GOSPODARSTVO

Nagrada Horus 2020

Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec je 3. decembra prejelo Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus v kategoriji srednje velika organizacija – neprofitne pravne osebe. JP Komunala Slovenj Gradec je na tekmovanju doseglo kar 88,62 % točk. Vsekakor je nagrada tudi odsev dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo in seveda vsemi občani, ki vsak po svojih močeh prispevate k udejanjanju družbene odgovornosti v praksi.

Staro leto od nas se bo poslovilo, novo z upanjem nas razveselilo! < Naj bo novo leto 2021 polno izpolnjenih zelja, srece in zdravja!

Kolektiv Komunale Slovenj Gradec

Letošnja priznanja in nagrade so podelili na svečani virtualni podelitvi v Mariboru v okviru Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus 2020. Nagrade in priznanja podeljuje IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji. Tako želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju. Častni pokrovitelj nagrade je Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor. Na razpis Horus 2020 je prispelo 14 vlog. Te so bile v novembru poslane v ocenjevanje 19 neodvisnim strokovnjakom, ki so bili imenovani iz vrst organizatorjev, podpornih partnerjev projekta, strokovne in druge javnosti. Ocenjevanje je potekalo v dveh krogih, za uvrstitev med finaliste so morali kandidati zbrati vsaj 51 % vseh možnih točk, kar pomeni, da so dejansko tekmovali tudi sami s seboj, ne glede na število kandidatov v kategoriji. Eden izmed kandidatov se ni uvrstil v finale. Poudarek je bil dan celovitim pristopom k družbeni odgovornosti, aktivnostim ter spremljanju učinkov. Ocenjevalna komisija je razglasila 13 finalistov ter podelila pet kamnitih nagrad (strateške nagrade), tri nagrade v obliki risb (projekti) in več posebnih priznanj. Strateško nagrado Horus 2020 v kategoriji profitnih pravnih oseb so prejela podjetja Press Clipping, d. o. o., Nil, d. o. o., in Nova kreditna banka Maribor, d. d. V kategoriji neprofitnih pravnih oseb sta strateško nagrado Horus 2020 prejela Zdravstveni dom Radeče in Javno podjetje Komunala Slovenj Gradec, d. o. o., finalistka pa je bila tudi Fakulteta za dizajn (samostojni visokošolski zavod, pridružena članica Univerze na Primorskem). Pri projektu Horus je od leta 2009 dalje sodelovalo 40 strokovno interesnih organizacij in medijev, sofinancerjev, ocenjevalo je več kot 90 strokovnjakov različnih strok, sodelovalo več kot 190 različnih kandidatov – od podjetij, zavodov, nevladnih organizacij do posameznikov. Že vse od nastanka nagrade Horus Marko in Marika Pogačnik izdelujeta unikatna umetniška dela, polna pozitivnih vibracij, namenjenih spodbujanju uspešnega delovanja Horus nagrajencev. Tako je nastal mozaik znanja, vrednot in sodelovanja, ki krepi razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. DS

Moja dolina < - cista in prijazna!

V okviru družbene odgovornosti smo ob koncu leta z donacijo pomagali dvema socialno ogroženima družinama s šoloobveznimi otroki.

SLOKVA

Projekt socialne aktivacije

Slokva, zavod za razvoj neizkoriščenih potencialov, so. p., je na Koroškem že sedem let dejaven z zagotavljanjem dodatne ponudbe proizvodov in storitev, ki omogočajo bogatejše, bolj kakovostno in lepše življenje ljudi v okolju. Zavod je znan predvsem po vključevanju ranljivih ljudi v različne aktivnosti, ki jih izvajajo. Lani jeseni so začeli izvajati projekt Ministrstva za delo – socialna aktivacija. Projekt, ki so ga poimenovali Izkoristi svoj potencial, bo trajal še do jeseni 2022, pojasnjuje Alenka Berložnik, direktorica Zavoda Slokva.

Kako je na Koroškem zaživel projekt socialne aktivacije?

V prvi etapi socialne aktivacije za Koroško je od vključenih 30 oseb ob koncu svoj status na trgu dela izboljšalo 12 udeležencev, kar pomeni, da je kar 40 % vključenih pot iz socialne aktivacije vodila v (samo)zaposlitev, izobraževanje ali vključitev v program aktivne politike zaposlovanja (Javna dela, Učne delavnice …). 12 posameznikov je imelo občutek ujetosti v sistemu, a so ob podpori skupine in zaposlenih (strokovnih delavk, vodje programa in koordinatork SA) uspeli stopiti korak naprej. Tudi v drugi etapi dosegamo dobre rezultate. Skupina v Slovenj Gradcu pokriva občine Mislinja, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem. 4 udeleženci so se zaposlili, 1 udeleženec je vpisan v srednješolsko izobraževanje, 1 udeleženka se izobražuje na Gea College, 1 udeleženka je vključena v program aktivne politike zaposlovanja – Učne delavnice. Torej 7 od 15 udeležencev je napredovalo na trgu dela. Uspešna je tudi skupina, ki deluje na območju ostalih koroških občin.

