Naš glas marec 1996

[ ~T~VIL~

nI rokah

·V

1* LETNIK 1* MAREC 1996

držite

prvo

številko

občinskega glasila NAŠ GLAS.

Da, res je! Kar potipajte. Rodil se je torej otrok, ki želi dolgo živeti, .-rasti, a najprej shoditi. Da, to mu ) dano, a le z našo pomočjo in ~ašim sodelovanjem.

Dosedanje želje, namige in izraze potreb je pogumno uresničil ImcIativni, sedaj uredniški odbor. Svet občine je imenoval čudoviti tim vzajemnih sodelavcev in OBČINA VIDEM kot izdajatelj ter finanser javnega glasila stopa s svojimi občani v neposrednejši kontakt. Če se vam vsiljuje misel, da gre za glasilo občine z namenom enobarvnega malanja občinskih rezmer, brž nanjo pozabite. Uredništvo odločno jaha na snopu mavričnih barv realnosti in zdravega optimizma.

Namen in naloga glasila sicer je sporočati vam, kako delujejo občina, njeni organi ter službe.

AO je že nekaj. Toda še zdaleč ne to, j f nas preveva ob krstu. Programska zasnova glasila nosi v sebi poanto motivacije in množičnosti ter povratnega toka informiranja NAŠ GlAS naj seže do vas in do nas. Tudi to je del izražanja hotenja, aktivno prispevati

t t

•

_ _ _ _-_-_I_ NFORMATOR

svoj delež za lepši, ponosneJsl In samozavestnejši naš skupni danes In jutri.

Glasilo NAŠ GLAS ima namen poseči v bit slehernega dogajanja, ki ima občinski pomen in interes. Ob infonniranju naj NAŠ GLAS prodre tudi v sfere promocije občanov in občine kot lokalne skupnosti nekje ob haloški meji . ki preveva Neizpodbitno dejstvo, sodelavce v timu, je v nas, da tam kjer ljudje zvedo za uspehe in neuspehe vseh vrst in barv, lahko nanje tudi vplivajo, jih javno ocenjujejo in so soudeleženi, se kai hitro rojevajo nove in nove ideje. Se tako len in črnogled ne more več biti ravnodušen.

Kar nekaj področij je, kjer se moramo občani celovito preobraziti akcijsko in miselno. Zato teži NAŠ GLAS tudi k vzgojno izobraževalnemu smotru. Proces reorganiziranosti obči­ ne po novih evropsko preizkušenih načelih, proces ohranjanja in olepšanja naravnega okolja ter enovita občinska razvojna strategija so mehanizmi neobhodno vodenega razvoja, vzajemnega sodelovanja in celovitega poznavanja razmer.

NAŠ GLAS želi utreti zanesljivo pot do slehernega gospodinjstva v občini brezplačno, v začetku dvomesečno, pozneje mesečno na 6 do 12 straneh.

URADNE Uradni del glasila OBJAVE OBČINE VIDEM - ima na

• UE~-

•

•

+

t t t

OBČiNE

VIDEM

I

osnovi vpisa v javni register vsa pooblastila uradnih javnih objav lokalne skupnosti, razen za področja, kjer je pristojen le Uradni list Slovenije. Ob uradnem delu glasila uredništvo načrtuje še naslednja stalna ali priložnostna področja: * GLAS OBČINE IN OBČINSKIH ORGANOV - ODMEV OBČINE KOTIČEK - BESEDI->.

STRANK * GOSPODARSKE AKTIVNOSTI - USPEHI, TRŽENJE, USMERITVE * POMEMBNI OBČANI - ŽIVlJENJE IN DELO

* STRANKARSKI

NAŠ GLAS JE VAŠ GL4S * KULTURNO - ŠPORTNI UTRIP OSTALA LJUBITELJSKA DEJAVNOST & DOGODKI - AKTIVNOST LJUDI * ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ KRAJEVNO ŽIVlJENJE * KMETIJSTVO IN TURIZEM - DOMAČINI IN GOSTJE * DROBNE NOVICE - VELJA SI ZAPOMNITI * GLAS DUHA - MED DUŠO IN REALNOSTJO * FOTOKRONIKA - LIK AKTUALNEGA DOGODKA * BORZA OGLASOV - DAM, KUPIM PRODAM * PODJETNIŠTVO - SAMOINIClATIVA RAZVOJA *PISMA BRALCEV OD TU IN TAM * REKLAME KOT EPP - BORZA PONUDBE * OSTALE INFORMACIJE - DOGODKI IN ODMEVI

* LJUDJE

Zamisel za uresničevanje povratnega infonniranja je del programske zasnove. Uredniški odbor bo bdel nad nakazanimi področji in vzpodbujal k sodelovanju. Gre za samoiniciativno neposredno dopisovanje v glasilo ali kot poziv uredništvu.

(NADAUEVANJE NA DRUGI STRANI)

v

ODMEV OBeiNE

2

U~DU(Jjj !Mfij~ (@UJ~ ffllfJ

/Q)fl~U((J@f1ilfJ 1lfJ~ [p@(f

"H KULTURI ČLOVEKA PA SODI RAZEN JEZIKA IN NJEGOVE ARHITEKTURE ZLASTI NJEGOVA MORALNA ZA VEST Z VISOKO POŠTENO MORALO V RAVNANJU, GOVORJENJU IN PISANJU" (dr. A. Trstenjak) (NADALJEVANJE S PRVE STRAL'II)

Spošcovana občanka, občan. Ko boš razmišljal-a ob branju te krstne izdaje občinskega glasila o tem in onem, bi te rad spomnil na meritve, ki so vodile iniciativni odbor, da Je NAŠ GLAS ugledal luč sveta in ki bodo vodile uredniški odbor od številke do številke.

Veliko stvari, ki jih imamo v življenju za samoumevne, temelji na "človekovih pravicah '~ Te pravice vključujejo pravico, da živiš svobodno, da tudi poveš in napišeš, kar misliš in da drugi pri tem ravnajo s tabo pošteno in dostojno.

Te pravice so pravice vsakega človeka, ki jih varuje tudi Konvencija o varstvu člo­ vekovih pravic Sveta Evrope. Na temelju in v duhu konvencije je osnovan tudi NA.Š GLAS. Zakoni kot instrumenti varovanja člove­ kovih pravic so zato, da varujejo tudi tvoje življenje in svobodo, da svobodno izraziš tudi pisno svoje mnenje brez strahu pred posledicami. Da bi bila tudi lokalna sku~ .ost, v kateri živiš, kar najbolj pravična in ,.,)štena, je pomembno, da poznaš svoje pravice in da veš, kako so tvoje pravice varovane ter da tudi TVOJ GLAS lahko veliko prispeva k njihovemu uresničevanju.

Nikdar ne smeš pozabiti, da so pravice, o katerih govorim, pravice vseh moških in žensk in da živeti v lokalni skupnosti tudi pomeni, da moraš pri uveljavljanju svojih upoštevati pravice drugih in da se tvoja svoboda konča ram, kjer se prične svoboda tvojih soobčanov.

Pravice, tudi o spoštovanju svojega in tujega zasebnega ter družinskega življenja in dopisovanja so se oblikovale v teku človeške zgodovine. Še vedno se oblikujejo in so take, kot jih imamo danes, dragocena, vendar krhka dediščina. Tudi od tebe je odvisno, da jih boš prenesel-a tudi skozi NAŠ GLAS v naše lokalno življenje, jim omogočil-a razvojno rast.

ZATO DOPISUJ V NAŠ GLAS ... , PODAJ IDEJO ZA DOPIS V NAŠ GLAS ... , ZAŽELI SI SPOROČILO ZA NAŠ GLAS. URED TIK Stanko ROPIČ

@/QJ@DIlfJ~/k@@~ ~w@flIffl

DIlfJ ~w@(fIlfJD/k@w 1/

Precej dela se opravi po občinskih odborih ...

1/

Videmski občinski svet šteje 14 svetnikov in 3 svetnice iz štirih krajevnih skupnosti; 8 iz KS Videm, dva iz KS Dolena, štiri iz KS Leskovec in tri iz KS Podlehnik. Poleg tega so v občinskem svetu še razcepljeni v 9 občinskih odborov in pet posebnih strokovnih komisij.

Po strankarski poti svetniki zastopajo šest strank, predsednik občinskega sveta je Friderik Bračič, podpredsednica Ana Jagarinec, podžupan občine pa Franc Toplak.

Kdo so svetniki občinskega sveta in iz katerih KS prihajajo?

Friderik Bračič, France Planreu, Martin Vidovič, Jožef Milošič, Jožef Zelenko, Franc Ostroško, Stanko Simonič in Janez Cafuta so svetniki videmske KS. Iz KS Dolena sta Francka Petrovič in Srečko Svenšek. Ida Vindiš-Belšak, Ana Jagarinec, Janez Merc in Janko Kozel pa zascopajo volilce iz KS Leskovec. Trije podlehniški svetniki so Janez Mauzer, Anton Žerak in Vekoslav Fric.

Stranke, ki delujejo v občini in imajo svoje svetnike v občinskem svetu so naslednje: Slovenska obrtniško - podjetniška stranka (SOPS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS), Slovenska ljudska stranka (SLS), Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Zeleni in Demokratska stranka upokojencev Slovenije (DeSUS). Vodilne stranke v občinskem svetu so sr ,S, SKD, in SOPS. Še nekaj besed o občinskih odborih in njihovih predsednikih. adzorni odbor dela z vodjem Slavkom Flajsom, Janez Mauzer vodi odbor za gospodarstvo, odbor za planiranje in razvoj pa mag.

