AKTUALNO

»Smo ena od najprodornejših lokalnih skupnosti«

Ob polovici mandata je slovenjgraški župan Tilen Klugler pojasnil potek pomembnejših naložb v naši mestni občini, ki kljub temu, da je lansko leto v veliki meri zaznamovala epidemija, potekajo nemoteno po načrtih. Blok neprofitnih stanovanj bo nove stanovalce predvidoma dobil meseca maja, intenzivno potekajo dela pri projektu razširitve poslovne cone v Pamečah, za katero investitorji izkazujejo velik interes. V letošnjem rekordnem občinskem proračunu je poskrbljeno tudi za potrebe podeželja.

Drugo leto vašega mandata je v veliki meri zaznamovala epidemija. Kako se mestna občina sooča s trenutnim stanjem?

TK: Na Koroškem stanje dolgo ni bilo dobro, a zadnji podatki nas vendarle navdajajo z optimizmom. Gotovo bomo s cepljenjem situacijo še izboljšali. Upam, da bo cepiva dovolj za vse, ki se bodo želeli cepiti. Z direktorico Zdravstvenega doma Slovenj Gradec sva zaprosila, da bi v primeru ostankov cepiva drugod le-to odstopili našemu zdravstvenemu domu. Kadrovske zmogljivosti imamo, prav tako veliko evidentiranih ljudi za cepljenje.

Kako je v teh razmerah potekala izvedba večjih projektov, denimo gradnja novega stanovanjskega bloka neprofitnih stanovanj? Kdaj bo dobil nove stanovalce?

TK: Načrtujemo, da bi ključe novih stanovanj lahko predali meseca maja. Razpis je zaključen, izdelana je dokončna lista prosilcev, kmalu pa bodo izdelani seznami dejanskih prejemnikov najemnih pogodb.

Bo ob sofinanciranju velikih projektov poskrbljeno tudi za potrebe na podeželju?

TK: Seveda v letošnjem proračunu nismo pozabili na podeželje. Večji projekti, kot je denimo bazenski kompleks in drugi, ki so

Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, ustvarjalcem na področju kulture pa se zahvaljujem za vztrajnost, inovativnost in predanost v želji, da bi bilo letošnje leto kulturno bogatejše in manj nepredvidljivo.

v Arhiv MOSG

Kakšna je časovna dinamika razširitve poslovne cone v Pamečah in kakšen interes investitorjev?

TK: Potreb je veliko, mesečno prihajajo investitorji s povpraševanjem. Decembra smo projekt z izdanim gradbenim dovoljenjem prijavili na Ministrstvo za gospodarstvo. Gre za pet hektarjev zemljišč. V poslovni coni bodo umeščene bolj mirne dejavnosti, namenjena je za manjša in mikro podjetja, večje industrijske hale tu ne pridejo v poštev. Čakamo na odločitev ministrstva, potem gremo v razpis za izbor izvajalca, verjetno v začetku poletja, nato bi lahko začeli z gradnjo. Prva faza zajema gradnjo infrastrukture znotraj cone, nato bomo nadaljevali z gradnjo krožišča na glavni cesti Slovenj Gradec–Otiški Vrh. financirani v okviru mehanizma centralnih teritorialnih naložb in so zato tudi locirani znotraj četrtnih skupnosti, saj gre za sanacijo degradiranih območij v mestnem jedru, bodo namenjeni prav vsem občanom naše občine. V proračunu smo namenili veliko sredstev za razvoj cestno-komunalne infrastrukture na podeželju. Za sanacijo cest in plazov ter novogradnje je namenjenih 1,3 milijona evrov. To je po višini sredstev v samem vrhu v naši občini glede na vlaganja v prejšnjih letih. Naslednje leto začnemo tudi z gradnjo vodovoda in kanalizacije na podeželju, s čimer bomo pitno vodo iz javnega omrežja pripeljali do območij, ki zdaj niso bila pokrita. Vrednost te naložbe je približno 1,3 milijona evrov. Tudi to bo velik doprinos za podeželje. V prvi fazi projekta vodooskrbe gre za gradnjo vodovodnih cevi in priklop na obstoječa zajetja. V naslednji fazi, v letih 2022 in 2023, pa bomo nadaljevali z gradnjo nove čistilne naprave s sistemom ultrafiltracije, to pomeni, da v naši pitni vodi skorajda ne bo več klora. Zelo se trudimo tudi na področju infrastrukture, z ministrstvom in direkcijo tako intenzivno sodelujemo pri snovanju rešitev, kar je tudi že vidno (krožišče v Šmartnem, cesta na Kope), mnogi projekti pa so tudi že zastavljeni in čakajo na realizacijo (pločnik v Podgorju, krožišče na Selah, cesta proti Dravogradu itd.).

V času zaprtja šol ste že izvedli nekatera dela v posameznih šolah. Kakšni so načrti na področju šolstva?

TK: Ta čas smo izkoristili in opravili nekaj nujnih vzdrževalnih del. V zadnjih mesecih smo posodobili kar tri šole. V podružnični šoli v Pamečah smo sanirali učilnico in uredili izolacijo. Sanitarije smo uredili v Osnovni šoli Razbor in Osnovni šoli Podgorje. Na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec začenjamo s projektom požarne varnosti ter nekaterimi vzdrževalnimi deli. Večja projekta pa bosta zagotovo prizidka k Tretji osnovni šoli in Osnovni šoli Podgorje. To sta šoli, ki nujno potrebujeta dodatne prostore.

Tilen Klugler, župan

v Arhiv MOSG

Prizidek k 3. osnovni šoli

Trenutno smo v fazi priprave projektne dokumentacije in v dogovorih za odkupe zemljišč.

v Arhiv MOSG

Prizidek k Osnovni šoli Podgorje

Prostorsko situacijo na področju osnovnega zdravstva boste reševali z novim prizidkom k zdravstvenemu domu. Kakšni so načrti?

TK: Prizidek k Zdravstvenemu domu Slovenj Gradec je seveda pogojen s črpanjem nepovratnih sredstev. Gre za prizidek, v katerem bi nove prostore dobile nove ordinacije, izboljšali bi razmere za Zdravstveno reševalni center Koroške in tja umestili novo, 24-urno lekarno. Še letos bomo pristopili k energetski sanaciji obstoječega zdravstvenega doma. Pripravljamo dokumentacijo za prijavo na razpis Ministrstva za infrastrukturo, poiskali pa bomo tudi zasebnega investitorja, zato občina v tem primeru ne bo neposredno finančno udeležena.

Katere pomembnejše projekte, ki jih boste izvedli v naslednjih letih, bi izpostavili?