Kako je program pomagal tistim, ki so še vedno brezposelni?

Upam si trditi, da ni udeleženca socialne aktivacije, ki mu program ne bi česa dal – če ne na področju zaposlitve pa v krepitvi samozavesti in osebnostni

Če vas zanima še več, jih spremljajte na Facebook profilu Zavod

Slokva, so. p., ali pa kontaktirajte prek telefona oziroma e-pošte. Na spletni strani slokva.si si lahko preberete mnenja udeležencev o rasti, novih izkušnjah ali širjenju socialne mreže. Ni namreč socialni aktivaciji. V primeru, da se jim želite pridružiti, se obrnite na koordinatorke socialne aktivacije, mogoče, da bi naredili korak, pa se pri tem ne premaknili niti za milimeter. Trudimo se, da so naše vsebine poučne svojega svetovalca na ZRSZ ali in zanimive: spoznavamo sebe in druge, izpolnjujemo pa na CSD. vprašalnike, ustvarjamo, obiščemo muzej, knjižnico, zbirni center za odpadke, povabimo goste, obnovimo znanje prve pomoči, dvignemo finančno pismenost, pripravimo prošnjo in življenjepis, pridobivamo delovne izkušnje in pogledamo tudi kakšen film … vse z namenom, da odkrijemo svoje potenciale, zvišamo svojo samozavest, zastavimo svoje karierne in osebne cilje ter jim sledimo … in se imamo ob tem fino. MN

Karitas Slovenj Gradec: največ je vreden topel pogovor

Prostovoljci opažajo, da so iskalci pomoči skromni in hvaležni ljudje. Velikokrat si niti ne upajo česa prositi, čeprav nekateri živijo v skoraj človeka nevrednih razmerah. Župnijska Karitas Slovenj Gradec poziva k sodelovanju mlajše, ki imajo voljo in željo deliti dobro, svoj čas in moči pomoči potrebnim.

V združeni Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Stari trg in mestna župnija sv. Elizabete) deluje do 15 prostovoljcev Župnijske Karitas Slovenj Gradec. Tudi v času drugega vala epidemije so aktivni, čeprav od septembra do konca novembra hrane iz skladišča niso razdeljevali, razvažali so jo le družinam in posameznikom po domovih. V decembru pa so kljub korona krizi razdelili 34 paketov, ostalih 40 pa razvozili na domove družinam ali posameznikom. V tem jesenskem času so trem družinam plačali drva za kurjavo in tudi nekaterim delno pomagali pri nakupu goriva. Na prošnjo centra za socialno delo občasno sodelujejo pri plačilu položnic tistim, ki tega finančno ne zmorejo. Tudi sicer svojim rednim odjemalcem enkrat letno omogočijo plačilo položnic v višini 200 €. Predstavnik prostovoljcev pri slovenjgraški Karitas Anton Rožič poudarja, da so njihovi odjemalci zelo hvaležni, tudi za stisk roke. »Vidimo, da pogovor v tem času res veliko pomeni, včasih celo več kot hrana. Letos še toliko bolj zaradi osamljenosti in izolacije v korona času,« je prepričan. Obdobje, zaznamovano z epidemijo, je čas preizkušenj tudi za sodelavce Karitas. »Zavedamo se, da je naša skromna pomoč v bistvu milost, da ljudem v stiski nudimo ne le materialno pomoč, ampak tudi našo človeško bližino. Bog nam vedno pokaže pravo pot, zato je tudi letos sv. Miklavž lahko obiskal vsaj nekatere naše pomoči potrebne,« je zgovorna ena od prostovoljk. Pri Karitas namreč vsako leto poskrbijo, da je decembrski paket obogaten s kakšno dobroto. Lani so za miklavža pomagali obdarovati okoli 200 veroučencev nižje stopnje osnovne šole. Letos so sredstva, namenjena temu, porabili že prej za nujnejše potrebe, zato je ena od prostovoljk s skromnim paketom sladkarij iz lastnih sredstev in Miklavževimi šibami obdarila družine, ki jim razvažajo hrano na dom. S koronavirusom sta bila pred nekaj časa okužena 2 prostovoljca iz Župnijske Karitas Slovenj Gradec, vendar takrat niso delili hrane v skladišču. Število prostovoljcev se je s 15 znižalo na okrog 10 aktivnih. A želja po dobrodelnosti še ostaja, čeprav so prostovoljke večinoma starejše gospe, stare 70 let in več. »Zelo rada in z velikim veseljem sem delala pri Karitas, vendar sedaj fizičnega dela ne zmorem več. Pogrešam vse to in povem mlajšim: pridite, več boste dobili, kot dali,« pravi ena od njih. AP