Janez Merc. Vekoslav Fric je tisti, ki kot

predsednik skupaj s člani usklajuje delo v odboru za družbene dejavnosti , Stanko Simonič je na čelu odbora za infrastrukturo, Stanko Vaupotič predseduje odboru za socialno varstvo, Slavko Krajnc obdom za izvensodne obravnave, Franeka Petrovič je predsednica odbora za prireditve, Alojz Grabrovec pa vodja odbora za požarno varnost, vodja štaba za civilno zaščico v občini jc Milan Šibi la.

Nekateri svetniki delajo tudi kot vodji posebnih komisij v občinskem svetu in sicer v statutarni komisiji, komisiji za priznanja in odlikovanja, komisiji za vloge in pritožbe, v volilni komisiji ter še v komisiji za mandatna vprašanja in imenovanja.

Predsednik občinskega sveta Friderik Bračič jc povedal, da so se svemiki v minulem letu sestali dvanajstkrat na rednih sejah, imeli pa so le eno izredno sejo sveta. V nadaljevanju je dodal: " Ponavadi se sestajamo ob koncu vsakega meseca; delo pora-

zdel imo po posameznih odborih. Z delom v občinskem svetu moram reči, da sem~ zadovoljen, prav tako z delom odborov komisij. Sprotna vprašanja in probkme poskušamo reševati na sestankih odborov in v občini smo pripravljeni kar največ dela OpraVTtI doma, saj nam le prostorsko planiranje urejajo v mestni občini. Nekateri odbori se morajo srečati večkrat, kajti tudi obseg njihovega dela je večji, ker so zadolženi za nekaj pomembnejših področij razvoja v občini. Veliko sej je bilo napornih, predvsem tistih, ko smo sprejemali zahtevnejše odločitve , vendar smo uspeli doslej vse pripeljati do konca. Letos smo si v svetu naložili nekaj večjih nalog, za katere smo namenili tudi sredstva iz proračuna. Kmalu se bomo odločali še med KS in vaškimi odbori, sicer pa bodo o tem odločali občani na volitvah. " V videmski občini so že razmišljali o dodatnih sredstvih, ki bi jih lahko dobili tudi z občinskim samoprispevkom, vendar obči­ nski svet še ni dokončno odločil, sicer pa se je v času, ko je naše glasilo izšlo, najverjetneje že sestal na redni marčevski seji.

Ti\1

I POMEMBNI

OBČANI

Želim si dobrega sodelovanja z vami občani...

II

A I

ro-

II

Precej težavnega in odgovornega dela smo opravili v občini in skupaj z občinskim svetom smo uresničili nekaj večjih ciljev in programov, II pravi župan ene večjih občin na našem območju - občine Videm - inž. Franc Kirbiš.

Danes novonastala občina združuje štiri krajevne skupnosti: Leskovec, Videm, Podlehnik in Doleno, v 44 naseljih živi 7.724 prebivalcev, raznolika, razgibana in razvejana pokrajina pa videmski občini dajc še poseben čar. Pretežno hribovita in slabo razvita področja v občini so dodatni problem za vse, zato si je občinski svet skupaj z županom zadal nalogo urediti predvsem infrastrukturo in dejati za hitrejši napredek v občini. Da bi izvedeli iz prve roke o življenju in delovanju občine, o delu občinske uprave in seveda o večjih investicijskih nalogah v občini, smo naredili kratek intervju s prvim možem v občini, Francem Kirbišem.

Po več kot letu županovanja sc je v videmski občini marsikaj spremenilo.

Verjetno ste na samem začetku letošnjega leta dali tudi kakšno oceno. Je bilo vmes kaj kritike?

Franc Kirbiš: "Res je za mano že dobro leto dni, odkar sem bil v občini izvoljen za župana. Sredi leta sem ugotovil, da se bom moral

delu v občini temeljito posvetiti, zato sem tudi sprejel funkcijo profesionalnega župana. Danes menim, da je bilo delovanje občine uspešno, precej večjih nalog smo uspeli izpeljati skupaj z občinskim svetom na celotnem prostoru občine Videm, zato so tudi občutki za naprej dobri, kritike- pa ne bi

rekel, da je bilo veliko. Zavedamo se, da nam veliko želja in ciljev ter potreb v občini še ostaja, nekaj od teh smo vključili v nove delovne programe. " Iz prakse je že znano, da mora imeti vsak župan ob sebi {Udi dobro organizirano občinsko upravo in ustrezne prostore za delo, včasih je ob vsem potreben še obči­ nski avtomobil. Kako ste to uspeli urediti v Vidmu?

Franc Kirbiš:" Težav s prostori občine doslej še nismo uspeli rešiti, zača­ sno smo jih nekako preuredili v zgradbi, ki je last Kmetijske zadruge. To nam dolgoročno ne bo moglo služiti, kajti prostorov je premalo, svoje prostore pa bi potrebovale tudi stranke, ki delujejo v občini in Krajevna skupnost. V tem letu nameravamo pričeti s preureditvijo in izgradnjo dodatnih prostorov v nekdanji videmski kinodvorani ob Dravinji. V tej zgradbi bi imele poleg strank in KS še svoje pisarne policija, matična služba, v načrtu pa imamo tudi lastno poročno dvorano. Sicer pa naša uprava opravlja vsa potrebna dela, razen prostorskega planiranja, ki nam ga vodijo pri mestni občini Ptuj. Imamo šest zaposlenih; štirje od teh so prej delali po krajevnih skupnostih, dva smo dodatno zaposlili, poleg tega pa dela še ena pripravniea. Ker smo velika občina, moramo preeej dela opraviti tudi na terenu, zato dva tajnika delata dodatno še na sedežih KS, prepričan pa sem, da se že sedaj pojavlja potreba po dodatni zaposlitvi na občinski upravi. Pred nekaj meseei smo v občini kupili še dva osebna avtomobila, kajti spoznali smo, da je to resnično potrebno za vsakdanje vožnje po terenu. " Povedali ste, da je z lanskimi proračunskimi sredstvi bilo veliko storjenega v občini. Morda beseda o tem, koliko ste imeli na razpolago teh sredstev in pa seveda, kako ste sredstva porabili in porazdelili po posameznih KS? Franc Kirbiš:" Lani je bilo iz proračuna namenjenih dobrih 254 milijonov tolarjev skupaj s prihodki in prav toliko je bilo tudi odhodkov. 50 odstotkov teh sredstev smo namenili javni porabi, ostanek pa za realizacijo občinskih programov. Največ denarja je šlo tako kot v drugih občinah obvezno za javno porabo za šolstvo, socialno in otroško varstvo, zdravstvo, gospodarstvo, infrastrukturo, kulturo, šport ter zaščito in reševanje. V leskovški KS smo delali na izgradnji vodovodnega omrežja med Leskovcem in Trdobojci, gramozirali smo nekaj cestišč ter odpravljali l posledice, ki so jih povzročili plazovi. Tudi v KS Podlehnik ni manjkalo del na področju ureditve infrastrukture, predvsem smo se lotili asfaltiranja cestišč Zakl - Rodni Vrh - Jablovec, Stanošina - Zajšek, v križišču Zakl ter pričeli z deli v Rodnem Vrhu. Nekaj sredstev smo namenili sanaciji plazov in pa seveda delovanju same KS. V dolenski KS smo asfaltirali cesto Dolena - Marinja ves ter cesto v Popovcih, gramozirali nekaj cestišč in druge manjše naloge. Povsod v KS smo organizirali zimsko službo. V KS Videm smo v minulem letu asfaltirali cesto Laneova vas - Remiza, uredili in asfaltirali križišče v Tržcu, pločnike pri videmski cerkvi in stanovanjskem bloku ter nekaj manjših odsekov, za domom v Pobrežju, preplastili cesto v Šturmovcu, zgradili vodovod v Sp. Pristavi in opravili še nekaj manjših del. Potrebovali bi seveda še več denarja iz proračuna, vendar menim, da smo v občini kljub temu uspeli opraviti veliko nalog, in z nekaterimi letos še nadaljujemo. Pri vseh investicijskih nalogah so sodelovali krajani kot soinvestitorji s sredstvi po pogobdah. " Letošnji proračun j(> nekaj milijonov bogatejši in zanj se je občinski svet odločil že konec lanskega decembra. Proračunska sredstva boste najverjetneje tudi letos namenili po kriterijih vsaki KS in ob tem je vredno omeniti večje investicije, ki ste si jih zadali izpeljati?

Franc Kirbiš:" Realizacija lanskih programov nam je povzročila tudi mnogo težav, kajti ostaja nam še nekaj takšnih občanov, ki še vseh obveznosti niso poravnali. V prihodnje bomo poskušali to izpeljati drugače, letos pa imamo res nekaj več denarja v proračunu. Za sprejetje novega proračuna se

v

4

v

GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV

je občinski svet odločil nekoliko prej, ob tem pa pripravil obsežen program dcl, za katera naj bi v večji meri namenili denar iz proračuna. Na voljo imamo nekaj več kot 320 milijonov tolarjev, poleg javne porabe pa največ sredstev nameravamo potrošiti v vsaki od posameznih KS; od tega bodo večje investicije potrebne v Podlehniku pri ureditvi Zdravstvenega doma, do konca naj bi uredili telefonsko omrežje v Vidmu, Podlehniku in delno v Doleni, pa tudi kmetijstvo in razvoj malega gospodarstva sta spredaj. " Krajevne skupnosti v videmski občini so še zmeraj pravne osebe. Boste pri tem vztrajali tudi v prihodnje?

Franc Kirbiš: II O tem, ali krajevne skupnosti kot take v občini potrebujemo, smo skupaj s svetom že velikokrat razpravljali. Po enoletnem delovanju v občini smo namreč ugotovili, da KS po posameznih področjih ne odigrajo svoje prave vloge in da bi morda lahko bila direktna povezava z občino boljša preko vaških odborov.

