pet.: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 - 17.00 w w w. m o t o r j i - m a c h . s i NUDIMO VAM DEVET RAZLIČNIH MODELOV! Serijo skuterjev s štiritaktnim motorjem 50, 125, in 150 ccm

FS 50QT-3 1345 € 850 €

FS 50QT 1230 € 790 €

Golek 17, 8270 Krško tel: 07 49 212 59, gsm: 041 652 343 fax: 07 49 212 50, info@vratazaren.si

www.vratazaren.si

Sekcijska garažna vrata Crawford Originalna švedska kvaliteta, zaprta vodila. INDUSTRIJSKA VRATA 10 let ROLO VRATA

garancije

GARAŽNA VRATA Tip G60, debelina izolacije 42 mm

PROTIVLOMNA IN PROTIPOŽARNA VRATA

Telefon: 040/218 217, Fax: 01/541 77 31 E-pošta: info@motorji-mach.si

TU JE LAHKO VAŠ OGLAS! Marketing tel: 07 49 05 780, E-pošta: marketing@posavje.info

»Vrata Žaren«, Boštjan Žaren s.p. Golek 17 , 8270 Krško

Opozarjamo, da so avtorji članka odgovorni za resničnost svojih navedb in morajo nastopati z dejstvi in ne z namigovanji in zavajanjem, ker to vodi v posploševanje in obdolžuje nedolžne.

TRGOVINA ZA OTROKE

Vemi Planten Flor d.o.o., Jarška cesta 73, 1000 Ljubljana

Prizadeti krajani nas o dogodku niso obvestili, zato tudi nismo mogli opraviti ogleda na kraju samem, kar bi sicer tudi storili in ugotovili dejstva. Tako smo informirani samo enostransko preko časopisnega članka, kjer smo prebrali, da je lepega nedeljskega dopoldneva 20. januarja 2008, streljal nekdo, ki ga je »stari plavi štiri brzinec, komaj vlekel v breg«. Glede na to, da živimo na vasi in dobro poznamo drug drugega, tudi vemo, kdo je osumljen za opisano dejanje. Ugotovili smo, da te osebe v nedeljo 20.januarja dopoldan ni bilo doma, ker je bil v zdravilišču. Prav tako zagotavlja, da nihče drug ta dan ni vozil njegovega »štiri brzinca«.

METRONIC - KOMET d.o.o., Opekarna 5, Trbovlje

O zadevi, ki je opisana v članku »Bedanec v tretjem tisočletju«, objavljenem v vašem časopisu dne 7.2.2008, je upravni odbor Lovske družine Globoko zavzel naslednje stališče:

OBVESTILA

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008 Prodam 1-osno prikolico „kason“ 2x4, elektromotor AEG 11 KW 960 obratov in masivno mizo za vikend. Tel: 07 49 56 369

Prodam orehova jedrca. Tel.: 07 49 21 254

Prodam kostanjeve kole različnih dolžin. Tel.: 041 653 875

Prodam prašiče 100-130 kg, krmljene z domačo krmo, suha bukova in mešana drva ter kosilnico BCS 127 na bencin-petrolej. Tel.: 07 49 75 373 (zvečer)

Prodam samonakladalko 17 m3 SIP za 850 € ter alu platišča 16 col, original za VW Passat, z letnimi gumami, cena 600 €. Tel.: 041 664 254 Prodam železno-lesen voz, srednje velik, za starine. Tel.: 041 741 067 Prodam leto staro frezo za vrt. Tel.: 031 841 195 Prodam novo nerabljeno škropilnico Chifareli, mlin za grozdje, hrastova soda 500 in 300 litrov. Tel.: 041 262 122 Prodam trap puško Winchester mod. 101. Tel.: 041 532 964 Prodam kalano kostanjevo kolje za vinograd dolžine 2 m, cena 1,1 €, in 3 m, cena 1,7 €, tudi druge dimenzije po meri. Tel.: 031 417 286 Prodam kalano kostanjevo kolje dolž. 2-2,5 m, cena po dogovoru. Tel.: 041 839 802 Prodam suha metrska drva. Tel.: 031 450 095