TK: Med njimi je zagotovo prenova mestnega jedra, projekt je trenutno v fazi izbora izvajalca. V naslednjih letih načrtujemo novo garažno hišo na območju med upravno enoto in

v Arhiv MOSG

Prizidek k Zdravstvenemu domu Slovenj Gradec

bolnišnico. V izdelavi je tudi idejna zasnova za novo športno halo. Pomembna je tudi odločitev za popolno spremembo občinskega prostorskega načrta. Najprej nas čakajo še tri spremembe obstoječega prostorskega načrta, kasneje se bomo lotili prenove, saj imamo veliko težav pri umeščanju novih dejavnosti v naši občini. Zato smo se odločili, da pripravimo vizijo razvoja Slovenj Gradca do leta 2030. Na področju e-uprave pa bi izpostavil pospešene aktivnosti za sistem oddaje e-vlog. V pripravi so strategije na področju mladinskih dejavnosti, športa, turizma in socialnih zadev, tukaj bomo za pobude in predloge zaprosili tudi tiste skupine, ki jim bodo strategije namenjene. V skrbi za čistejše okolje smo pripravili projekt predelave komunalnega blata. Skratka trudimo se, da upravičimo certifikate, ki smo jih kot občina prejeli, in dokažemo, da smo ena od bivanjsko, razvojno in prostorsko najprodornejših in zanimivih lokalnih skupnosti v Sloveniji. MN

Uskladitev cen vrtčevskih programov

Na župana Mestne občine Slovenj Gradec se je obrnilo nekaj staršev zaradi podražitve vrtca s 1. 1. 2021 in pobude, da bi se mladim družinam, ki rešujejo stanovanjski problem, omogočila posebna olajšava pri plačilu le-tega. Izračun predloga nove cene programa je bil pripravljen na osnovi zvišanja stroška plač zaposlenih v vzgojno-varstvenih ustanovah. S 1. julijem 2020 je Vlada RS sprostila izplačevanje redne delovne uspešnosti, kar je bistveno povečalo stroške plač in vplivalo na dvig cene za starše, saj so v plačilu zajeti vsi stroški dela, materiala in storitev, kot so funkcionalni stroški objektov in osnovne dejavnosti ter drugi namenski stroški in stroški prehrane otrok v vrtcu. Podoben pojav zaznavajo vse občine, razen tistih, ki so že prej imele cene vrtcev višje in so si lahko ustvarile začasne rezerve. Razumeti je potrebno, da se povečanje cene, ki nam ga narekuje država, porazdeli med vse tri plačnike dejavnosti: občino, ministrstvo in starše. Osnova za izračun cene vzgojno-varstvenega programa je organizacija dela v vrtcu glede na število vpisanih otrok in oddelkov, ki morajo biti oblikovani v skladu z normativi in standardi oz. prostorskimi in kadrovskimi pogoji. Sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje, dodatne olajšave za starše (bolnišnične odsotnosti in poletne rezervacije), nezasedeni oddelki in stroški zaradi otrok s posebnimi potrebami v oddelkih (logoped, spremljevalci, specialni pedagog) v tem plačilu niso zajeti in jih občina zagotavlja iz proračuna ne glede na višino cene, ki jo plačajo starši. Prav tako smo v letu 2021 v proračunu občine predvideli dodatna sredstva, s katerimi bomo predšolskim otrokom v celoti financirali plavalne in sofinancirali smučarske tečaje, kar je bil doslej strošek staršev. Uskladitev cen po elementih, ki jih določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, se opravi enkrat letno glede na letne rasti elementov. Vrtec ali pristojni upravni organ lokalne skupnosti lahko predlaga uskladitev cene, če se v vmesnem obdobju bistveno spremenijo elementi, ki so podlaga za določitev cene. Mestna občina Slovenj Gradec ima zelo ugodno olajšavo za poletne odsotnosti otrok, ki jo lahko starši koristijo za enega ali več otrok in znaša 25 % cene programa, z možnostjo koriščenja v času od 1. 6. do 30. 9. za največ 2 meseca. Prav tako nudimo ugodne olajšave za primere bolezenskih odsotnosti, na osnovi katerih se staršem zniža plačilo vrtca od 10 do 50 %, odvisno od števila dni odsotnosti. V primeru nenadnih ali hudih bolezenskih stanj otroka, ki zahtevajo daljšo neprekinjeno odsotnost otroka (več kot 40 delovnih dni), lahko starši uveljavljajo v vrtcu dodatno znižanje plačila s pisno vlogo in predložitvijo ustreznih zdravniških potrdil. Plačilo staršev v tem primeru znaša 20 % oskrbnine glede na določen plačilni razred (odločba CSD) od prvega dne odsotnosti. Zmanjšanje vrednosti plačila staršev je za starše zelo dobrodošlo, predvsem v primerih daljših bolezenskih odsotnosti otroka. Žal vsako povišanje cene ogrozi družinski proračun in tovrstni stroški za starše, ki poleg vrtca plačujejo še visoke stroške najema stanovanja ali druge stroške za rešitev stanovanjskega problema, nedvomno predstavljajo veliko težavo. Zato poskušamo z vsemi dodatnimi nadstandardnimi programi, ki jih financiramo ali sofinanciramo in ne sodijo v ceno programa vrtca, pomagati vsem staršem, tako tistim, ki živijo v najemniških stanovanjih in stanovanjskega kredita ne morejo dobiti, kot tudi tistim, ki so stanovanjski problem rešili z najemom posojila. Župan MO SG je pobudo občanov sprejel in pristojnim službam že naročil, da za prihodnje šolsko leto preučijo zakonske podlage za eventualne dodatne olajšave po načelu enakopravne obravnave vseh staršev, ki bodisi plačujejo visoke najemnine ali odplačujejo stanovanjska posojila. DS

ODPRAVA ARHITEKTURNIH OVIR ZA INVALIDE

Kot lokalna skupnost, prijazna mladim, starejšim in osebam s posebnimi potrebami in z zavezo o pripravi različnih strategij na področju urbanega razvoja, ki bodo upoštevale tovrstne potrebe in pričakovanja, smo v preteklem letu začeli s sanacijo ovir na pločnikih, ki invalidom predstavljajo precejšnje težave.

Vrednost investicije je bila nekaj manj kot 10.000 EUR z DDV. Lokacije ovir smo definirali v sodelovanju z uporabniki, za kar se jim zahvaljujemo. DS

MO SG JE DOBITNICA PRIZNANJA MESTA MESTOM

Veseli smo odlične uvrstitve na razpisu za priznanje mesta mestom. Gre za razpis za dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja, ki ga je objavil Inštitut za politike prostora.

Mesta mestom je serija katalogov, s katerimi se delijo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja, njihov namen pa je promocija in prenos med nove zainteresirane slovenske občine. Na razpis je prispelo 29 prijav, med katerimi je komisija izbrala 15 najbolj navdihujočih praks, ki jih bo predstavila v zdaj že tretjem katalogu dobrih praks.

Naša občina je delila prakso Kolesarska doživetja v Slovenj Gradcu in na podeželju. Po vzoru zdravih vrednot in mobilnosti spodbujamo prebivalce in obiskovalce k kolesarjenju, bodisi samo za kratke obiske mesta s kolesom, pot v službo, lahko pa tudi za krajše ali daljše izlete po mestu, podeželju, gozdnih cestah in kolovozih.