Svoje so v decembru rekli še občani na zborih ln kolikor vem, sta takrat KS Leskovec in KS Podlehnik vztrajala pri obstoječi organiziranosti KS. Ostali dve KS sta se bolj nagibali k delovanju vaških odborov, zasedaj pa lahko le rečem, da KS ostajajo kot pravne osebe in da se bo o njihovi prihodnji usodi odločalo v najkrajšem času. Naj ob tem spomnim tudi vas občane, da sami presodite okrog KS in poveste svoje želje ter potrebe. Volitve v svete KS, kjer boste poleg predstavnikov vanje, volili tudi vaške in terenske odbore, bomo v občini izpeljali v aprilu, takrat boste odločali volilci. " Povedali ste, da ste z delom občinskega sveta zadovoljni, prav tako z zaključki posameznih občin­ skih odborov. Kako pa je z življenjem v sami občini?

Se čuti povezava med občani in krajevnimi skupnostmi?

Franc Kirbiš: "Občina brez sprotnega in zadovoljivega dela občinskega sveta res ne bi mogla delovati, zato je takšno delo potrebno peljati še naprej. Prepričan sem, da je veliko sodelovanja tudi z občani, predvsem pri realizaciji kakšnega .ečjega programa. Veseli. me, da smo aktivni v občini tudi na področju kulturnega žiVljenja, da imamo več občinskih prireditev ob praznikih in da ljudje ohranjajo ljudsko izročilo. Kot župan lahko le rečem, da bomo v občini zadovoljni Ic, če bomo sodelovali in delali skupaj, kajti moramo še veliko storiti. n Videmska občina bo v bodoče svoje občane o vsem aktualnem in zanimIVem podrobneje obveščala v občinskem glasilu. Zakaj ste se odločili za takšno POt obveščanja?

Franc Kirbiš: II Zmeraj pravim, da smo o vsem premalo obveščeni, zato moramo v občini poskrbeti, da bomo vsaj o občinskem dogajanju bolje seznanjeni. Odločili smo se za časopis, namenjamo ga vsem gospodinjstvom v občini, v njem pa nameravamo obravnavati vsa področja življenja in dela v občini. Želimo si, da bi se nam ob tem pridružili tudi nalli občani. " "Sem za skupno pot, ki jo želim peljati skupaj z vami občani, saj bomo le tako lahko v občini zadovoljni in se bomo dobro PQčutili. In ker smo ravno v prazničnem času, naj iskrene čestitk.e namenim našim materam in ženam ob materinsk.em prazniku, predvsem pa vsem občanom in občankam zaželim blagoslovljene in mirne velikonočne praznike," je ob koncu še povedal župan Franc Kirbiš.

Tatjana Mohorko

Pripravili bodo projekt Celostne podobe videmske

občine.

V tokratni prvi številki občinskega glasila Naš glas bomo nekoliko podrobneje predstavili delovanje in smernice razvoja Odbora za gospodarstvo, ki ga lahko uvrstimo mcd vodilne odbore v občini. Naj povemo tudi to, da bomo v vsaki naslednji številki glasila predstavili še druge občinske odbore in njihovo delo.

Odbor za gospodarstvo zajema področja od kmetijstva, podjetništva, malega gospodarstva in vse do turizma. Poleg petih č lanov izmed občinskih svetnikov ima odbor tudi stalno strokovno sodelavko ter občasno še kakšnega strokovnjaka. Lani je odbor razpolagal z dobrimi 10 milijoni tolarjev, letosnJ! proračun pa razvoju in pospeševanju gospodarstva namenja 18 milijonov tolarjev. Naloge odbora so številne, med pomembnejše sodi predlaganje ukrepov za vzpodbujanje razvoja kmetijstva, turizma in podjetništva, razpravlja pa tudi o razvojnih programih iz svoje pristojnosti in jih predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. Ob teh programih odbor za gospodarstvo daje svetu pobude, ki se nanašajo na planiranje in usmerjanje razpoložljivih proračunskih sredstev, sprejema pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti, nadzira uporabo sredstev, občinskemu svetu....... poroča o svojem delu ter opravlja še nekaj drugih nalog po skIcI občinskega sveta.

Predsednik odbora za gospodarstvo je Janez Mauzer, njegovi sodelavci pa so še Anton Žerak in Jožef Milošič; oba sta zadolžena za področje podjetništva in malega gospodarstva, Ida Vindiš-Belšak je poleg Mauzerja zadolžena za kmetijstvo, Janez Cafuta pa vodi področje turizma.

Janez Mauzer je povedal, da so lani največ denarja iz proračuna porabili na kmetijskem področju in sicer za nižinske agromelioracije, za vzpodbudo In živinoreje, v vodooskrbi v Halozah, vinogradništvu, razvojnih raziskovalnih nalogah. Nekaj sredstev je bilo namenjeno poljedelstvu, zelenjadarstvu in vrtnarstvu. Nekaj proračunskih sredstev so dobila društva in javni zavodi s tega področja (Aktivi kmečkih žena, Govedorejsko društvo, veterinarstvo ... ). Za turizem v občini , ki je šele v razvojni fazi so lani namenili 1 milijon tolarjev iz proračuna in Janez Cafuta pravi, da so se temeljito lotili projekta Vinsko turistične ceste v Halozah, sedaj pa se trudijo predvsem, da bi spremenili odlok za gostinsko dejavnost na kmetijah odprtih vrat. Cafuta meni, da bi z obstoječim odlokom Haloze odmaknili od turistične ponudbe. V lanskem letu so 300 tisoč tolarjev namenili drobnemu gospodarstvu in podjetništvu, 400 tisoč Turističnemu društvu Klopotec, 180 za promocijo občine - promocijske razglednice, 1'-tisoč tolarjev pa se je preneslo v letošnje leto. V turizmu ostaja Se nerešena naloga v smeri razvoja projekta krajinskega parka Šturmovci, kar naj bi uresničili v tem letu. Skoraj vse začete naloge iz področja turizma bodo v odboru nadaljevali tudi letos, kot je projekt Vinsko turistične ceste Haloz in njenc označitve. Janez Cafuta je tudi prepričan da država namenja turizmu še premalo denarja, predvsem v haloške predele, kajti projekti države so bili doslej zmeraj prezahtevni in skoraj neuresničljivi.

Sicer pa si v celotnem odboru za gospodarstvo v letošnjem letu prizadevajo izpeljati do konca projekt " Celostne podobe občine ".

Občina in odbor za gospodarstvo sta v lanskem letu izpeljala še dva razpisa in sicer na področju kmetijstva ter drobnega gospodarstva in podjetništva. Razpis za kmetijstvo je bil objavljen oktobra lanskega leta, namenjen pa je bil sofinanciranju manjših agromelioracij in ureditvi vodotokov v občini, za finančne intervencije, za ohranjanje ter razvoj kmetijstva v občini. Sredstva iz razpisa so bila nepovratna in so jih dodelili 57 koristnikom iz občine. Drugi razpis je bil v decembru za subvencioniranje obrestne mere kredita pri Novi Ljubljanski banki, enoti Ptuj. Občinskih sredstev je bilo v višini 3,3 milijona tolarjev, kredit banke pa je znašal 13,2 milijona tolarjev. Razdelili so ga šestim upravičaneem, ki so imeli popolne projekte za razvoj podjetništva in drobnega gospodarstva. Nekaj podobnega bodo v občini in v okviru odbora za gospodarstvo pripravili tudi v tem letu ter tako prispevali k boljšemu razvoju kmetijstva, podjetništva, malega gospodarstva in turizma.

TM

\1

v

GLAS OBCINE IN OBCINSKIH ORGANOV

OrganizacIjo in delovno področje obči­ nske uprave določa statut občine Videm (VVo. O, P, štev. 11/95) od 59. do 63. člena.

Novc slovcnske občine v skupini od 5.000 do 10.000 prebivalcev (občina Videm okvirno 7.700) kot srednje velike so na dosedanji razvojni stopnji zelo podobno organizirane. Izvirne pristojnosti med občinskimi uradi mestnih občin (MO Ptuj) ter občinskimi upravami ostalih občin so že sorazmerno usklajene in osvojene. O pričakm'anih prenesenih državnih pristojnostih ni še

upral'e sta Statut občine Videm in Sistemizacija Občinske uprave.

Občinska uprava je organizirana kot enoten organ z notranjo področno delitVIjo dela. Razvoj delovanja občine bo zahteval mnoge spremembe, tako na organizacijskih, strokovnih, normilCivnih ter intelektualnih področjih, ki so perspektivno že nakazane. Želja in interes občinske uprave je oblikovati enovit, enoten, projektno in na skupno dogovorjenih prioritetah plansko osnovan ter od čim širšega kroga občanov spremljan razvoj občine. Glede na izkušnje z občani je prevladalo prepričanje, da je velik potencial pripravljenosti ljudi potrebno podpreti in z ustrezno organiziranostjo ter s veto va ln im pristopom voditi ljudi k cilju, ki se preprosto imenuje: čutiti pripadnost ali imeti rad svojo občino. Pri tem je potrebno v najkrajšem času rešiti vpra.sanje pozitivnega ali negativnega vpliva vodstev KS z dolgoletnim mandatom v primerjavi z novo vizijo evropske demokracije in racionalnosti na področju lokalne samouprave.

nič dorečenega.

Po sklepu 7. seje sveta občine Videm '--;I}nija 1995 MO Ptuj za občino Videm -,pravlja le naloge urejanja okolja, prostora ter gospodarske infrastrukture. Vse ostale naloge, za razliko od ostalih, opravlja občina Videm sama v okviru občinske uprave, organov sveta (odborov, komisij) in župana (soglasja obča­ nom, odločbe o odpiralnem času prodajaln, ostali upravni postopki na prvi in drugi stopnji, področna planiranje, prijave na na tečajih, funkcionalne naloge za občane, sklepanje pogodb, razpisi za kreditiranje in regresiranje občanov itd.).