Prodam prašiča, težkega 170 kg. Tel.: 07 49 67 630

Prodam telico simentalko v devetem mesecu brejosti ali kravo simentalko s teletom, obe vajeni paše. Tel.: 031 587 925 Prodam burskega kozla, starega 11 mesecev, ter ovna, križanega med JRS in Texel, starega 8 mesecev. Tel.: 041 377 860 Prodam pujske, težke okoli 50 kg, cena 2 € za kg, in 10 okroglih silažnih bal. Tel.: 07 49 22 846 Prodam barvno TV, ekran 51cm. Tel.: 030 333 123 Prodam ovna JS pasme, starega 3 leta. Tel.: 07 49 65 018 Prodam telico, staro 7 mesecev. Tel.: 07 49 72 618 Prodam dve kravi simentalki in dve telički, stari 2 meseca. Tel.: 07 49 68 483 Prodam teličko limuzin, staro 4 mesece. Tel.: 031 717 064

Prodam silažne bale, kom. 22 €. Tel.: 041 298 013

Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel.: 07 49 20 387

Prodam zelo dobro slivovko, kvalitetno rdeče vino ter modro frankinjo, možna menjava za gradbeni material. Tel.: 041 439 908

Prodam bikca simentalca, 140 kg, cena 500 €, in kupim bikca ali teličko, mesni tip, do 20 dni. Tel.: 031 261 404

Ugodno prodam kakovostno rdeče in belo vino, cena po dogovoru. Tel.: 031 305 826

Prodam pravo domače žganje iz breskev, ustekleničeno, cena 6 € za liter. Tel.: 031 488 856

Prodam 150 litrov sadnega žganja, 50 % alkohola, in molzni stroj Gorenje. Tel.: 07 49 56 777

Prodam večjo količino bio pridelanega kvalitetnega sena in otave, cena po dogovoru. Tel.: 040 681 971

Prodam vino cviček, l. 2007, kvaliteten, ugodno, cena po dogovoru. Tel.: 031 773 444

Prodam kravo simentalko s prvim teletom, vajeno paše. Tel.: 031 277 045

Prodam vino žametna črnina in mešano belo po 0,9 €. Tel.: 07 49 56 664

Prodam bikca šarole in simentalca ter jedilni krompir, cena po dogovoru. Tel.: 041 739 565

Prodam 6 prašičev od 80 do 90 kg, dva od 210 do 230 kg ter belo vino in frankinjo. Tel.: 07 49 68 359 Prodam kvalitetno belo in rdeče vino, l. 2007, po zelo ugodni ceni 1 €/liter, večjo količino pripeljem na dom. Tel.: 041 720 308 Prodam rdeče vino – cviček ali menjam za kalano kolje za vinograd. Tel.: 040 796 063 Prodamo več prašičev 150 kg, seno in slamo v kockah, puhalnik Tajfun z motorjem ali brez. Tel.: 07 49 69 472

Stiki: 49–letna mati z enim otrokom želi spoznati resnega moškega za resno zvezo. Kličite samo resni. Tel.: 051 873 865 Stiki: 45–letni moški s svojo hišo, brez obveznosti, bi rad spoznal žensko od 40 do 45 let za skupno življenje. Tel.: 031 465 507 Stiki: Rakec, 173/74/40, nekadilec, nealkoholik, bi rad spoznal gospodično ali mamico za resno zvezo ali prijateljstvo. Samo SMS. Tel.: 031 557 602

Prodam breje kobile in kobile z žrebetom ter eno leto staro žrebico. Tel.: 041 743 882

Podarim psičke, stare 8 tednov, in psičko, staro dve leti, so manjše rasti. Tel.: 03 56 84 398

Prodam svinje, težke od 130 do 150 kg, hranjene z domačo hrano, in beli jedilni krompir. Tel.: 07 49 67 826 (zvečer)

Zbiram staro spodnje perilo. Če imate kakšen zanimiv kos, star vsaj 30 let, pokličite. Tel.: 031 822 808

BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fizična oseba, izključno preko objavljenega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak

bralec lahko objavi v posamezni številki praviloma le po en oglas. Za ponovno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z

KAM V POSAVJU - WWW.POSAVJE.INFO Prireditve med 21. februarjem in 5. marcem Četrtek, 21. 2.