Navdih smo dobili pri kolesarski poti Štrekna, potem pa so zaživeli številni projekti: S kolesom, skirojem ali rolko v šolo – interaktivni števec za osnovne šole, S kolesom v mesto, S kolesom v službo, En avto manj, Kolesarimo za svobodo, Kolesarske rajže, dogodki v sklopu Kolesarskega festivala in številne aktivnosti ob Evropskem tednu mobilnosti.

Praksa v mestu živi in tudi pogled v prihodnost nam pokaže, da imamo pred seboj nove cilje in nove projekte, med glavne štejemo vzpostavitev celovitega kolesarskega omrežja v mestu Slovenj Gradec, s ključnimi navezavami na Štrekno. Seveda bodo to mestno izkušnjo spremljala nova zanimiva doživetja. DS Meritve koncentracij različnih snovi v zraku so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka na določenem območju. Kakovost zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti.

Trdni delci PM10 so prah, ki je prisoten v zraku, posamezni delci pa imajo aerodinamični premer med 2,5 µm in 10 µm. Predpisana mejna povprečna dnevna vrednost koncentracije delcev PM10 je 50 μg/m3, kot 24-urno povprečje.

Glavni vir PM10 je zgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v neučinkovitih starih kotlih na trdna goriva ali v drugih napravah z neoptimalnim zgorevanjem lesne biomase. Pomemben delež PM10 prispeva tudi sektor promet, ko delci nastajajo pri zgorevanju goriv (predvsem dizla) in pri obrabi cest, gum in zavor ter zaradi dvigovanja usedlin s cestišč. Visoke ravni delcev v zraku pa so tudi posledica neugodnih vremenskih razmer, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne.

Mestna občina Slovenj Gradec bo v letošnjem letu izvajala meritve koncentracij delcev PM10, skladno s predlaganim ukrepom v Lokalnem energetskem konceptu. Z meritvami se je pričelo 1. 1. 2021. Tekom izvajanja meritev se bodo izdelovala mesečna poročila, ki bodo prikazovala rezultate meritev in primerjavo z vrednostmi iz okoliških merilnih mest. Po izteku enega leta se bo pripravilo letno poročilo.

Monitoring bo MO Slovenj Gradec izvajala celo leto 2021 v sodelovanju z Zavodom KSSENA, Energetsko agencijo za Savinjsko, Šaleško in Koroško. DS

Monitoring kakovosti zraka

BREZPLAČNI P R E V O Z I

& DRUGA POMOČ ZA STAREJŠE

Pokličite nas na: 041 44 11 99

od ponedeljka do petka

Naše aktivnosti: * brezplačni prevozi za starejše * pridobivanje & posredovanje informacij * reševanje težav, ki pestijo starejše

Za prevoze in ostale storitve se je potrebno naročiti vnaprej!

Zamenjava kritine na vežici

Zaradi dotrajanosti strešne kritine na poslovilni vežici pokopališča v Slovenj Gradcu smo v mesecu avgustu pričeli s sanacijo dotrajane kritine in jo zamenjali z novo. Vrednost investicije je znašala okoli 36.000 evrov, nova kritina pa poslovilno vežico varuje pred vremenskimi vplivi in več ne kazi videza tega objekta. DS

Most čez Homšnico Polje–Štibuh

Že pred časom smo v uporabo predali prenovljen most čez potok Homšnica, ki povezuje mestni četrti Polje in Štibuh.

Z deli smo pričeli v začetku septembra, končali pa sredi novembra 2020. Vrednost projekta po končanju znaša dobrih 76.000 EUR, most pa je lep in funkcionalen, predvsem pa s svojo širino in izvedbo predstavlja precejšnje olajšanje udeležencem v prometu.DS

Sanacija zunanjega stopnišča upravne enote

Nesreča nikoli ne počiva. Zaradi škode, povzročene v prometni nezgodi v križišču Pohorske in Meškove ulice, pri Upravni enoti Slovenj Gradec, smo v okviru vzdrževalnih del sanirali stopnišče pri vhodu v upravno enoto, drogove za zastave in ograjo stopnišča ter pohodne površine pred stavbo. Vrednost del je znašala slabih 11.000 evrov, potekala pa so v mesecu decembru 2020. DS

Ureditev medgeneracijskih igrišč

Mestna občina Slovenj Gradec je na javni poziv prijavila projekt Medgeneracijski prostor za aktivno sprostitev. Po potrditvi projekta na ravni LAS MDD je bil ta poslan v dokončno odobritev na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s strani katere je bila v oktobru 2020 izdana odločba o pravici do sredstev, ki potrjuje sofinanciranje projekta v višini 26.956,90 €. Celotna vrednost projekta, ki bo omogočil ureditev medgeneracijskih igrišč na štirih lokacijah, je ocenjena na 38.611,88 €. Nepovratna sofinancirana sredstva bodo zagotovljena iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja, pristojen za izvajanje pomoči iz EKSRP je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen tega projekta ni postavitev klasičnih otroških igrišč, temveč igrišč, kjer bodo tako otroci kot starejši, brezposelni, brezdomci, telesno aktivni razvijali motorične sposobnosti, saj jim bo olajšana in povečana dostopnost do druženja. Predvidene so štiri lokacije, kjer bodo urejena urbana središča za izvajanje gibalnih dejavnosti: igrišče pri OŠ Sele, igrišče pri OŠ Podgorje, igrišče pri GD Turiška vas in igrišče na Legnu. Z nabavo in postavitvijo otroških igral bo občina poskrbela za osnovno infrastrukturo, ki bo zagotavljala družbeni, socialni in motorični razvoj otrok in starejših. DS OBJAVLJENI PREDNOSTNI LISTI ZA DODELJEVANJE STANOVANJ V NAJEM

Na XIII. Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem se je v razpisnem roku do 14. 8. 2020 prijavilo 198 prosilcev. Na listo A se je uvrstilo 153 prosilcev, na listo B pa 22. Od prispelih vlog je bilo 14 zavrnjenih, izdanih je bilo 9 sklepov o ustavitvi postopka.

Na prednostno listo A za oddajo neprofitnih stanovanj v najem so uvrščeni prosilci, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo varščine, na prednostno listo B za oddajo neprofitnih stanovanj v najem pa prosilci, ki so glede na dohodek zavezani plačati varščino.

Listi sta na ogled na oglasni deski v avli Mestne občine Slovenj Gradec, na oglasni deski Upravne enote Slovenj Gradec ter spletni strani uprave MO Slovenj Gradec:

Hitro testiranje

Občane Slovenj Gradca in Mislinje vabimo, da izkoristijo možnost brezplačnega hitrega testiranja na prisotnost virusa SARS-CoV-2, ki ga osebje Zdravstvenega doma Slovenj Gradec med tednom izvaja v Slovenj Gradcu v prostorih Mladinskega kulturnega centra ter v Mislinji v Centru Lopan. Testiranja se bodo izvajala v Slovenj Gradcu od ponedeljka do petka med 7. in 9. uro, v Mislinji pa ob ponedeljkih med 6. in 8. uro. Na smučišču Kope bodo testiranja potekala ob sobotah, nedeljah in praznikih med 7. in 11. uro. Za hitro brezplačno testiranje oseba ne sme imeti simptomov koronavirusa, v takem primeru se mora za klasično testiranje dogovoriti s svojim zdravnikom. Za razumevanje se zahvaljujemo in vabimo k udeležbi.