Splo.sna ocena dosedanjega delovanja na nivoju občinske uprave je, da postaja vedno bolj zahtevno in odgovorno, il izredno pestro in zanimivo predvsem za ljudi, ki z veseljem delamo z občani in drugimi strankami. Prav tu je še kar ,..- ekaj težav. Glede na dane možnosti in tetavne prostorske pogoje poteka delo vedno bolj utečeno ter usklajeno s ciljem zagotoviti čim večjo stopnjo za dovoljstva občanov.

Po kadrovski zasedbi tako glede števila zaposlenih, tudi če odmislimo delo za KSj.J. kot posebno poglavje, ki zasluži poglobljeno razlago, kot glede stopnje in vrste strokovnosti, gre za deficit po zakonskih normativih, ki ga bo potrebno nadoknaditi.

Zakonodaja še ne določa razmejitev med funkCIjo lokalnih skupnosti in državno upravo, zato je nujna velika strpnost in pripravljenost znotraj uprave, da ta problem stranke čim manj obču­ CljO. Prav na tem področju organiziranosti (občina, KS, vaške skupnosti), ki se kažejo v večji porabi časa, draŽji izvedbi nalog, podvaja nju nalog ter še nerešenih medsebojnih nesoglasjih.

Teme/jna akta za delovanje občinske

SHEMA ORGANIZIRANOSTI IN KADROVSKE ZASEDBE V OBČINI VIDEM

I

PODŽUPAN

11

}-

ŽUPAN

OBČINSKI SVET PREDSEDNIK

1

PODPREDSEDNIK 1 .. .. .............. . -----.-

.................. .1. ...

PREDSEDS1VO OBČINE TAlNIK OBČINE VODJA OBČINSKE UPRAVE

......................... "!" .. ... ................. .

RAČUNOVODJA FINANČNI REFERENT

VM

KOMUNALNI

VM

1

ORGANIZATOR

1

ADMINISTRATIVNI SODELAVEC TAJNICA

V

2

I ~

- ZUPAN -

ADMINISTRATIVNI SODELAVEC

V

.. Franc Kirbiš, inž., Trlec PODiuPAN TAJNICA-PRIPRAVNIK 1 .. Franc To Plak, avtom. mo'1ster, Podlehnik PREDSEDNIK SVETA OBČINE .. Friderik Bračič, avcoe/. mojster, jurol'ci PODPREDSEDNICA OBČINSKEGA SVETA .. Ana jagarinec. inž. agr., dipl. org., Leskol'ec TAJNIK OBČfNE .. Stanko Ropič, VII-inž. agr., dipl. org., Pobrežje, I'odja občinske uprave, sekretar občinskega sveta

- RAČUNOVODJA .. Darinka jagarinec, V-ekonomsko komercialni tehnik, Maj~ki lTh, finančni referenc - KOMUNALNf ORGANfZA TOR .. I!lan Pernek, V-ekonomski tehnik, Tržec, tajnik KS Videm - TAJNICA .. Brigica Polanec, V-ekonomski tehnik, Lesko\'ec, tajnica KS Leskm'ec .. Ocilija jelen, V-administrativni tehnik, Podlehnik, cajnica KS Podlehnik, KS Dolena - TAjNTCA .. Nada Golob, V-upravni tehnik, Pobrežje, pripral'llica Stanko ROPIČ ~ 'ODJA OBČINSKE UPRAVE

ZAN I MIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

6 Dll~/1JUJ(}={jfM§7f!E ~!E ~7f(Jj)!RJ!NJ(()YlfrG#JfM(())!NJ II

S KRAJINSKIM PARKOM IN MNOGIMI TEŽAVAMI II

tr L

den redkih krajinskih parkov na našem širšem območju je od sprejetja odloka občine Ptuj doživel že bistvene spremembe s posegi vanj.

Na tem območju sta oživeli vasi Zg. in Sp. Šturmovci. S svojo edinstveno lego ohranjata naravno ravnotežje na tem prostoru. Z željo po ohranitvi dostojnega življenja kujemo vaščani načrte za ohranitev življenja v njem in njegovo posodobitev.

Vasi sta z bistvenimi posegi v njihov prostor izgubili nekdanji čar neokrnjene narave, kljub temu si želi'0 oživeti kraj v skladu z zahtevami sedanjega časa. . aščani želimo v novi občini Videm urediti zadeve v zvezi z mejo med občino Videm in sosednjimi občinami; kajti sedanja meja ni razčiščena in sicer se ne ve, katere parcele bi morale pripadati občini Videm, ker so vaščani Šturmovcev in Pobrežja izgubili veliko zemlje, ki jo sedaj pokriva jezero, odškodnino pa pobira sedanja Mestna občina Ptuj. Šturmovci so postali zaradi bekonskih farm v Dražencih in Čistilne naprave v Ptuju gnojna jama teh odpadnih vod in s tem je mestna občina rešila svoj problem, videmska pa mora vse to sprejemati in reševati namesto drugih.

S komasacijo smo sicer olajšali dela, povečali pridelek, po drugi strani pa smo uničili naravno zaledje, kot so les, divjad, še posebej pa se je uničila podtalnica, kajti sodobna kmetijska pridelava uporablja ogromno koncentrirane gno}mce, umetnih gnojil in strupenih škropivo S tem je uničena podtalnica, zato je skrajni čas, da vasi dobita vodo"Id bolj zdrave pitne vode. .metijski kombinat ima v okolici vasi ogromne obdelovalne površine, katere obdeluje s SVOjlmI velikimi stroji, uporablja pa ceste vaščanov. Kombinat je siecr obljubil 1,5 milijona SIT, ki naj bi ga poravnal do letošnjega aprila, kar je za koriščenje večdesetletne uporabe cest "kaplja v morje'~ Stroške obnove in vzdrževanja naj poravnajo vsi tisti, ki ceste uporabljajo. Še posebej je pereč problem ceste od Vidma proti Šturmovcem v času obdelovanja nasada s hmeljem, kajti kombinat z velikimi stroji nanaša na cestišče ogromne količine zemlje, s tem pa je onemogočena varna hoja pešcem, še posebej otrokom na poti v šolo in iz nje.

K vsem dosedanjim posegom je v pripravi še en ogromen poseg v ta prostor in sicer nova cestna povezava proti Ormožu. Vaščani nasprotujemo temu predlogu, kajti do sedaj smo bili že mnogokrat izigrani ob podobnih posegih. Ne dovolimo, da se nam umcI tisto malo, kar je od nekdanjega Šturmovca še ostalo.

Z omenjeno problematiko seznanjamo novo občino Videm in sosednje občine in od vseh pričakujemo, da bodo nakopičene probleme teh vasi reševali hitreje in prvenstveno v korist vaščanov in s tem tudi v korist občine Videm.

Andrej Rožman

Osnovna šola Videm meji na krajinski park Šturmovci, ki je največji zavarovani preostanek loke v Sloveniji. Ker je med mladimi malo znan, smo se učitelji naše šole odločili, da spoznamo lepote in posebnosti tega parka. Z delom v projektu smo pričeli v šolskem letu 1994/ 95. Delo so vodili naslednji učitelji: Danica Habjanič, Štefan Murko, Anton Kovačec in Darja Petek, ki je bila tudi vodja projekta. Šturmovci so nas prevzeli in odločili smo se, da jih pokažemo tudi drugim. Nastal je vodnik po naravoslovni učni poti in video kaseta kot pripomoček učencem in učiteljem pri izvedbi naravoslovnih dejavnosti. Naravoslovno učno pot moramo le še označiti z glavnim panojem na vstopnem mestu s smerokazi in kontrolnimi točkami.

Postavitev le-teh je povezana s finančnimi sredstvi, zato upamo, da nam bo pri tem pomagala občina.

Ker pa nevestni posamezniki odlagajo smeti prav na začetku naravoslovne učne poti, smo učenci 7. in 8. razredov in učitelji aprila 1995 na svetovni dan Zemlje organizirali čistilno akcijo, v kateri smo poskušali očistiti vsaj del črnega odlagališča . Delo je bilo zelo naporno in umazano. Organizirali smo tudi zeleno stražo, ki je vsak dan nadzirala dogajanje v parku. Akcija je potekala tudi v čas· --...... poletnih počitnic. Učenci smo imeli posebne uniforme, vodili pa sm ~ dnevnik opažanj. Naravoslovna učna pot je dokončana in pripravljena za ogled. Člani turističnega krožka smo prevzeli nalogo, da povabimo otroke pa tudi odrasle širom Slovenije na obisk v naše kraje.

Pripravili smo načrt, kako bomo sprejeli učence in njihove spremljevalce. Najprej bomo učence peljali v učilnico, kjer si bodo ogledali video posnetke Šturmovcev. Nato se bodo razdelili v skupine. Vodili jih bomo učenci turističnega krožka, ki smo se usposobili za vodenje.

Naša pot se začne pri glavnem panoju, na katerem je kratek opis parka, zemljevid naravoslovne poti in simbol Drava - Mura. Prav je, da vam na kratko predstavimo našo učno pot. Šturmovci ležijo pod Ptujem, starosto slovenskih mest. Nekoč obširna prodišča se vse bolj zaraščajo in iz njih izginjata značilna flora in favna. Ostalo je le nekaj hektarjev loke in še ta je v nevarnosti, da zaradi prevelikega posega človeka v naravo izgine. Šturmovce si lahko predstavljamo kot zbirališče živalskih in rastlinskih vrst, ki so zaradi civilizacije postale ogrožene in prezrte. Mnoge vrste ptic, rastlin in kačjih pastirjev, ki so na seznamu redkih in ogroženih vrst, so tod našle zadnje prebivališče. Bogati, a še premalo raziskani so~ svetovi žuželk, dvoživk in plazilcev.