• ob 17.00 v klubu MC Brežice: otroška gledališka predstava „Čarobni klobuček“ • ob 17.00 v dvorani hotela Terme v Termah Čatež: redna letna skupščina Društva za preprečevanje osteoporoze Posavja • ob 18.00 v Dvorani v parku Krško: spominski večer na Olafa Lovrenčiča • ob 18.00 v Dvorani Savice Zorko v Knjižnici Brežice: predavanje Miše Pušenjak z naslovom „Koristnost kombiniranja zelišč in vrtnin v vrtu“ • ob 18.00 v galeriji Gimnazije Brežice: otvoritev astrofotografske razstave Primoža Ciglerja „Skrita prostranstva vesolja“ • ob 18.00 v MC Sevnica: šola za starše - 2. del, tema „Dober pogovor reši vse!“ • ob 20.00 v MC Sevnica: predvajanje filma ob mednarodnem dnevu materinega jezika - slovenska komedija Na svoji Vesni

Petek, 22. 2.

• ob 17.00 v Prosvetnem domu Brežice: območna revija plesnih skupin „V plesnem vrtincu“ • ob 18.00 v mali dvorani Kulturnega doma Krško: občni zbor Planinskega društva Videm Krško • ob 18.00 v mladinski točki Veliki Kamen: Kvizko • ob 19.00 v športni dvorani SŠ Krško: prvenstvena rokometna tekma med RK Krško in RK Ajdovščina • ob 20.00 v MC Sevnica: potopisno predavanje Milene Keržič »Gana - dežela prijaznih nasmehov« • ob 20.00 v mladinski točki Raka: kviz s praktičnimi nagradami • ob 21.00 v Čebeln'aku (MC Krško): koncert skupin Psihiatrija in Mana • ob 21.30 v Grajski kavarni Sevnica: karaoke

Sobota, 23. 2.

• ob 6.00 izpred Bivaka Senovo: enodnevna tura v Samoborsko gorje na Hrvaškem • ob 10.00 v Kulturnem domu Krško: občni zbor članov Društva upokojencev Krško • ob 10.00 v mladinski točki Raka: delavnica „Zabavajmo se skupaj!“ • od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: Živ žav, brezplačne kreativne delavnice za najmlajše – držala za fotografije • ob 18.00 v Kulturni dvorani Sevnica: koncert „Naših 10 let“ Mešanega pevskega zbora Prijatelji Društva upokojencev Sevnica • ob 18.00 v kulturni dvorani GD Studenec: slovesnost ob 10. obletnici delovanja gledališke skupine Studenec in premiera igre „Prigode iz ambulante“ • ob 18.00 v Bivaku Senovo: kino Bivak - kriminalka • ob 19.30 v Kulturnem domu Krško: črna komedija „Zgodbe vsakdanje norosti“, za modri abonma in izven • ob 20.00 v MC Brežice: koncert v PanicXroom - Squirt • ob 20.00 v MC Sevnica: tekmovanje dijaških skupin / finale

Nedelja, 24. 2.

• ob 17.00 v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem: koncert Moškega pevskega zbora Bizeljsko in Moškega pevskega zbora Kapele ob 20. obletnici združenega pevskega zbora • ob 18.00 v kulturni dvorani GD Studenec: ponovitev igre „Prigode iz ambulante“ • ob 19.00 v MC Sevnica: predvajanje filma „Češke sanje“ ob evropskem dnevu potrošnika

isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitljivo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primeru, da bo mali oglas daljši od 20

Vsebina oglasa:

Podpis: Strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku!

Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo.

Ime in priimek: Ulica, kraj: Pošta:

Kontaktni telefon:

Ponedeljek, 25. 2.

• od 9.00 do 13.30 v MC Brežice: počitniške aktivnosti za osnovnošolce - zdrav duh v zdravem telesu, angleški jezik skozi gledališče, izdelava in montaža risanega filma, izdelava nakita iz fimo mase, poslikava stekla, kolaž ter badminton & namizni tenis (vsak dan do 29. 2.) • ob 10.00 v Športni dvorani Sevnica: nogometni turnir za dijake in osnovnošolce do 18. leta • ob 11.00 v studiu Luksuz produkcije DZMP Krško: video filmske delavnice za mlade (vsak dan do 28. 2.)