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV 2021

Predmet javnega razpisa je dodelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Mestne občine Slovenj Gradec. Sofinancirata se postavitvi ene MKČN za en stanovanjski objekt ali postavitev ene MKČN, ki služi za več objektov. Upravičenci do sofinanciranja so fizične osebe – lastniki stanovanjskih stavb na območju občine. V primeru izgradnje skupne MKČN za več stanovanjskih stavb je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na čigar zemljišču bo čistilna naprava izgrajena. Sredstva se ne morejo pridobiti za stavbe na območju aglomeracije, kjer je že zgrajena javna kanalizacija ali se izgradnja le-te načrtuje. Razpis za sofinanciranje MKČN je odprt od dneva objave na spletnem portalu občine do porabe sredstev oziroma najkasneje do 23. 10. 2021, če bodo na razpolago sredstva. Občina si pridržuje pravico do nerazdelitve sredstev, če vloge ne bodo ustrezne, in do nerazdelitve v višini, določeni v proračunu občine. Več informacij najdete na spletnem portalu Mestne občine Slovenj Gradec.

www.slovenjgradec.si

NADOMESTNE VOLITVE V SVET VAŠKE SKUPNOSTI RAZBOR

17. januarja 2021 so potekale nadomestne volitve treh članov v Svet Vaške skupnosti Razbor, enega v Volilni enoti Zgornji Razbor, dva v Volilni enoti Spodnji Razbor. V Svet Vaške skupnosti Razbor, Volilna enota Zgornji Razbor, je bil izvoljen Zdravko Knez. V Svet Vaške skupnosti Razbor, Volilna enota Spodnji Razbor, pa sta bila izvoljena Simon Velunšek in Jožica Vindiš.

Jerneja Bošnik, Socialni demokrati

Za nami je polovica mandata v mestnem svetu, ki je zame prvi. Pravzaprav sem vesela, da je prav v tem obdobju naša mestna občina dosegla tako velik napredek, da se pospešeno gradijo tudi stanovanja in da smo z vsakim dnem bližje odprtju bloka in bazena. Proračun je res visok, a bolj kot znesek me veseli, da je tako velik del sredstev namenjen izboljšanju bivanja za mlade in družine ter da ob takšnih pogojih ni strahu, da se naša generacija v Slovenj Gradcu in okolici ne bi mogla dobro počutiti.

Niko R. Kolar, Demokratična stranka upokojencev Slovenije Lea Čegovnik, Slovenska demokratska stranka

Proračun 2021 sem podprla, je rekorden in se bo v zgodovino zapisal kot proračun, v katerem je zajet ognjemet investicij. Vesela sem, da je okoli 1,3 milijona namenjenega za urejanje komunalne in cestne infrastrukture, kar bo prispevalo k enakomernejšemu razvoju mesta in podeželja. Veliko občanov na podeželju si želi nujnih površinskih preplastitev na makadamskih cestah v njihovem okolišu. Ena izmed cest je v Vaški skupnosti Sele - Vrhe (Vodenik–Čuješ), ki bo v tem letu končno dobila zeleno luč za rekonstrukcijo. Res, da so to investicije male vrednosti, ampak za ljudi na podeželju imajo ogromno vrednost. Zagotovljena so tudi sredstva za sofinanciranje MKČN, kar v prejšnjem mandatu ni bila prioriteta. Zdravko Dornik, Povezujemo za SG!

Proračun za leto 2021 je dober. Je investicijsko naravnan, kar je pravilno. Ostaja le malo grenkega priokusa zaradi manjšega vložka denarja, namenjenega razvoju podeželja. Seveda na podeželju razumemo trenutno situacijo, da je potrebno velike projekte, ki so pridobili evropska sredstva, zaključiti. Razumemo, da je potrebno pri vsakem takšnem projektu določen odstotek zagotoviti v proračunu in to bremeni proračun. Upam in verjamem, da bomo v prihodnjih proračunih lahko malce več namenili podeželju.

Pridružujem se razmišljanju preostalih mestnih svetnic in svetnikov, ki ugotavljajo, da smo za leto 2021 sprejeli rekorden proračun Mestne občine Slovenj Gradec. Odhodkovni znesek v višini 31.521.000 evrov nam zagotavlja uresničitev vrste razvojnih projektov, ki smo jih zasnovali v preteklih letih (Trajnostna urbana strategija mesta Slovenj Gradec 2015–2030). Še najbolj sem vesel, da se uresničujejo izgradnja bazenskega kompleksa s parkom urbanih športov, izgradnja bloka neprofitnih stanovanj Polje, razširitev podjetniške cone Pameče itd. Poudariti moram, da imata zdajšnja zasedba občinskega sveta in zasedba občinske uprave na čelu z županom vso kredibilnost, da uresničita natanko določene cilje (vključno z novimi projekti, ki bodo uresničeni v naslednjih letih) tako za mesto kot podeželje. Za zaključek ne smem spregledati, da nas tudi v letu 2021 spremlja izjemno kruta in moteča epidemija covida-19.

Danice Repas, Demokratična stranka upokojencev Slovenije Albert Kotnik, Socialni demokrati

Zelo sem zadovoljen, da je velik odstotek (56 %) proračuna namenjen za investicije. Še večje pa je zadovoljstvo, da te investicije ne bodo namenjene samo mestu, ampak je kar precejšen del namenjen tudi podeželju. Izgradil se bo velik del kanalizacije in obnovil vodovod, ki je nujno potreben, da se bo lahko priključilo nekaj novih uporabnikov. Vodovod je na podeželju še vedno velika rakrana, kajti kar veliko občanov še nima mestnega vodovoda, zato imajo svoja zajetja, s katerimi imajo velike težave, saj se jim zaradi vremenskih sprememb sušijo in poleti ostajajo brez pitne vode. V naslednji letih bo ponovno potrebno nameniti več za ceste, ki so na podeželju poglavje zase, saj imamo še veliko makadamskih cest, vsi pa si želimo, da bi jih čim več dobilo asfaltno prevleko. Županu in vsem, ki so ta proračun pripravili, gre zahvala, saj če bo uspelo vse, kar je predvideno, bomo na začetku naslednjega leta zadovoljni vsi v mestu in na podeželju.

