Rast bruto domačega proizvoda najbolj odvisna od izvoza. Bruto investicije v os. sr. Uvoz pro. in stor. 6
2
0
0
-5
-2
-10
-4
-15
-6
Q1 14
5
Q1 13
4
Q1 12
10
Q1 11
Prispevki k medletni rasti, v o. t.
15
Državna potrošnja Izvoz pro. in stor.
Medletna rast, v %
Zasebna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. Realna rast BDP (desna os)
V 2014 smo izvozili največ motornih vozil.
Prispevek k nominalni spremembi izvoza blaga, v o. t.
Izboljšanje konkurenčnosti še vedno v pretežni meri temelji le na zmanjševanju stroškov dela in ne na povečanju produktivnosti. Tu smo še vedno v velikem zaostanku, saj dosegamo le okoli 60 odstotkov povprečne produktivnosti EU. Če pogledamo demografijo, se slovensko prebivalstvo relativno hitro stara, kar zahteva prilagoditve delovne dobe in sistemov socialne zaščite. Spremembe, ki smo jih pred kratkim uvedli glede pokojninskega sistema, sicer nekoliko izboljšujejo njegovo srednjeročno vzdržnost. Da pa bi sistem postal ustrezen tudi na dolgi rok, bodo potrebne korenitejše spremembe – to velja tudi za sistem zdravstvene in dolgotrajne oskrbe.
Vir: SURS, preračuni in napoved UMAR.
2013
bodo potrebni koreniti posegi v vitalne družbene sisteme. Na UMAR-ju že dolgo izpostavljamo tri področja, ki jih mora Slovenija urediti, če želimo pospešiti okrevanje: nadaljnje povečanje konkurenčnosti, prilagoditev delovne dobe demografskim spremembam in konsolidacija javnih financ.
2014
2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 Pr. motornih vozil
Ostale tehnološko zahtevnejše panoge
Srednje nizko in nizko teh. zaht.
Nafta, elektrika in zemeljski plin (pretežno re-eksport)
Ostalo
Vir: SURS, preračuni UMAR.
glavne trgovinske partnerice v EU, z vidika proizvodov pa na tehnološko zahtevnejših proizvodih. V povezavi z večjimi dobički podjetij na podlagi dobrih izvoznih rezultatov pa se bo, ob sicer še vedno skromnem bančnem kreditiranju, nadaljevala krepitev investicij zasebnega sektorja, ki bodo skupaj z visokim obsegom javnih investicij dodatno spodbujale rast. Druge komponente bruto domačega proizvoda (BDP) rastejo počasneje – zasebna potrošnja se, ob izboljšanju razmer na trgu dela in boljšem razpoloženju potrošnikov, krepi le počasi. Na drugi strani pa se državna potrošnja,
kljub višjim javnim investicijam, še naprej krči. Ta trend se bo, ob napovedani
Na koncu, čeprav ne nazadnje: nujna je konsolidacija javnih financ, vendar ne na način, ki smo mu priča v zadnjih letih. Kratkoročne oziroma 'protikrizne' ukrepe bo nujno treba nadomestiti s trajnejšimi, kjer bo ključno predvsem boljše upravljanje z državnim premoženjem in/ali njegova privatizacija.
Geografska porazdelitev izvoza pokaže, da so za Slovenijo še vedno najpomembnejši tradicionalni evropski trgi. nadaljnji konsolidaciji javnih financ, nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
Kako rasti hitreje? Gospodarska rast, ki jo pričakujemo v naslednjih letih, bo v primerjavi s kriznimi leti visoka, vendar bo hkrati precej zaostajala za predkriznim obdobjem. Vzroke povezujemo s strukturnimi neskladji, ki so se nakopičila že v času pred krizo, za njihovo odpravo pa
Dokler ne odpravimo strukturnih težav, bo naša gospodarska rast ostala relativno nizka, Slovenija pa bo v primerjavi s povprečjem EU še naprej ohranjala relativno visok razvojni zaostanek in posledično nižjo blaginjo prebivalstva.
Mag. Boštjan Vasle je direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
REVIJA
21