Po končanem ogledu se bodo obiskovalci vrnili v učilnico. V naši šolski kuhinji si bodo lahko naročili kosilo ali malico . To pa še ni vse, odigramo lahko tekmo, pripravimo šaljiva tekmovanja, odvisno od našega poprejšnjega dogovora z obiskovalci. Skozi Videm poteka Haloška planinska pot, zato lahko obiskovalce popeljemo na bližnje griče, od koder je prelep razgled na Ptujsko in Dravsko polje. Za obiskovalce smo pripravili tudi ponudbo " lastnoročnih " spominkov.

Naravoslovna učna pot je le del širokega projekta, ki si ga je zastavil zavod OŠ Videm. V nadaljevanju projekta bomo raziskovali celotno turistično ponudbo občine Videm, predvsem Haloško planinsko pot, Vinsko cesto, Leskovec z Avguštinom in ravninsko vas.

Načrtujemo izdelavo turističnega vodnika po občini Videm in usposabljanje vodičev. Raziskati in oživiti nameravamo kulinarično ponudbo v naših gostiščih in izdelati kaži pote, markacije in informativne table ter spominke, značilne za naše kraje. Radi bi uredili tudi muzejsko zbirko Haloze in zanjo poiskali primeren prostor. Menimo pa, da je med zelo pomembnimi našimi nalogami tudi ta, kako bi vzpodbudili krajane za lepšo in bolj urejeno okolico. Vsi ti naši načrti pa so zelo odvisni od finančne podpore, zato upamo, da bomo z njimi navdušili tudi župana občine Videm g. Kirbiša in vse tiste, ki si želijo, da Haloze ne bi bile znane le kot manj razvito okolje, temveč prelep košček Slovenije, ki ga je vredno pokazati tudi drugim. Člani turističnega krožka z mentorico Ksenijo Samojlenko

ZANIMIVOSTI IZ KRAJA V KRAJ

ID

liža se leto 2000, s katerim bomo v Sloveniji začeli uvajati obvezno devetletno ~ osnovno šolanje. Za to pa je med drugim potrebno zagotoviti primerne prostore, ki bodo omogočili nemoten pouk veni izmeni. O stanju v Leskovcu smo se pogovarjali z g. Štefanom Murkom, pomočnikom ravnateljice in vodjo tukajšnje organizacijske enote, ki je povedal naslednje: Šola v Leskovcu datira z letnico 1912. V tehničnem poročilu je zapisano, da so zunanje stene v dobrem stanju, debelina zunanjega zidu je 65 cm, brez betonskih temeljev, stropi leseni, prosrori imajo etažno višino 378 cm, okna so dotrajana, potrebna zamenjave, saj so njihove izolacijske sposobnosti minimalne, instalacije so zastarele in niso v skladu s predpisi. Manjka telovadnica, učilnica za tehnični pouk, ni kabinetov in ni ustreznega skupnega prostora. Pouk v obstoječih razmerah se\'eda mora potekati. Iskali smo rešitve.

Eno učilnico smo preuredili v trim kabinet, \' katerem poteka večina ur športne vzgoje, ko pouka ni možno izvajati na prostem. Pouk tehnične vzgoje poteka v učilnici, ki ima ob zadnji steni tri stare klopi, na katerih sta vrtaIni stroj in primež, vso ostalo opremo učilnice pa predstavlja ročno orodje. Seveda smo manjkajočo učilnico, ki smo jo namenili za športno vzgojo, morali nadomestiti, sicer bi moral biti en oddelek v popoldanski izmeni. To je bilo možno le, ker smo imeli eno generacijo tako maloštevilno, da smo 12 učencev lahko stisnili v bivšo pisarno. Ti učenci so tako za marsikaj prikrajšani, saj morajo biti vse ure pouka le v tej učilnici, kajti vsi ostali oddelki so številčnejši in se učenci ne morejo stisniti v ta mali ..r- 'osror. Letos, ko je zima v primerjavi izpred nekaj let veliko daljša in hladnejša, se nam je yokazalo kot velik problem ogrevanje. Pred štirimi leti, ko je bila v gradnji šola na Vidmu, je bila stara peč zamenjana z dvema pečema z Vidma, od katerih pa je isročasno možno kuriti le z eno, ki pa ne pokrije dovolj energijskih potreb, ker je kapaciteta samo ene peči premajhna. Tako se je letos zgodilo, da smo morali pouk tri dni pred pričetkom zimskih počitnic prekiniti, saj s pečjo ni bilo mogoče došeči predpisanih minimalnih temperatur. S popravilom peči in dodatnim ogrevanj em (elektrika, plin) v vseh učilnicah in hodnikih smo uspeli prebroditi krizo.

7 V letnih počitnicah se mora to vprašanje rešiti z novo pečjo, ki bo zadosrovala tudi za prizidek s telovadnico in masardne prostore.

V šolskem letu 2000/2001 namreč prehajamo na obvezno devetletno osnovno šolanje, za kar potrebujemo novo telovadnico in adaptacijo obstoječe šole, da bo zadoščeno zahtevam devetletnega šolanja. Ker kraj šolo nujno potrebuje, so bile v tej smeri že izvedene določene aktivnosti.

Leta 1994 je bil izdelan investicijski program za večino šol v bivši občini Ptuj, tako tudi za šolo v Leskovcu. Izdelana je bila idcjna zasnova, na osnovi katere je bila naročena lokacijska dokumentacija, izvedena prediakacijska razprava, naročeni projekti. K idejni zasnovi nismo dobili soglasja Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine, ki vztraja na izvedbi prizidka na drugi strani obstoječe zgradbe, kar pa pomeni poseg na sosednje zemljišče, ki je sed:u" splošno ljudsko premoženje, ki ga bo • delitveni bilanci potrebno pravno prenesti na šolo oziroma občino Videm.

V programu republike je izdelava projektne dokumentacije načrtovana v letu 1997, vendar jo bomo zagotovili že v letošnjem letu.

Tudi občina je že v svojem proračunu zagotovila nekaj sredstev, ki jih bomo zagotovo porabili, če ne bo preveč zapletov pri pridobivanju soglasja za gradnjo. Tudi v kraju so 7.e dolgo odločeni, da bodo zagotovili svoj delež, razpraVljajo le še o načinu zbiranja sredstev. Resnično so zavzeti. Svoj delež bodo zagorovili s sredstvi, delom in materialom. O načrtih in predvidenih virih pa več, ko bodo znani bolj zanesljivi podatki.

Toliko o šolskih zadevah v kraju pomočnik ravnateljice in vodja OE Leskovec, g. Štefan Murko. Pri tem je edini možen odgovor na vprašanje, zastavljeno v naslovu, da je šola v kraju nujno potrebna in jo moramo s skupnimi močmi obnoviti, po' ~ bno še, ker je tudi republika v tem obdobjU pripraVljena prispevati svoj delež za obnovo in dograditev šole.

Ne izpustimo priložnosti, ki se samo enkrat ponuja!

TR

LESKOVEC POTREBUJE NOVO ŠOLO Osnovna šola Leskovec je bila zgrajena davnega 1912. leta. V njej so nabirali znanje že naši dedki in babice.

Ker so bili ti kraji slabo naseljeni, je v šolo zahajalo malo otrok. Šola je nudila tudi stanovanja učiteljem. Šolo so z leti modernizirali, vendar več ne zadostuje potrebam današnjega časa. Pripravlja se program devetletnega šolanja, zato je šola potrebna obnove. Mi, sedaj učenci, smo bili prikrajšani za telovadnico, tehnično delavnico in jedilnico. Šolanja brez tega si v današnjem času ni mogoče predstavljati. Zaradi organizacijskih sprememb je naša šola s sklepom prejšnje ptujske občine postala organizacijska enota osnovne šole Videm.

V letu 1995 so izdelali načrte za obnovitev sedanje šole. V teh načrtih je predvidena dograditev prizidka. S tem bi šola dobila ustrezne prostore za telovadnico in ugodne pogoje za devetletno šolanje. Z nekaj sredstvi nam bo priskočila na pomoč država, veliko dobre volje, razumevanja in pridnih rok pa bo potrebnih od samih krajanov. Šola pomeni velik napredek za kraj, zato mislim, da bo zamisel o novi šoli naletela na dober odmev med krajani.

Učenci, ki smo nabirali znanje v stari šoli in smo bili prikrajšani za sodobno telovadnico, pa kljub temu želimo mlajšemu rodu, da bi nove objekte uspešno izrabili, v njih nabirali znanje in ga ponesli daleč v svet. S tem bomo vsi dokazali, da se znanje iz ha10ških krajev lahko primerja z znanjem iz večjih mest. Zato nam je največja želja sodobna in lepa šola. Pomagajte nam in vse generacije naših mlajših ljudi vam bodo vedno hvaležne.

Lidija GRGIČ, B.r.

OŠ Leskovec

v

KULTURA, DOGODKI V OBeiNI

8 §;}{jj}@fffif}r@ OlK[!OOOU@u (lJ]fiiliJ(filf1DOf1D&] OflD f1D&][f@@f1D@ @@@~f1w@ pesem, .L judska polna notranje

ples in glasba, kako si lepa, bogata in topline, si nastajala s skromnim kmečkim

človekom skozi čas...

Prisotna si bila povsod: ob trdem kmečkem življenju, ob dolgih zimskih večerih, ob raznih delih, šegah in navadah ter praznovanjih. Naši dedki in babice so te ljubili in gojili s ponosom in zavestjo, zato si ostala naše bogastvo, ljudsko izročilo naših krajev, naše občine Videm.

Ljudsko izročilo, ki se je ohranjalo skozi stoletja in desetletja, je umetnina in narodno bogastvo, s katerim se ponaša naš skromen kmečki človek.