Osnutek proračuna za leto 2021 sem podprla. Enako je storila tudi naša svetniška skupina. Predvsem zato, ker je razvojno naravnan in velik kos kruha reže družbenim dejavnostim (šolstvo, ostale izobraževalne ustanove, otroško varstvo, socialno varstvo, kultura, šport in zdravstveno varstvo). Ker prihajam iz zdravstva, sem posebej zadovoljna, da sta v proračunu za leto 2021 zajeti sanacija in dograditev zdravstvenega doma. Idejna zasnova zajema prostore za dodatne ambulante, patronažno službo, lekarno in prostore za reševalce … Zdravstveni dom Slovenj Gradec trenutno poka po šivih glede prostorov, še posebej v času epidemije. Ne glede na to, ali se bosta sanacija in dograditev zdravstvenega doma začeli izvajati že v letu 2021, smo na dobri poti, da se želje in potrebe zaposlenih in uporabnikov zdravstvenih storitev uresničijo. Martina Šisernik, Socialni demokrati

S proračunom smo postavili dobre, ambiciozne temelje za letošnje leto. Veseli me, da je poleg vseh razvojnih projektov, za katere bomo pridobili evropska in državna sredstva, pogumno načrtovano tudi področje družbenih dejavnosti. Poleg sredstev za delovanje zavodov ohranjamo nivo za nadstandardne programe, denimo humanitarne dejavnosti, programe za starejše ter različne denarne pomoči. Upam, da bodo načrti, kot so zastavljeni, tudi uresničeni, saj omogočajo razvoj naše mestne občine na vseh področjih. Zdravko Krajnc, Socialni demokrati

Vesel sem, da smo sprejeli rekorden proračun za to leto in da so načrtovane investicije, ki bodo še izboljšale bivanjske razmere naše občine. Investicije na področju komunalnega cestnega gospodarstva so usklajene s predsedniki vaških in četrtnih skupnosti. Z letošnjim proračunom bo zagotovljen razvoj našega mesta na mnogih področjih.

Vinko Vrčkovnik, Nepovezani svetniki

V imenu skupine Nepovezani svetniki bi rekel, da je proračun za leto 2021 resnično visoko zastavljen, lahko bi rekli, da je kar drzen. Vendar smatram, da je pravilno usmerjen, saj je za investicije namenjenih okoli 57 odstotkov. Seveda vsi stremimo za tem, da se v mestni občini izboljšuje kakovost življenja naših občanov tako v mestu kot na podeželju. Pohvalno je tudi zelo uspešno črpanje evropskih sredstev, kar nam pomaga pri oblikovanju proračuna. Seveda vsi želimo, da se vsi zastavljeni cilji, ki so v proračunu, realizirajo.

Marjan Žvikart, Lista Andreja Breznika

Kot ste lahko zasledili v medijih, smo na naši 20. redni seji (21. decembra 2020) sprejeli največji (rekordni) proračun Mestne občine Slovenj Gradec, ki znaša skoraj 32.000.000 €. Ko se malo sprehodimo in ozremo po mestni občini, vidimo investicije, ki so v teku. Nekatere bodo zaključene še v tem letu, nekatere pa se bodo zamaknile v prihodnje leto. Toliko kot se sedaj investira in gradi, se v mestni občini ni že mnogo let. Osebno sem vesel, da se bosta začeli obnova in gradnja Tretje osnovne šole. Za ostale šole v mestni občini pa smo zagotovili denar za redno vzdrževanje. Kot je omenil gospod župan, in se tudi sam zavedam, vseh investicij v vaških, primestnih in mestnih skupnostih ne moremo realizirati, zaradi financiranja. Za zaključek bi se rad zahvalil gospodu županu in njegovi ekipi, da sta pripravila tako obsežen proračun, mestnemu svetu pa, da je tak proračun soglasno sprejel.

PILOTNI PROJEKT

Uporabljaj pametno

Uprava Mestne občine Slovenj Gradec je pristopila k sodelovanju v pilotnem projektu Elektra Celje Uporabljaj pametno, ki omogoča precejšnje prihranke pri plačilu porabe komunalne energije. Večino časa trajanja pilotnega projekta bo cena za omrežnino za električno energijo nižja (do 3 %), kot bi bila, če ne bi sodelovali v pilotnem projektu Uporabljaj pametno. Nekajkrat v letu pa bo nastopila t. i. pozitivna kritična konična tarifa – PKKT. V času nastopa negativne kritične konične tarife bo cena za omrežnino dodatno znižana (do 66 %). V MO Slovenj Gradec bomo s pristopom k projektu tako prihranili na področju omrežnine za javno razsvetljavo na kar 14 merilnih mestih. Več informacij o projektu Uporabljaj pametno lahko najdete na spletni strani Elektra Celje:

www.elektro-celje.si/si/uporabljajpametno.

POSODOBLJENA MOŽNOST ODDAJE ELEKTRONSKIH VLOG IN OBRAZCEV

Občane obveščamo, da smo na spletno informativnem portalu uprave Mestne občine Slovenj Gradec posodobili možnosti elektronske oddaje vlog in obrazcev. Le-ti lahko vloge in obrazce izpolnijo na spletni strani, z oddajo pa bodo tudi avtomatično vknjižene v naš sistem elektronskega knjiženja vlog. Pogoj, da lahko občan odda elektronsko vlogo, je, da jo lahko z elektronsko poverilnico (certifikatom SMSPASS na SI-PASS spletni strani) tudi digitalno podpiše. Vloge in obrazci so na voljo na povezavi: www.

slovenjgradec.si/Za-občana/Vloge-in-obrazci.

Spletišče smo posodobili tudi tako, da lahko občani ob obisku strani vidijo, če je za vlogo potrebno plačati takso. Vloge bomo postopoma tudi dopolnjevali in jih sčasoma vse ponudili v elektronski obliki.DS

CERTIFIKAT RAZVOJNE ODLIČNOSTI ZLATI KAMEN 2021

Sedemdeset občin se je uvrstilo v zgornjo tretjino vseh slovenskih občin, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja, med njimi tudi Mestna občina Slovenj Gradec. MO Slovenj Gradec se je uvrstila med prvih 70 najbolj prebojnih slovenskih občin na področju kakovosti bivanja, prejela je namreč zlati ISSO certifikat razvojne odličnosti za leto 2021. Župan Tilen Klugler je ob tem dejal, »da vizija uprave

slovenjgraške občine sledi temu, da naredijo občino občanom prijazno na stanovanjskem področju, ki je bilo doslej precej podhranjeno, ter na področjih zaposlovanja in cestne

infrastrukture«. DS

Spletni ponovoletni sestanki

Ker v času epidemije ponovoletni sprejemi niso možni, se je župan Tilen Klugler januarja prek platforme Zoom sestal z vodstvi javnih zavodov s področja kulture (Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Kulturni dom Slovenj Gradec in Knjižnica Ksaverja Meška), ter ravnatelji osnovnih šol v Mestni občini Slovenj Gradec, Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec, Glasbene šole Slovenj Gradec, javnega zavoda Mocis in visokošolskih ustanov, Fakultete za tehnologijo polimerov in Fakultete za zdravstvene in socialne vede. Na sestankih se je župan z udeleženci pogovoril o težavah, s katerimi se srečujejo pri delu, vtisih o preteklem in načrtih za letošnje leto, pogovorili so se tudi o investicijah in vzdrževalnih delih, ki so v teku, vsi pa so izrazili pozitivne občutke ob tem, da so se lahko srečali kljub siceršnjim ukrepom za zajezitev širjenja epidemije.