Nekaj pripravljenih paketov za razvoz

DOBRODELNE AKCIJE LIONS KLUBA SLOVENJ GRADEC

Decembra donacija računalnikov za šoloobvezne otroke

Lions klub Slovenj Gradec v tem jesenskozimskem času izvaja 3 dobrodelne akcije, ki prispevajo k lepši in prijaznejši družbi. Po donaciji Lidlovih prehrambenih priboljškov zaposlenim na COVID oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec je Lions klub predal donacije tudi v drugih koroških krajih, in sicer: podjetje Lidl je darovalo 2 polna kombija papirnatih brisač, ki so jih lionsi razdelili med 6 javnih domov za starostnike. Ob tem so na vsaki lokaciji darovali tudi po en paket priboljškov, financiranih iz sredstev kluba, in vodstvu ustanove izročili pismo podpore. S to akcijo so člani Lions kluba simbolično podprli delavce v tem kriznem času, brisače pa so bile namenjene tudi stanovalcem. »Kot so zaposleni na udaru v bolnišnici, so, kjer se bojujejo z infekcijami, na udaru tudi zaposleni v domovih za ostarele. Ideja naše dobrodelne akcije je, da smo njihov trud opazili in ga zelo cenimo,« je povedal predsednik Lions kluba Slovenj Gradec Boris Pospihalj. Naslednja aktivnost Lions kluba Slovenj Gradec se odvija v decembru in jo nameravajo zaključiti do novega leta. Ker marsikdo v času šolanja na daljavo nima tehničnih zmožnosti, nameravajo kupiti 10 dovolj zmogljivih računalnikov za najbolj pomoči potrebne otroke osnovnih šol. Hkrati bo tekla akcija zbiranja dobrodelnih sredstev. Trenutno v organizaciji Lions kluba Slovenj Gradec izvajajo tudi individualne pomoči, živ pa je tudi izvorno njihov projekt donacij viškov hrane. AP

Stanovalcem Koroškega doma starostnikov Slovenj Gradec je predsednik slovenjgraških lionsev pripeljal 960 rol papirnatih brisač, zaposlenim pa sladke dobrote in pismo podpore za napor, ki ga vlagajo v skrb za stanovalce v tem zahtevnem času.

Območno združenje Rdečega križa Slovenj Gradec

Začetek projekta deinstitucionalizacije v CUDV Črna na Koroškem

Rdeči križ deluje po temeljnih načelih Mednarodnega gibanja Rdečega križa in pomaga ljudem ne glede na raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje. Pomagati ljudem v stiski, ob elementarnih in drugih nesrečah, je njihovo poslanstvo in način življenja.

»V tem letu, ko se je naenkrat vse spremenilo, smo naše aktivnosti,

pomoči najranljivejšim skupinam, še povečali. Poleg pomoči v hrani, ki smo je s prostovoljci Rdečega križa v mesecih oktobru in novembru razdelili 12 tisoč kg, skupno preko leta pa 25 tisoč kg, pomagamo ljudem tudi s psihosocialno pomočjo, z razgovori po telefonu in tudi

osebno,« pojasnjujejo na Območnem združenju Rdečega križa Slovenj Gradec. Pri vseh aktivnostih dosledno upoštevajo varnostni protokol za samozaščito in zaščito uporabnika. Z zaščitno opremo jim pomagata Rdeči križ Slovenije in Civilna zaščita, s katero ves čas zelo dobro sodelujejo. Poleg rednih uporabnikov pomoči so še posebej pozorni na ranljive skupine ljudi. V primeru, da si ne morejo zagotoviti pomoči in oskrbe s pomočjo sorodnikov, prijateljev in znancev, jim prostovoljci Rdečega križa dostavijo hrano na dom ali gredo zanje po nakupih v trgovino ter pomagajo pri ostalih opravilih. »Obiskov starejših, ki jih naši

prostovoljci tradicionalno obiskujejo ob koncu leta, letos ne bomo mogli izvesti, so pa naši prostovoljci z njimi v stikih. Vsi na Rdečem križu jim želimo veliko zdravja in vse dobro z upanjem, da se bomo lahko v naslednjem letu spet družili.«