Za ohranitev tega bogastva se trudi in skrbi 11 kulturnih društev, ki imajo s svojimi programi jasno začrtano delo in akti---10sti na kulturnem področju. Programi zajemajo osnovno deja. f)ost posameznega društva, zagotavljanje pogojev za delovanje, nabava opreme, usposabljanje kadrov, nastopi in gostovanja skupin na prireditvah v občini, širom po Sloveniji in tudi v inozemstvu, ob jubilejnih obletnicah, koncerte ter druga srečanja.

Za organizacijo in koordinacijo dcla lcr izdelave projektov prireditev na občinskem nivoju v občini Videm skrbi Odbor za prireditve.

Osnovni cilj odbora je, da bodo prireditev na nivoju občine ljudje sprejeli za svojo, da bo kraj z njo živel, da bo dosežcna množičnost in sodelovanje vseh struktur v občini. Imamo kaj lepega pokazati in smo sposobni turistu, ki bo jutri prišel k nam v Haloze, ponuditi zraven pristne haloške kapljice tudi dobrote kmečke kuhinje ter bogato kulturno dediščino.

Za nami jc že prva uspešna letos"nja prireditev ''Fašenk na Vidmu'; ki je pokazala, da so ljudje voljni in sposobni prispevati svoj delež in da se da s skupnimi močmi brez večjih finančnih sredstev tudi nekaj lepega O1ganizirati in prirediti.

Dvaindvajset sodelujočih skupin je pokazalo, da imamo ohranjeno najbogatejšo etnografsko izročilo, saj so skupine znane v "'-'1movini in tuji11J; najmanj pa doma, zato je bila ta prva rrireditev na visokem nivoju.

Druga prireditev bo medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin v Selah 12. aprila 1996, tretja bo Združimo se v pesmi, plesu in glasbi v Vidmu sredi meseca septembra; četrta: a) Božiček za najmlajše v občini Videm b) Silvestrovsko srečanje občanov občine Videm Ila Vidmu.

V odboru za prireditve razmišljajo tudi o prazniku občine Videm in takrat bi se naj predstavile vse organizacije in društva z delčkom svoje aktivnosti.

V bodoče bo tudi potrebno izdelati program za " zahvalno nedeljo '; ko bi se lahko predstavili kmetje, vinogradniki, drobna obrt, kulinarika, naše domače dobrote in zasebne vino teke itd. ..

Odbor za prireditve v občini Videm ima polno idej za razne zamisli prireditev na občinski ravni, vendar so vse odvisne od finančnih sredstev in širše podpore v občini, kar pa je tudi osnova za razvoj gospodarstva in turizma v občini Videm.

Franeka

PETROVIČ

nizirana pomoc ITI to na nivoju lokalne skupnosti, je to bogata naložba v razvoj našah otrok. Tudi na tem področju smo v občini Videm na začetku. Le volja in optimizem žene našc ljudi naprcj tam, kjer je potrebno povI eči šele osnovne poteze za razvoj najmlajših občanov.

Področju otroškega varstva je posvečena posebna pozornost, čeprav je začetno stanje nezavidljivo. Poskrbljeno je sicer za vse malošolčke v 4 osnovnih šolah. Glede predšolske vzgoje in varstva v sami občini pa nič. Blizu 80 naših malčkov obiskuje vrtce v Ptuju, Mariboru, Markovcih in Kidričevem.

Nekaj deset staršev je po podatkih minulega leta zaman upalo na sprejem svojega otroka v vrtec. Še več naših družin rešuje varstvo pri sosedih in babicah. Vse to in dejstvo, da število otrok v občini narašča, je vzpodbuda, da je problem potrebno reševati.

Beseda je dala besedo in ta idejo, ki je sedaj uresničena.

Občina Videm kot ustanoviteljica je v sodelovanju z upravo vrtcev Ptuj (JVVZ Ptuj) in privatno iniciativo ustanovila prvi lastni oddelek vrtca in sicer doma.

Družina Horvat v Pobrežju 158 je zagotovila prostorske pogoje ter samozaposlitev gospodinje kot varuške. Občina Videm ITI vrtec Ptuj sta prispevala opremo, opravil~ formalnosti ter z aprilom odpirata oddelek vrtca za 22 otn starosti od 1,5 do 5 let. Stalno zaposlitev bo dobila šc mlada vzgojiteljica začetnica iz Podlehnika.

Prvi korak je torej narejen. Če bo interes in potreba še večja je pri Horvatovih prostora še za en oddelek vrtca in za novo skupino 22 otrok.

Čeprav gre za sploh prvi primer ustanovitve vrtca v privatni iniciativi, vlada mcd vsemi udeleženci priprav optimizem.

Prvič zato, ker bo omogočeno varstvo doslej čakajočim otrokom pod povsem enakimi pogoji kot v mestnih vrtcih, in drugič, ker se odpira nova možnost samozaposlovanja in novega zaposlovanja v občini nasploh.

Ko edinstven primer zaZlVI, bo gotovo za seboj povlekel nove ideje, pogum in interes morda še kje na drugem koncu občine .

Začetek je tu. Lepo in vspodbudno. Da! Tudi pri naših najmlajših, ki so up naše bodočnosti.

Pa naj kdo odslej šc reče, da v naši občini nimamo vrtca ali, da je to prvoaprilska.

P.U. Prijavnico za prijavo otroka v varstvo v OE JVVZ Ptuj, Pobrežje 158, dobijo starši na sedežu občine Videm in na upravi JVVZ Ptuj, Prešernova 291m Ptuj.

SR

Otrok se rodi in kar nekaj časa ne shodi, ne spregovori in mu ne zraste prvi zob. Da, tudi ta fenomen ima svoje potrebe, svoj

razvoj in svoje zakonitosti.

Če

je ob tem

mogoča

šc orga-

(

J 'TF V "11 A' ASE GLASILO

DO~lsur l.

IJ 1:'

v

KULTURA, DOGODKI V OBČiNI

9

ZAHVALA - POHVALA Na pustni ponedeljek se je na Vidmu dogajal prvi fašenk v enoletni zgodovini občine Videm.

Pogumna predvidevanja iniciatorja so se uresničila - prišli so vsi, ki živo ohranjajo izredno bogato etnografsko tradicijo naših krajev, znano že širom Slovenije in Evrope. Hvala vsem - tudi tako se pokaže pripadnost in patriotizem do domačih korenin. Hvala enako vsem, ki so lepo pustno okrasili Videm, hvala še posebej družinam Zemljak - Pobrežje, Lejnščak in Jus - Videm, ki so vzorno pokazali, kako se pogosti v smislu starega običaja fašenke, ko pridejo k hiši in zaželijo gospodinji in gospodarju dobro letino.

tI!! !kf1ilD@@!kff!irJ 1l@!!iJ(ffJ

človeka.

!L@f$!k@I!!@@ PRVIČ BODO OCENILI NAJLEPŠE UREJEN KMEČKI DOM Vaške ženske v Leskovcu, organizirane vaktil'; smo v preteklih letih - , sodelovanju s kmetJjsko sllewvalno službo skrbele za lastno izobra;:vanje. V preteklem letu smo se odločile, da bomo poskrbele še za kulturno in družabno žiVljenje na vasi in za ohranjanje iZlirnosti podeželja.

Uspehe večletnega izobraževanja smo prikazale širšemu krogu domačinov lani okcobra na kulinarični razseavi, ki smo jo pripral'l'/e v sklopu dvodnevne priredieve "Jesen v Halozah ': Med petdesec razstavljenimi izdelki jih je bilo veliko kot pravih posebnosti najYlh krajel'.

Zima je na podeželju že po tradiciji čas za dopolnilno izobraževanje.

Zaw smo v zimskem času organizirale dva enodnevna tečaja s tematiko - peka drobnega peciva in potic ter tečaj izdelovanja adventnih venčka\' in desetdne~'ni kuharski tečaj. Članice aktiva smo polne idej in na.5 program dela je zelo pester. V mesecu jumju bomo organizirale strokovno ekskurzijo v Slovenske gorice in Prekmurje. Julija bomo v sodelol'anu s kmetiJsko svecovalno službo izpcfjale akCIjo ocenjevanja " NAJLF:P/iE UREJENI KMEČKI DOM ': Za avgust je v pripral'i dllodnemi kmečki praznik Il Leskovcu z aktivnostmi: kmečke igre, kulinarična razstava, ocenjevanje in izbor najmanjšega klopotca z vrtno veselico ob zaključku.

Za zimski čas imamo pripravljen novi sklop izobraževanja. ki je - 1snovan drugače koc v preteklih letih. _laše starejše članice bodo mlaJ5im v svojih domačih kuhinjah izdale skrivnosci priprave jedi; ki so malodane že izginile v pozabo.

Nada lje Ila le bomo tudi z večdnevnim kuharskim tečajem.

Ob kmetijski svetovalni službi; ki nam pomaga s stroko I 'nimi nasveti, smo do sedaj našle veliko razumevanja na novi občini Videm in na krajevni skupnosti Leskovec.

Ida Vindi§-BeI!iak

P.u.

Na

občini

Videm je izražena velika podpora ideji, da se aktivi žena združijo l' celotni občini in se društveno organizirajo po krajevnih sekCIjah.