Torek, 26. 2.

• od 10.00 do 12.00 na mladinskem oddelku Valvasorjeve knjižnice Krško: ustvarjalne zimske delavnice – poslikava majic • ob 10.00 v športni dvorani Sevnica: košarkarski turnir trojk • ob 19.30 v kulturni dvorani Sevnica: gledališka predstava „Blazno resno slavni“, za abonma in izven

Sreda, 27. 2.

• ob 11.00 na mladinskem oddelku Valvasorjeve knjižnice Krško: pravljična urica • ob 19.00 v MC Sevnica: okrogla miza „Problematika dijakov“

Četrtek, 28. 2.

• od 10.00 do 12.00 na mladinskem oddelku Valvasorjeve knjižnice Krško: ustvarjalne zimske delavnice – slikanje na kozarce • ob 18.00 v Valvasorjevi knjižnici Krško: predstavitev knjige Izvorna gnoza Egipta

Petek, 29. 2.

• ob 11.00 na mladinskem oddelku Valvasorjeve knjižnice Krško: pravljična urica • zvečer v Gostilni Janc na Studencu: razglasitev rezultatov v izboru županovega vina za leto 2008 • ob 18.00 v mladinski točki Veliki Kamen: filmski večer • ob 18.00 v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki: literarni večer s pisateljem Matom Dolencem • ob 19.00 v SMC Sevnica: gost meseca - Tina Radej • ob 19.00 v MC Sevnica: predavanje Simone Šket »Živimo zdravo z naravo« • ob 20.00 v mladinski točki Raka: večer družabnih iger • ob 21.00 v Čebeln'aku (MC Krško): večer animiranega filma

Sobota, 1. 3.

• od 10.00 do 12.00 v igralnici MC Brežice: Živ žav, brezplačne kreativne delavnice za najmlajše - izdelava figuric iz sadja in zelenjave • ob 10.30 v prostorih gasilskega doma Senovo: zbor članov Društva upokojencev Senovo • ob 19.00 v hotelu Ajdovec v Sevnici: redni občni zbor Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj z uradno razglasitvijo rezultatov društvenega ocenjevanja in družabno srečanje • ob 19.00 v Gostilni Janc na Studencu: občni zbor Društva vinogradnikov Studenec, razglasitev rezultatov društvenega ocenjevanja vin ter podelitev priznanj in diplom in pogostitev • ob 20.00 v Kulturnem domu Krško: koncert latino glasbe – Erik Marenče latin-jazz kvartet

Nedelja, 2. 3.

• ob 19.30 v Kulturnem domu Krško: monokomedija Jamski človek, igra Uroš Fürst

Če želite vpisati dogodek na koledar spletnega portala www.posavje.info in v rubriko Kam v Posavju, nam pišite na: redakcija@posavje.info

KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED

Telefon:

besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavrnitve oglasa. Za resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov odgovarja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nudenje dela (storitev) in zaposlovanja, ne objavljamo. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, št.: 36/2000) v 2. odstavku 6. člena določa, da je naročnik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identiteti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časopisa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Krško.

izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje občin Krško, Brežice in Sevnica, od 1. 1. 2007 za občino Kostanjevica na Krki. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakcija@posavje.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič

Prelom in priprava za tisk Matjaž Mirt, Studio Neviodunum, Krško Trženje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 bojana.kunej@posavje.info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 27. februar. Za točnost podatkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk Delo d. d. - Tiskarsko središče, Ljubljana Naklada 25.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 6. marca 2008.

ZADNJA STRAN

Posavski obzornik - leto XII, številka 4, četrtek, 21. 2. 2008

Pokop pusta v Sevnici

Fašjenk se je poslovil... DOBOVA - Pust v Dobovi ima že dolgoletno tradicijo in tudi svoje ime - FAŠJENK. V preteklosti je obstajalo več pustnih likov, ki so bili značilni za posamezno vas, vendar se je do danes najbolje ohranil lik KOSCA. Poslanstvo slednjega so tudi raziskali in tako je postal zaščitni znak prireditev v pustnem času. Domačini ga predstavljajo tako na domačih prireditvah kakor tudi na gostovanjih po raznih karnevalih v Sloveniji in tujini. Dobovski Fašjenk je združen v Federacijo evropskih karnevalskih mest - FECC, katere predsednik je Branko Brumen in tako uspešno predstavljajo domači kraj tudi na letnih karnevalih po Evropi. Za vsa dogajanja v domačem kraju v pustnem času od 1.2. do 9.2.2008 je potekal

