versko ali kulturno identificira skoraj 20 milijonov ljudi – ustvarja, poglablja in izkorišča napetosti ter konflikte v družbi. V teroristični nevarnosti, ki nas ogroža, je malo religije, a veliko frustracij, zaslepljenosti in sovraštva. Politika, ki na ta ogenj doliva olje, je izjemno nevarna. Namesto učinkovitih varnostnih ukrepov zoper kriminalne posameznike nam zaradi lastnih političnih dobičkov ponuja verski spopad. Očitno je, da populizem ni pravi odgovor, a to še ne pomeni, da vprašanje ne obstaja.
Evropa bo potrebovala milijone migrantov Razprave o domnevnih ekonomskih posledicah in učinkih begunske krize se v večini primerov nahajajo med dvema stališčema. Poenostavljeno rečeno prvo stališče trdi, da so učinki pozitivni, ker ekonomski doprinos prišlekov daleč presega stroške integracije. Drugo stališče trdi ravno nasprotno. Resnica je kot ponavadi najverjetneje nekje vmes, čisto ekonomski učinki so ali rahlo pozitivni ali rahlo negativni. A glavni problem je drugje. Dejstvo je, da se Evropa stara, in da bo v prihodnjih desetletjih potrebovala na desetine milijonov migrantov. Oceno ekonomskih učinkov njihovega morebitnega neprihoda in posledic trga dela brez delavcev prepuščam vam. Res je tudi, da begunci niso primeren odgovor za reševanje demografskih težav. Prvi razlog je, da države pri beguncih težko vplivajo na profil ljudi, ki jih sprejmejo, in – za razliko od nadzorovanega prihoda ekonomskih migrantov – ne morejo zagotoviti kompatibilnosti prišlekov s potrebami na trgu dela. Drugi razlog je humanitarni. Glavni cilj učinkovite in humane begunske politike mora biti pomoč ljudem v stiski in njihova zaščita pred nevarnostjo, pred katero bežijo; če je le mogoče čim bližje države njihovega izvora. Ekonomski vidiki so pomembni, a ne morejo prevladati nad humanitarnimi načeli in nad obveznostmi držav po mednarodnem pravu. In tretji razlog: beguncev – paradoksalno
kot se sliši – tudi po najbolj pesimističnih scenarijih enostavno ne bo dovolj, da bi zapolnili demografsko luknjo, ki v prihodnosti preti Evropi. Evropa nujno potrebuje ne le skupno, racionalno in učinkovito begunsko politiko, ampak tudi skupno, racionalno in učinkovito migracijsko politiko, ki bo omogočila kontroliran prihod in uspešno integracijo večjega števila ekonomskih migrantov, brez katerih
in policijskih služb. Tehnologija ljudi v celoti ne more nadomestiti. V pariških in bruseljskih napadih glavni problem ni bilo pomanjkanje informacij, ampak pomanjkanje osebja, ki bi informacije operativno uporabilo. Drugič: javno, jasno, odločno obsodbo islamofobije in dejansko odpravo diskriminacije posameznikov ter skupin na podlagi njihove nacionalne, verske, etnične ali druge pripadnosti. Spopasti
Evropa nujno potrebuje politiko, ki bo omogočila nadzorovan prihod in integracijo ekonomskih migrantov, brez katerih naše gospodarstvo ne bo več konkurenčno. evropsko gospodarstvo enostavno ne bo več uspešno in konkurenčno. Trenutno nimamo ne ene ne druge politike, tudi in predvsem zaradi anti-imigracijskega diskurza, ki je postal ‘mainstream’ v velikem delu Evrope. Ta diskurz ni vedno racionalen in je zelo redko ekonomsko utemljen, je pa zelo učinkovit in zelo škodljiv.
Brez učinkovitih integracijskih programov ostanejo le vraže Evropski managerji v raziskavi upravičeno opozarjajo, da učinki begunske krize niso le ekonomski, temveč tudi družbeni. Evropska zgodba o integraciji ni zgodba o uspehu. Soočeni smo z razdelitvami, napetostmi, tudi konflikti. Teroristi v Pariz in v Bruselj niso prišli z begunskim valom, rojeni so bili in odraščali so v Evropi. Soočeni smo s posamezniki, ki v najbolj ekstremni in sprevrženi interpretaciji islama iščejo opravičilo za nasilje, a tudi z rastočo islamofobijo in šovinizmom, ki milijone Evropejcev, ki se versko ali kulturno identificirajo z islamom, mečejo v isti koš s teroristi. Kaj zahteva naš odgovor na učinkovito integracijo? Prvič, učinkovitejši represivni odgovor na terorizem. Priznati moramo, da v preventivi in pregonu nismo vedno dovolj uspešni, ne zato, ker bi bilo terorističnih napadov več kot v prejšnjih letih ali desetletjih, ampak zato, ker smo skozi pretirano varčevanje znatno oslabili učinkovitost varnostnih
se moramo ne le z odkritimi manifestacijami sovraštva, ampak tudi s prikritimi, instinktivnimi predsodki, ki so postali že tako običajni in vsakodnevni, da jih niti opazimo ne več, razen če smo njihove žrtve. Tretjič, zagotoviti moramo učinkovito zaščito pravice do verovanja po 9. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta vsakomur zagotavlja pravico do vere, pravico do neverovanja in pravico do zamenjave veroizpovedi. Obenem morajo vse veroizpovedi in verske organizacije dosledno uveljavljati tudi spoštovanje vseh drugih členov Evropske konvencije. Ne Koran, ne Sveto pismo, ne katerikoli drugi verski nauk ali dogma ne moreta biti argument za zanikanje ali omejevanje pravic, vrednot in pravil svobodne, napredne in demokratične družbe. In nenazadnje, učiti se moramo iz napak, ki smo jih v integracijskih procesih zagrešili v preteklosti. Najprej si moramo priznati, da so bili razlogi za neuspeh zelo pogosto socialni in ekonomski. Potrebujemo nove, ambiciozne, finančno in politično podprte integracijske programe. Potrebujemo solidarnost, učinkovitost in razum. Če nam to ne uspe, nam ostanejo samo še vraže in uroki. T Matjaž Gruden je Direktor za strateško načrtovanje v Svetu Evrope. Prispevek je osebno mnenje avtorja.
REVIJA
51