Tako bi bilo mogoče nadvse zaželena prizadevanja pri ocenjevanju najlepše kmečke domaČije razširiti in poenotiti \. občini. Akcija bi lahko potekala na osnovi javnega razpisa v našcm občinskem glasilu in to skozi vse leto. Enako bi lahko potekalo stinwlatimo finansiranje iz proračuna. kmečkih

~

[JjJfPJflDOjJ~

škofije. Da bi zgodovina bila še vedno najžlahtnejša učiteljica, navajamo nekaj dejstev, iz katerih žari ljubezen haloškega vernega

©\Va Tf!XJ({))J)O(CJiJ I!! (}{j~O@:%~!Jv

V nekaj vrsticah vam predstavljamo župnijo, ki spada po demografski razgibanosti in težavnosti terena v sam vrh mariborske

Župnija ima štiri cerkve. Za najstarejšo velja Devica Marija Vnebovzeta v Podlehniku. Za cerkev sv. Duha na Rodnem vrhu žal ne vemo datuma pozidave. Leta 1652 se omenja kot podružnica sv.

Vida. Za najmanjše velja svetišče žalostne Matere božje pri Novi cerkvi. Temeljni kamen so ji postavili 22 .8. 1742 bratje minori' Sedanja farna cerkev sv. Trojice pa je iz leta 1654 in s svojil .. italjanskim baročnim slogom mogočno dominira nad podlehniško dolino. Po svojih dimenzijah daleč presega vsa podeželjska svetišča.

Ozemlje današnje župnije je prvotno spadalo pod pražupnijo Hoče.

V opisu podružnic sv. Vida pri Ptuju se že leta 1545 omenja tudi podružnica Device Marije v Podlehniku. Prva zapisana krstna matica 2. maja 1784 pa je eden od pisnih virov nastanka sedanjega trojiškega župnijskega urada. Iz zgodovinskih virov lahko trdimo. da današnja župnija zaobsega teren, na katerem so bila nekoč tri samostojna pastoraina področja.

Danes župnijo upraVljajo redovniški bratje minoriti slovenske province sv. Jožefa, ki živijo v samostanu sv. Trojice ob farni cerkvi na Gorci. V tem samostanu so tudi redovnice Marijine sestre.

Cerkev so predvsem ljudje. ne pa zgradbe. Pred vojno je župnija štela več kot 4000 duš, danes pa kakih 2000. Iz krstnih matic je razvidno, da je pred vojno bilo letno okrog 140 krstov. Po letu 1956 pa jc število ljudi in krstov začelo močno upadati in še pada.

Lansko leto je krščenih 9 faranov, pokopav pa 33. Iz povedanega lahko trdimo. da niti turški vpadi, niti kuga, niti obe svetovn i vojni nista izvršili nad Haložani takšnega genocida, kot komunistično enoumje. Ker na žalost nekateri "sultani '~ ki so v prejšnjem režimu po našem terenu harali, še živijo, o njih in tragediji kdaj drugič. Kaj za naše župljane v tej situaciji pomeni pričakovati Veliko noč in papežev prihod v Slovenijo, pa kar sami ugibajte.

Vsekakor tisti, ki ostajamo, z vsemi močmi želimo ohranjati sveto dediščino. ki so temelj naše ljubezni, vere ln upanja. Vam pa kličemo: Kar želite sebi, delajte tudi drugim! brat Mirko minorit

10

UUDJE IN DOGODKI If

OJ

ru alE REBrn DA PO OOZJ[}OLO,

V decembru 1995 in januarj u 1996 sta južni sneg in žled po 39 letih v naših krajih povzroči la ponovno ogromno škodo v naših gozdovih.

Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije sicer pregledujejo gozdove in evidentirajo nastalo škodo. Toda v kratkem času, do vegetacije, ne bodo zmogli pregledati vseh gozdov. Zato je veliko gozdno bogastvo v naši občini v veliki nevarnosti pred "gozdno kugo"-Iubadarjem.

Vse lastnike gozdov pozivamo, v našem skupnem interesu, da čimprej pregledajo svoje gozdove in začnejo iz gozda odstranjevati podrto in polomljeno drevje (izdelajo "gozdni red"). Pred pričetkom sanitarne sečnje so lastniki gozdov dolžni obvesti ti področno krajevno enoto zavoda za gozdove, če jim ni bila izdana odločba in sicer na naslov: ZGS - KRAJEVNA ENOTA PTUJ, ZOISOV A 5, 2250 PTUJ, TEL.: 772-725, kjer bodo dobili vse strokovne nasvete o načinu izvedbe del in ukrepih za sanacijo škode.

11 f

ed begunci vsega sveta je polovica otrok. Za njihov zdrav razvoj je potrebno zadostiti njIhovim mnogokaterim potrebam.

Otroci begunci imajo še posebne potrebe in so notranje še posebno ranljivi.

Mnogi poznamo njIhove razmere, jih razumemo in zato sočustvujemo z njihovimi stiskami. SlovenIja in tudi naše okolje se je vključilo v zagotavljanje pomoči v smislu DeklaracIje o človekovih pravicah. Protokol št.

1, 2. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic Sveta Evrope in po 26. členu Deklaracije, določata pravico vsakogar do izobraževanja in vzgoje. Zato smo kot mlada država, podpisnica obeh mednarodnih aktov, dolžni pomagati in vzpodbujati tudi k vzgoji in izobraževanju begunskih otrok pri nas. S tem ob posebnih pristopih omogočamo neprekinjen razvoj osebne identitete, utrjujemo psihosocialno stabilnost in vzpodbujamo vsestranski razvoj otrok, ki so največkrat dobesedno iztrgani iz objema svojih družin. Na Ptuju že od maja 1992 gostimo begunce. Ker je zagotavljanje osnovnošolskega izobra)vanja prioritetna naloga vseh, ki so zadolženi za življenje beguncev, je bila v šolskih letIh 92/93 in 93/94 organizirana begunska šola v prostorih Osnovne šole Breg in v prostorih KS Turnišče. S šolskim letom 94/95 so begunski otroci po priporočilu Ministrstva za šolstvo in šport republike Slovenije vključeni v redne osnovne in srednje šole v Sloveniji.

Otroci iz begunskega centra Ptuj so vključeni v učno vzgojni program Osnovne šole Breg in Osnovne šole Videm. V šolskem letu 94/95 je bilo v OŠ Videm vključenih 12 begunskih otrok. Osnovno šolanje je zaključilo 10 otrok, 2 sta pred zaključkom šolskega leta s starši odšla v Nemčijo. Tudi v tem šolskem letu je v Osnovni šoli Videm vključenih 12 otrok.

Torej, tudi v našem okolju smo našli dovolj razumevanja in pripravljenosti za humanost najvišje vrste. Škoda je le, da smo domačini o tem dejstvu premalo seznanjeni. Lahko bi bili celo nanj ponosni.

V tekočem šolskem letu je v šoli, takorekoč naše občine, 8 begunskih osnovnošolcev od prvega do petega razreda vključenih celo v podaljšano bivanje na priporoČIlo Ministrstva in z nesebično pripravljenostjo vseh, ki na šoli delajo. Tako so veliko lažje premagane razumljive bariere, tako v predznanju slovenskega jezika, pisanja domačIh nalog in podobno.

Vsi, skupno z begunci samiI111; srčno upamo, da je že blizu ča!.~ ko se bodo vrnili v svoje kraje in domove, če je od njih še kaj ostalo. Posamezni otrok bo gotovo do konca svojih dni pomnil, da je kot begunček našel toplo zavetje nekoč nekje v neki občini Videm, ki jo bo skupno z organizatorji, animatorji, učitelji in sošolci ohranil v lepem in toplem spominu.

:JYL

Anita PEKLAR

tmžUWU[!JJj)@ W rffiu~flu U!lD :%@f1fffJWU @wrffiU!lDU V naši občini je pričelo izhajati glasilo, ki bo na neki način tudi komunikacija med občani, in mislim, da si uredniški odbor zasluži pohvalo.

Prav je, da tukaj v našem glasilu zapišemo tudi nekaj besed o našem okolju, za katerega vemo, da nam ne more biti v ponos.

Ves svet se na različne načine ukvarja z vprašanjem onesnaževanja okolja. Tega se lahko lotimo na različne načine in na različnih področjih tudi mi občani občine Videm in tako zapustimo svojim otrokom in vnukom lepšo in bolj zdravo občino, kajti okolje, v katerem trenutno prebivamo, ni naša lastnina. Živimo v zelo lepi občini, ki je sestavljena iz dveh delov, hribovitegaHaloze in ravninskega. Vsi ti predeli še niso zelo onesnaženi, vsekakor pa bodo, če ne bomo tega preprečili mi sami-vsak posameznik.

Nekaj je na tem področju že bilo storjenega; če se spomnimo Šturmovcev izpred časov, nasičenega z raznimI odpadki, nas tam danes pozdravi povsem drugačna slika. Še vedno pa se v Šturmovce stekajo odplake, ki onesnažujejo in to je naš skupni problem in ne le problem ljudi, ki tam živijo.

Proti takim zadregam kot posamezniki ne moremo veliko storiti, toda lahko pa cigaretne škatle, ogorke in druge smeti mečemo v koš in tako prispevamo k čistejšemu okolju, v "'katerem živimo ter delamo in je mnogim tudi vir preživetja in zaslužka (kmetije, gozdovi, vi nogradi, ... ).

Vendar bi se tudi večje težave lahko rcševale z dobro organizacijo in pristopom.

Mislim, da je tukaj primeren čas in kraj, da tudi g. župana in svetnike občine Videm opomnimo, da bi bilo prav, če bi po vsej občini namestili več košev za smeti, kajti če se ti v roki znajde prazna vrečka od bonbonov, ovoj sladoleda in drugo, jo lahko vržeš v koš le, če ta tudi obstaja, drugače pač na tla.

Torej ste za čisto občino? Če ste na to vprašanje odgovorili z da, vas pozivam, da tudi v prihodnjih številkah našega glasila pišete, podate svoje mnenje in predloge o tem, kako našo občino narediti in ohrani ti lepo in čisto, saj si tega prav gotovo vsi želimo.