V tem mesecu zaključujejo tudi akcijo pomoči družini Mikek, ki ji je v mesecu aprilu požar uničil dom. Zbrani prispevki, v višini 63.958,11 €, so bili namensko porabljeni za pomoč pri gradnji hiše, v katero se je družina v mesecu oktobru že tudi vselila. Organizacija pridobivanja krvodajalcev redno poteka vsak torek in četrtek v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, v Centru za transfuzijsko dejavnost. Vsak krvodajalec, ki ga povabijo na odvzem krvi, mora zaradi preprečevanja možnih prenosov bolezni svoj obisk potrditi in se dogovoriti o uri prihoda v transfuzijski center na telefonski številki: 01 543 83 51. Predhodno naročilo je obvezno. Prosijo vse krvodajalce in tudi tiste, ki še niso darovali krvi, da se akcij udeležijo in tudi v teh časih pomagajo ljudem, ki to dragoceno tekočino potrebujejo.

»Na Rdečem križu se bomo s prostovoljci še naprej trudili, da pomagamo tistim, ki našo pomoč potrebujejo, vsem pa želimo prijetne praznike, čeprav letos malce

drugačne, in veliko zdravja.« MN

Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem se je kot pilotni socialnovarstveni zavod prijavil na projekt Evropskega socialnega sklada in Evropskega kohezijskega sklada za regionalni razvoj, ki pomeni nadaljevanje deinstitucionalizacije CUDV Črna na Koroškem. S tem pristopom želimo slediti trendom deinstitucionalizacije – zmanjšanju namestitev v velike institucije ter vzpostaviti ustrezno obliko oskrbe v skupnosti – skupnostne oblike oskrbe. Osebam z motnjami v duševnem razvoju bo na ta način zagotovljena socialna vključenost v lokalna okolja, bližje domu in primarni družini. 27. 7. 2020 je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izdala odločbo o finančni podpori za projekt Deinstitucionalizacija CUDV Črna na Koroškem. Od skupne vrednosti projekta Evropski socialni sklad prispeva dobrih 1,9 mio evrov, 20 % prispevka za to nameni državni proračun. Ta denar je namenjen mehkemu delu projekta, to je organizacijski izvedbi deinstitucionalizacije, ki ni zgolj izselitev iz prenapolnjene stavbe v Črni v dislocirane enote, ampak pomeni tudi preobrazbo Centra ter nov pristop do uresničevanja želja in potreb uporabnikov. Prav tako je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila projekt Odkup zemljišč na Koroškem, in sicer za potrebe CUDV Črna na Koroškem. To je bil prvi korak pri investicijskem delu projekta, torej zagotavljanju zemljišč za 13 dislociranih lokacij. Zanj je odobrenih dobrih 327 tisoč evrov. Gre za dve lokaciji v Mežici, štiri na Ravnah na Koroškem, po dve v Slovenj Gradcu, Dravogradu, Radljah ob Dravi in eno na Muti. V CUDV Črna na Koroškem pa smo 20. novembra prejeli tudi odločitev vlade oziroma vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko o podpori za operacijo Vzpostavitev stanovanjskih skupin

za odrasle osebe z motnjami v duševnem

razvoju na območje Vzhodne kohezijske regije. Odobrenih je bilo 4,8 mio evrov, od katerih Evropska unija prispeva dobrih 3,8 milijona evrov, proračun Republike Slovenije pa 960 tisoč evrov. Ta podpora s strani Evropskega kohezijskega sklada za regionalni razvoj in države pa je namenjena za izvedbo

investicijskega dela

projekta, torej za pripravo, projektiranje, izgradnjo ter opremo stanovanjskih enot in njihove okolice. Vodstvo CUDV Črna na Koroškem je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in Inštitutom RS za socialno varstvo kljub epidemiološki situaciji, ki se je pojavila v CUDV Črna in lokalnih okoljih, uspelo izpeljati tudi vsa začetna vsebinska, administrativna in finančna dela na projektu ter dokončati s pripravo dokumentacije za odkup zemljišč. V mesecu oktobru je pričel aktivneje delovati projektni tim, ki izvaja aktivnosti na vsebinskem delu. Marko Vrečič, vodja ozaveščanja in informiranja pri CUDV Črna na Koroškem