14. januarja je prek spletne platforme Zoom potekala tudi redna novinarska konferenca župana, katere posnetek je na voljo na YouTube kanalu mestne občine. DS

NOVO KROŽIŠČE V ŠMARTNEM

Domačini ponosni na novo prometno pridobitev

Krožišče zagotavlja boljšo pretočnost prometa, Šmarčani pa so zadovoljni tudi zato, ker na tej točki končno otrokom, ki morajo prečkati zelo prometno regionalno cesto, prinaša prepotrebno varno pot v šolo.

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, naročnica projekta izgradnje krožišča v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na regionalni cesti Slovenj Gradec–Mislinja–Velenje, je od izvajalca del prejela novico o zaključku del na zaenkrat 3-krakem krožišču kar dva tedna pred načrtovanim rokom. Po novem krožišču se lahko nemoteno peljemo, čeprav je v načrtu še izgradnja četrtega izhoda, ki bo peljal proti zahodu, v naselje Podhomec. Šmarčani so na novo krožišče zelo ponosni, saj so nanj, po besedah predsednika Sveta Vaške skupnosti Šmartno Antona Sedarja, čakali kar 20 let. Anton Sedar poudarja, da je za njihovo vaško skupnost to velikega pomena: »Pred tem

smo prosili za semaforje ali karkoli drugega, kar bi uredilo in olajšalo promet na območju današnjega krožišča, in končno je po dveh desetletjih to krožišče zgrajeno. Zelo smo ponosni, da imajo zdaj naši otroci končno varno pot v šolo čez to nekdaj za pešce zelo nevarno državno cesto, zgrajeni so varni prehodi za pešce. V promet se odslej lahko z vozili vključimo hitreje, prej smo čakali tudi do pol ure, da smo se vključili na glavno cesto za Slovenj Gradec. To domačini lahko povemo iz prakse.«

Nekdanje križišče, ki je z glavne ceste proti Mislinji peljalo v Šmartno, je povzročalo velike nevšečnosti v prometu in nevarnost za udeležence, tako za voznike kot tudi pešce. Njegova rekonstrukcija je bila v proračun uvrščena že leta 1999, vendar dolgo ni bilo možno pridobiti potrebnih zemljišč od občanov. Mestna občina Slovenj Gradec je naročila idejno rešitev križišča, na Direkciji za infrastrukturo so se lotili projekta. V novem krožišču so ločeno urejene površine za pešce, kolesarje in avtobusni postaji. Mestna občina je v projektu sodelovala v obliki sofinanciranja in podpore pri izvedbi projekta, za zagotovitev prometne varnosti naselja Nadhomec pa bo v prihodnje pristopila k izgradnji navezovalne ceste na četrti, trenutno slepi krak krožišča. »Ker gre trenutno za 3-krako krožišče,

smo se z državo uspeli dogovoriti, da je že nakazan in bo zgrajen še četrti krak, to je krak, ki bo v krožišče napajal naselje Nadhomec. Ta izgradnja bo izvedena v celoti na občinske stroške, ker gre za občinsko cesto. Smo v fazi

pridobivanja zemljišč,« pojasnjuje župan MO SG Tilen Klugler. AP

OBISK KMETIJSKO-GOZDARSKEGA MINISTRA NA KOROŠKEM

Med odprtimi vprašanji tudi ogrožena kmetijska zemljišča

Kmetijsko-gozdarski minister Jože Podgoršek je v pogovoru v Slovenj Gradcu izpostavil, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano doslej za predlagano varianto slovenjgraške južne obvoznice ni dalo soglasja in da z občino še vedno iščejo drugo traso, ki bi se izognila najkvalitetnejšim kmetijskim zemljiščem. V Slovenj Gradcu je obiskal še Zavod za gozdove in se srečal, med drugimi, s predstavnikom turistične kmetije Plesnik z Legna.

V Slovenj Gradcu se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek v sklopu svojega delovnega obiska na Koroškem na uvodnem sestanku pogovarjal s predstavniki kmetov iz Mislinjske doline o umeščanju južne obvoznice v prostor, za kar je poudaril, da je nosilec urejanja prostora sicer občina, kmetijskogozdarsko ministrstvo in drugi soglasodajalci pa povedo, pod katerimi pogoji lahko dajo soglasje. Beseda je tekla predvsem o težavah, s katerimi se srečujejo tamkajšnji kmetje zaradi potreb izgradnje tretje razvojne osi ter pripadajočih obvoznic in prometnic. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je seznanjeno s tem, da bo projekt izgradnje posegal na številna kmetijska zemljišča, ki so ali v lasti kmetij ali v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč. Predstavniki lastnikov kmetijskih zemljišč, ki bi v primeru predlagane variante južne slovenjgraške obvoznice zemljišča izgubili, so izpostavili posledice, ki bi jih lahko ta cestni projekt imel na kmetije, njihovo stagnacijo oz. opuščanje kmetovanja. Kot poročajo s kmetijsko-gozdarskega ministrstva, kmetje med drugim želijo pošteno obravnavo njihovih zemljišč, s tem povezane odkupe ali zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč. Minister je v pogovoru izpostavil, da MKGP doslej za predlagano varianto (ceste, op. p.) ni dalo soglasja in da z občino še vedno iščejo drugo traso, ki bi se izognila najkvalitetnejšim kmetijskim zemljiščem. Glede slovenjgraške južne obvoznice in priključka na hitro cesto je minister Podgoršek v izjavi za javnost poudaril: »Še vedno občina skupaj z nami išče drugo traso, ki bi se izognila najkakovostnejšim kmetijskim zemljiščem. Zaenkrat še nismo dali soglasja (za zdaj predlagano traso, op. p.) in glede na zadnje dogovore z občino ga še nekaj časa, morda nekaj tednov, ne bomo dali, dokler se ne najde optimalna rešitev. Usklajujemo se tudi z DARSom glede priklopa, ker ta priklop je izključen. Skupaj z občino in DARS-om bomo poiskali drugo možnost priklopa na povezovalno cesto in s tem smo, upam, rešili najkvalitetnejša kmetijska zemljišča pred pozidavo,« je povedal minister Jože Podgoršek. Kmetijsko-gozdarski minister je v Slovenj Gradcu obiskal območno izpostavo Zavoda za gozdove Slovenije in se srečal še s predstavniki Združenja turističnih kmetij, Kmetijsko svetovalne službe in turistične kmetije Rotovnik - Plesnik. Spomnili so tudi na problematiko vzdrževanja gozdnih cest.

Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec

Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec izobražuje študente za izjemno iskan in zaposljiv poklic s področja zdravstvenih in socialnih ved. V času, ki ga živimo, se pomanjkanje kompetentnih zdravstvenih delavcev posebej podčrtuje. Fakulteta prijazno vabi na informativni dan v petek, 12. februarja, ob 11. in 15. uri, ko bodo predstavljeni vsi študijski programi in film, v katerem bo predstavljena fakulteta v celoti. Ker trenutne razmere ne dopuščajo osebnega stika, bo informativni dan potekal prek videokonference Zoom. Povezava bo na voljo na spletni strani fakultete: www.fzsv.si. Predstavljen bo dodiplomski visokošolski študijski program Zdravstvena nega in magistrski študijski program Zdravstvene vede, ki ima 7 smeri: Javno zdravje, Fizioterapija, Zdravstvena nega, Dolgotrajna oskrba, Nujna stanja v zdravstvu, Skrb za duševno zdravje in Skrb za starostnika. MN

FAKULTETA ZA TEHNOLOGIJO POLIMEROV

Informativni dogodki FTPO

Predstavniki Fakultete za tehnologijo polimerov vabijo, da se jim 12. in 13. februarja 2021

pridružite na spletnih Informativnih dnevih

FTPO, v okviru katerih vam bodo predstavili informacije v zvezi s študijskimi programi, obštudijskimi dejavnostmi in drugimi zanimivimi dejavnostmi fakultete ter pestrimi zaposlitvenimi možnostmi. Prav tako boste imeli priložnost, da se prek spleta srečate s študenti, diplomanti ter tudi delodajalci. Več o sami izvedbi boste izvedeli naknadno na njihovi spletni strani. FTPO pa bo prisotna tudi na letošnji 13. Informativi, sejmu izobraževanja in poklicev, ki bo tokrat potekala na daljavo. Sara Jeseničnik AP

Branislav Gradišnik, vodja ZGS, OE Slovenj Gradec, in dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 16. januarja 2021 v Slovenj Gradcu

ZGODBA O USPEHU V PROGRAMU ETWINNING

Druga osnovna šola prejela priznanje zlati kabel

Druga osnovna šola Slovenj Gradec je skupaj s koordinatorico eTwinning Katjo Jenko prejemnica nacionalne nagrade zlati kabel za projekt Our New Technology Classroom v izvedbi Druge OŠ Slovenj Gradec. Njihov nagrajeni projekt je primer dobre prakse sodelovalnega dela na daljavo mednarodno mešanih ekip učencev.

Katja Jenko, koordinatorica eTwinning, ob prejetju nagrade zlati kabel 2020

»Zdaj, ko smo slovenski učitelji postali pravi mojstri v uporabi moderne tehnologije, je prav nenavadno govoriti o tem našem projektu Our New Technology Classroom, ki smo ga v septembru 2019 ustvarile učiteljice iz Turčije, Poljske, Španije in Slovenije. Takrat se niti približno nismo zavedali, da se urimo za poučevanje na daljavo. Sama sem najbolj ponosna na nastanek elektronske knjige o dvojčkih Techno Twins, ki sta potem konec šolskega leta 2020 z našo pomočjo potovala po partnerskih državah. Pri nastajanju knjige na daljavo sta pomagala šestošolca Lan Krištofelc in Nastja Pavlič, ki sta poleg vsega šolskega dela na daljavo našla čas še posebej za ta eTwinning projekt,« je povedala Katja Jenko ob prejetju prestižne nagrade zlati kabel 2020, ki jo je podelil slovenski svetovalni organ CMEPIUS, katerega je Vlada Republike Slovenije ustanovila za strokovno tehnično podporo ter izvajanje programa Evropske unije Vseživljenjsko učenje. AP

ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC

Vabi na informativne dneve

Na Šolskem centru Slovenj Gradec se intenzivno pripravljajo na informativne dneve, ki bodo potekali 12. februarja ob 9. in 15. uri za srednje šole in ob 10. uri za Višjo strokovno šolo ter 13. februarja ob 9. uri. Izvedba informativnih dni bo tokrat potekala drugače kot prejšnja leta. »Informativni

dnevi bodo potekali na daljavo, torej prek spletnih strani posamezne šole. Cilj je, da vsem zainteresiranim na nazoren in prijeten način predstavimo šole in programe, ki jih na našem centru izvajamo. Informativni dnevi se bodo odvijali preko videokonferenc in lahko boste vprašali vse, kar vas zanima,«

pojasnjuje direktorica Šolskega centra Slovenj Gradec mag. Gabrijela Kotnik.

Šola / Program

Srednja šola Slovenj Gradec in Muta Ekonomski tehnik Gastronomija in turizem Predšolska vzgoja Okoljevarstveni tehnik Trgovec Gastronomske in hotelske storitve Mizar Obdelovalec lesa Srednja zdravstvena šola Zdravstvena nega Bolničar – negovalec Gimnazija Splošna gimnazija

Trajanje v letih

Število razpisanih mest www.sssgm.sc-sg.si

4 4 4 4 3 3 28 28 28 28 26 26

3 26

2

16 www.szs.sc-sg.si 4 84

3

26 www.gim.sc-sg.si 4 84 Vsem dijakom in študentom se trudijo prenesti čim več uporabnega znanja s ciljem, da jim dajo dobro popotnico za uspešno poklicno in študijsko pot. »Ponosni smo na vse uspehe naših dijakov in študentov. Za kakovost izobraževanja zagotavljamo sodobne opremo in metode. Pomemben del pa je tudi zagotovitev lastnih prostorov. Nova stavba lesarske delavnice in telovadnice je že dokončana, sedaj poteka izgradnja stavbe šole, v kateri bodo sodobno opremljene specializirane učilnice za programe zdravstvene nege, gastronomije – kuhinje in učilnica strežbe, turizma, lesarstva in nekaj splošnih učilnic ter laboratorij. Stavba bo povezana s stavbo telovadnice in lesarske delavnice ter stavbo na Koroški ulici 11. Predviden zaključek del je v letošnjem letu. Vabimo vse, ki se želijo izobraževati v zanimivih programih, v ustvarjalnem, prijaznem okolju, kjer spodbujamo vsakega posameznika, da doseže največ, da se nam pridružite!« MN

Vsi 3-letni programi imajo tudi nadaljevanje na šolah Šolskega centra Slovenj Gradec, tako da se v dveh dodatnih letih pridobi srednja strokovna izobrazba. Po 4-letnih programih je v okviru centra dana možnost nadaljevanja študija v višješolskih študijskih programih Višje strokovne šole.

Višja strokovna šola www.vss.sc-sg.si redni študij izredni študij Ekonomist 80 70 (od tega 30 v Velenju) Poslovni sekretar 45 30 (od tega 15 v Velenju)

Informatika 45 45

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC

Ravnateljica mag. Janja Razgoršek

»Višja strokovna šola Slovenj Gradec že 20 let posreduje znanje študentom v treh programih: Ekonomist, Poslovni sekretar in Informatika. Ponosni smo na več kot tisoč naših diplomantov, ki so uspešno zaključili študij. Odlika višješolskih programov je njihova praktična naravnanost. Delodajalci sodelujejo z nami pri prilagajanju in posodabljanju vsebin ter praktičnem izobraževanju študentov. Naši študenti se namreč kar deset tednov v vsakem letniku izobražujejo v podjetjih, ustanovah in organizacijah. Predavatelji pri svojih predmetih uporabljajo najsodobnejšo informacijsko tehnologijo, organizirajo strokovne ekskurzije doma in v tujini ter predavanja zunanjih strokovnjakov.