Vanja ROPJČ

BORZA PONUDBE

11

CENIK REKLAM IN OGLASOV V prvi številki tega glasila smo se tudi člani Občinskega odbora Socialdemokratske stranke Slovenije Videm odločili, da občanom občine Videm predstavimo našo stranko in njeno delovanje.

Stranka s kratico SDSS je v naši občini nas tala 31. Ol. 1995 in takrat štela 11 članov. Danes šteje naša stranka 28 članov. Predsednik stranke je Janez JANŠA, občinskega odbora Videm pa Stanko SIMONIČ, na katerega se lahko vsi, ki bi želeli postati člani te stranke tudi obrnete z vprašanji in z veseljem vam bo nanje odgovoril.

Znak naše stranke je bordo rdeča vrtnica z zelenim steblom in listom. Geslo naše stranke je: " Za resnično demokracijo in socialno pravičnost v Sloveniji '~ Delujemo z namenom omogočiti ljudem, da sodelujejo pri -'hlikovanju in izražanju politične pobude, dajejo smernice ojim izvoljenim predstavnikom, ...

Zavzemamo se za vzpostavitev takšnih družbenih odnosov, ki bodo v pogojih sodobnega podjetništva in tekmovalnosti zagotovili vsakemu posamezniku enake možnosti sodelovanja, pravno varnost in solidarnost.

Ker delujemo na področju občine Videm, se zavzemamo rudi za njeno enovito kot edino ušpešno delovanje, saj bo le tako delovanje občine imelo za posledico lepo urejeno občino in srečne ter zadovoljne občane.

PREDSEDSTVO

@~3JllMJ. fPJlOOliMl@XCJlrll3JllMJ. ~JN/Jl([;!J. V mesecu oktobru je na pobudo najaktivnejših v občini in pod spretnim Fotoaparatom priznanega Fotografa nastala prva promocijska razglednica občine Videm. Da bi bili občani seznanjeni s promocijskimi prizadevanji, je razglednica priloga prvi številki občinskega glasila, ki ima ob vseh običajnih nalogah in namenih tudi promocijski značaj za občane in občino Videm.

V primeru, da iz kakršnih koli razlogov razglednice niste prejeli z glasilom, jo zahtevajte ob prvem obisku na občini. Razglednica bo tudi v javni prodaji, zato s podarjeno razglednico razveselite svojega najboljšega prijatelja s pozdravi in povabilom v naše kraje.

NAŠ GLAS BO ORJA VUAL OB URADNIH OBJAVAH TUDI REKLAME. TODA NE GRE LE ZA REKLAMO, PAČ PA OB 1EM ZA PREDSTA VI1EV DEJA VNOSTI ORGANIZACIJ V OBČINI VIDEM

CENA OGlASA, KI JO JE POTRDIL SVET OBČINE, JE ODVISNA OD OBSEGA OGLASA;

A4/1 - ena stran A4/2 A4/4 A4/8 A4/16 Naročila

24.()()() SIT

12.000 SIT 6. 000 SIT 3.000 SIT 1.5()(J SIT

sprejemamo v tajništvu.

Jur01JCi lb, 2284 'lIUkm pri Ptuju

PRVA PRIVATNA VETERINARSKA AMBULANTA NA ŠTAJERSKEM IN NA SLOVENSKEM ZA VELIKE IN MALE ŽIVALI , Ambulanta deluje od ponedeljka do sobote od 7.00 do 9.30 ure. v torek in četrtek še od 15.00 doI7.00 ure. , Za male in velike živali se opravljajo vse ambulantne usluge. , Telefon/telefax 062/764 407 , Živinozdravniške usluge so na voljo 24 ur na dan. , Vse operacije velikih živali se opravljajo na domu.

'Mobitel 0609/640 466

za

občane občine

Videm velja v letu 1996 in 1997 popust 50% na usluge paral.itološlOh

preitkav livalskega blata (preiskave na gliste) kot dogovorjena obveza do občine

ohčanov

ob

pomoči

pri opremljanju z laboratorijsko opremo.

~lMIn ~17:

~~~ L~~~~,~~~~.~~~ od ponedeUka do petka. od 7. 00 do 15.00 ure RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE - DESIGN IZREZOVANJE IZ SAMOLITPILNE FOLIJE NAMIZNO ZALOŽNIŠTVO PLASTIFICIRANjE - VEZA VA DOKUMENTOV ŽIGI- FOTOKOPIRANJE • SI1'011SK KDOR NE INVESTIRA V REKLAMO, DA SE PREBIJE NA TRŽIŠČE. JE KOT BI RAZBIL URO, DA USTAVI ČAS u.@l%a~f\) @)o@,@,

U.@[~W~f\) @]o@o@o

u.@~a~f\) @)o(0.@,

u.@I%U~f\) @]o@,@o

IZDAJA TEL]: občina Videm, Videm pri Pwju 42, 2284 Videm pri Pwju, tcl./fax 062/764 120 'il' GLA VNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Stanko Ropič 'il' POMOČNICA GLA VNEGA UREDNIKA: Tatjana Mohorko 'il' TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak 'il' LEKTOR: France Planceu 'il' OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d. o. o., Ruprava 8, 220.f.

Miklavž na Dravskem polju 'il' STROKOVNI SODELA VCL Anton Roškar, Dani Milošič, Ivan Ciglar 'il' Na osnovi mnenja urada vlade 7:a informiranje RS Št. 23/90-541/96-12 se 7:il glasilo plačuje 5% prometni davek 'il' Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo mdi urad I'lade Zil informiranje RS, pod zaporedno šccvilko 1.3.32 'il' GI:1silo je brezplačno 'il' IZhaja v nakladi 2.300 izvodov.

Rm

er "

J

12

DROBNE INFORMACIJE

!DJJROIBNlI lKMIETlIJ§JKJJ NASVJETlI

( DOPISUJTE

APRIL Koruzo sejemo konec m eseca, če so cia ogreta na 8 uc. Sadimo pozen krompir. Ozim inam drugič dognojujemo s KAN-om ob pojavu drugega k olen ca. S pašo pričn emo pri višini ruše 10 cm. Živalim, ki jih bomo pasli, postopoma zmanjšujmo zimski obrok in dodajmo vedn o {,'eč zelene krme. Čas je za nakup piščan cev, zlasti za zrejo nesnic. Po cvetenju po potrebi sadno drevje dognojujemo z N gnojili. ZatraFljene nasade mulčimo, ko doseže trava 15-30 cm višine. V vinogradu zaključimo povezovanje rozg. Hrušk e in jablane obvezno dvakrat škropim o proti škrlupu in pepelnati plesni. Tudi na vino v kleti ne poza ~im o, saj so temperawre lahko že Fisokc.

OBČANOM IN URADNIKOM V POMOČ IN KORIST Občina

Videm je skupna, edina občina vseh občanov. Ne glede na teklost nastanka je

in

nova 7724 prenaša

NAŠ GLAS

JE

V NASE GLASILO

vzorom, ki jih svet že pozna ter prizna.

Na teh osnovah želi temeljiti tudi organizacija in ustroj uprave občine Videm. Integralno se navezuje na organizacijo in ustroj celotne občinske strukture. Njen razvoj in rast kvalitete je odvisen predvsem od delovnih pogojev. Zato so, ne le šibki prostorski pogoji, velika frekvenca strank, delo uradnikov na več lokacijah ipd., pač pa tudi postopno na!?tajajoča zakonodaja na področju lokalne samouprave, narekovali odločitev za delo občinske uprave v uradnih urah za stranke, kot sledi:

PONEDELJEK SREDA

VAŠ GAS PETEK naloga, da jo vzamemo za svojo, delujemo skupno v njeno - našo korist. Je edina nam dodeljena, edinstvena in kot vse ostale slovenske, še nebogljena. Strpnost in trud, sodelovanje ter dobra vera v našo nesluteno skupno moč naj nam občanom bo svetal sij na poti do občine evropske ravni. Če se namenimo delati to, ni mnogotero poti, je le ena - v skupno, pošteno, enovito, s silami večine podprto in v interdisciplinarno plansko naravnano občino naše skupne bodočnosti. Le te naj se ne boji nihče, ki je v sebi pošten in ki v bistvu spoštuje svoje soobčane. Soobčanov si ni mogoče izbirati, kot si ni mogoče izbirati bratov in sestra. Mogoče pa je, korak za korakom slediti dobrim

v

MALICA - vsak

de/ovni dan

- v sredo še

OD B.OO DO OD B.OO DO in OD 14.00 DO OD B.OO DO

13.00 URE 12.00 17.00 12.00

OD 10.00 DO 10.30 OD 13.00 DO 14.00 URE

Ostali delovni čas od 7.00 do 15.00, oziroma v sredo do 1700 in petek do 13.00 ure delavci občinske uprave opravljamo ~ redne naloge pri razreševanju upravnih zadev po uradni dolžnosti ter za organe in organizacije v občini.

V cilju večje učinkovitosti in uspešnosti dela v občinski upravi pozivamo vse občane, da v največji možni meri upoštevate z odredbo dne 22. 11. 1995 za stranke odrejene uradne ure.

Zakonodaja o določitvi uradnih ur v državni in občinski upravi namreč temelji tudi na fizioloških in ostalih zahtevah človeka, da lahko le v določenih pogojih kvalitetno opravi strokovno administrativno ter upravno delo, ki zahteva z zakonom določen upravni postopek. Prav od rezultatov upravnih postopkov pa so odvisni rezultati, s katerimi razpolaga v končni fazi občina kot celota.

Zaposleni v občinski upravi kljub temu, da se občani sorazmerno počasi - kot drugod - privajamo na življenje in delo v razvijajoči se občini, menimo - da se občini, ki ima . takšne občane, ni bati obstoja in zdravega razvoja.

Stanko ROP/C VODJA OBČINSKE UPRA VE