Posavski obzornik 260x188.indd 1

pester in zanimiv program, letos prvič pod šotorom v Dobovi. Nastopili so Gasilski pihalni orkester Loče, Mariachi »La paloma«, ansabel Orion, Biser, Labirint, Bratov Žerjav, Vitezi Celjski, Vesele Štajerke in v house ritmih Dj Dark in Dj Jackie. Vrhunec celotnega dogajanja pa je bil prav gotovo že X. po vrsti mednarodni karneval Fašjenk Dobova, kje se je zbralo do 600 mask iz Slovenije in sosednje Hrvaške (kurenti iz Hajdine, Mozirski pust,

kostanjeviški Prforcenhaus, skupina iz Cerknice, maske iz Vrbovega, skupina iz Dornave in skupine iz Kanala na Soči, Ilirske Bistrice, Šoštanja, Putja, Žužemberga, Drnovega, iz sosednjega Brdovca… Maske so se predstavile na dveh točkah, nato pa je sledila zabava pod šotorom. Fašjenk je svoje poslanstvo zaključil v soboto 9.2.08 in predal oblast nazaj županu Občine Brežice Ivanu Molanu do naslednjega pusta, ko bo zopet teden dni na vrhu FAŠJENK DOBOVA. Rokometni klub Krško vabi na prvenstveno tekmo RK Krško in RK Ajdovščina, ki bo v petek, 22.2.2008, ob 19.00 uri dvorani Srednje šole Krško.

SEVNICA - Na pepelično sredo so Blanški vinogradniki že 6. leto zapored organizirali »pokop pusta«. Žalujoči so se zbrali pri gostilni Plauštajner v Sevnici, kjer so v starem trškem jedru maševali za pokojnim, nato pa so pot slovesa z blanško godbo nadaljevali po vaseh Gornje Brezovo, Dolnje Brezovo, ustavili so se na Blanci, Kladju, Rožnem, Presladolu. Pri Baru Radej na Blanci so se žalujoči dokončno poslovili od gospoda Pusta in ga sežgali. Sledila je sedmina in rajanje do jutranjih ur, kot se pač spodobi za obujanje spominov na pokojnikove norčije. Tanja Grabrijan Foto: Ljubo Motore

Grajski karneval krškega vrtca KRŠKO - Vrtec Krško je na pustno torkovo popoldne že tradicionalno organiziral otroški pustni karneval, ko so pustne šeme svoj prostor poiskale na parkirišču pred Labodom ter nato v povorki krenile proti trgu Matije Gubca. V prvi vrsti so svoje mesto dobili kralj, kraljica, dvorjani in dvorni norčk, ki so poskakovali ob ritmih bobnarjev iz Glasbene šole Krško. Po besedah ravnatelja Dušana Tomažina je bila tudi pustna prireditev, kakor vse ostale prireditve, ki jih pripravljajo v letošnjem letu v krškem vrtcu, grajsko obarvana in je odlično uspela. Za konec pa so slastni krofi in topel čaj pridodali še čarobnejši pustni utrip. M. K. M.

Brežiške ulice so preplavile maškare BREŽICE – Na torkovo z meglo posipano popoldne so se pred brežiškim vrtcem Mavrica pričele zbirati male in velike pustne šeme, ki so veselo poskakovale ob zvokih našemljenih ločkih godbenikov ter v sprevodu krenile po ulicah starega mestnega jedra. Prireditev je organiziral Mladinski center Brežice. Tokrat je na desetine maškar na pustni torek preplavilo brežiške ulice že osmič po vrsti in se v nepreglednem sprevodu nato zgrnilo v prostore mladinskega centra. Tam se je veselo rajanje nadaljevalo z animatorjem Borisom Kononenkom, manjkali pa niso niti slastni krofi. M. K. M.

2/18/08 12:22:07 PM