Višjo strokovno šolo Slovenj Gradec odlikujejo pozitivna naravnanost in visoka strokovnost predavateljev in ostalih sodelavcev šole, možnost opravljanja prakse v tujini, predvsem pa so nam na prvem mestu zadovoljni študenti. Ocene zadovoljstva so odlične. Šolo odlikujejo tudi državna priznanja jabolko kakovosti.

Vsem dijakom zaključnih letnikov želimo dobro izbiro pri njihovem nadaljnjem študiju, zagotovo pa je ena najboljših študij na Višji strokovni šoli Slovenj Gradec.«

SREDNJA ŠOLA SLOVENJ GRADEC IN MUTA

Ravnatelj Bernard Kresnik SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC

Ravnatelj Blaž Šušel GIMNAZIJA SLOVENJ GRADEC

Ravnatelj mag. Stane Berzelak

»Kljub izjemni situaciji v letošnjem šolskem letu ustvarjamo naš mozaik življenja in dela … virtualno sicer, a vendarle povezani in v sodelovanju vsi skupaj, dijaki, starši, učitelji. Kreativnost, inovativnost, prilagodljivost, samozaupanje, prevzemanje odgovornosti … lik mladega človeka v sedanjosti in prihodnosti je vodilo našega pedagoškega dela. Raznolikost programov (več o tem na spletni strani šole in FB-profilu) ponuja pestro izbiro vključevanja v vrsto šolskih in mednarodnih projektov, možnosti opravljanja prakse v tujini, kar še nadgradi redni pouk. S ponosom se oziramo na mnoge uspehe naših dijakov na vseh strokovnih področjih in vsakoletne izjemne uspehe na poklicni maturi.

Zelo se veselimo novih prostorov lesarske delavnice, šolske telovadnice ter kmalu novih splošnih in specializiranih učilnic v novi stavbi.

Spoštovani devetošolci, starši oziroma skrbniki, vabim vas na virtualno srečanje ob predstavitvi našega dela. Tudi tako bo vaša odločitev za nadaljnjo pot lažja.« »Na Srednji zdravstveni šoli Slovenj Gradec je pouk v treh programih (bolničar – negovalec, zdravstvena nega PTI in zdravstvena nega SSI) zasnovan tako, da dijaki pridobijo za poklic ter življenje potrebna splošna in strokovno-praktična znanja. Le-ta pridobivajo na šoli v splošnih ali specialnih učilnicah, del pa v učnih bazah izven nje in pri različnih delodajalcih znotraj zdravstvene stroke. Šola ponuja tudi mnoge šolske in obšolske dejavnosti ter sodeluje ali organizira raznolike prireditve, ki polepšajo in razbremenijo šolski vsakdan (krožke, tekmovanja na športnem in strokovnem področju, izlete, strokovne ekskurzije, domače in mednarodne projekte, Šolo preživetja, Tek zdravja …), poskrbljeno je za šolsko prehrano, dijaki pa lahko pridobijo status športnika, kulturnika.

Z vpisom v zdravstveno šolo se odločite za enega izmed najbolj humanih, spoštovanih, odgovornih ter kompleksnih poklicev, ki zahteva predvsem čustveno inteligenco in izobrazbeno širino. Gre torej za poklic, s katerim lahko osebnostno rastete ter vam je lahko v zadovoljstvo in ponos.« »Gimnazija Slovenj Gradec letos praznuje 25 let. V tem času jo je uspešno zaključilo več kot 1600 dijakov in se odpravilo študirat. Gimnazijski program namreč odpira vrata v vse študijske smeri, saj zajema znanje najrazličnejših področij. Naši bivši dijaki so zdaj uspešni inženirji vseh strok, pravniki, zdravniki, arhitekti, ekonomisti, informatiki, farmacevti, učitelji, raziskovalci … Na študijske izzive jih zato pripravljamo že v srednji šoli, zato na Gimnaziji Slovenj Gradec vsa leta razvijamo inovativne oblike pouka, ki teorijo povezujejo s prakso. Tako se lahko dijaki med izbirnimi predmeti odločajo med naravoslovnim, družboslovnim ali jezikoslovnim sklopom; se pripravljajo na tekmovanja; pouk iz učilnic prenašamo na prijetnejše oblike – ekskurzije, projektne dneve in tedne.

S šolskim in bogatim obšolskim življenjem razvijamo interese vsakega posameznika in po dogovoru omogočamo status športnika ali kulturnika. Življenje v Gimnaziji Slovenj Gradec je preplet znanja, športa, umetniškega izražanja, prostovoljstva in druženja. In vse to nas dela drugačne.«

Da bi lahko delovali na vasi

Za prebivalce Vaške skupnosti Sele - Vrhe so pomembna prioritetna vlaganja v sodobno infrastrukturo in tudi boljša prometna dostopnost, cestna povezanost, saj je za območje, veliko kar 22,91 km², značilna velika razpršenost naselij. Želijo si, med drugim, dobro pokritost s telekomunikacijskim omrežjem. »Pomembna je sodobna podoba vaške skupnosti z vidika dolgoročnih ciljev, pomembno je povezovanje podeželja z mestom,« poudarja predsednica VS Irma Fajmut.

Osrednji praznik Vaške skupnosti Sele - Vrhe na dan, ko je v slovenjgraški bolnišnici umrl Franc Ksaver Meško, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, so Selčani obeleži s tihim spominom na svojega velikega rojaka. Meško je bil namreč vse do svoje smrti 11. januarja 1964 njihov zelo priljubljen župnik, krajani so bili z njim zelo povezani. Tudi slavnostne prireditve ob prazniku vaške skupnosti, ki se ponavadi odvije 3. ali 4. nedeljo v januarju, letos zaradi epidemije ni bilo.

V zadnjem letu zaključeni dve občinski investiciji

Vaška skupnost Sele - Vrhe, po besedah predsednice sveta VS Irme Fajmut, z upravo Mestne občine Slovenj Gradec zelo lepo sodeluje. Maja 2020 so končali z deli, potrebnimi za preplastitev ceste v dolžini 534 m v sklopu investicije protiprašne zaščite na Vrhah, v smeri proti sv. Neži. Uradne, čeprav že pripravljene otvoritve ni bilo. Tudi otvoritve novega športnega igrišča pri podružnični osnovni šoli ni bilo, čeprav je igrišče, kadar sta šola in vrtec odprta, že v uporabi. V letu 2021 je predvidena investicija protiprašne zaščite 624 m dolgega odseka ceste Vodenik–Čuješ v Starem trgu, za kar sta že narejena projektna dokumentacija in geodetski načrt. Sredstev, predvidenih za vaške skupnosti, zaradi epidemije lani niso porabili, zato bodo letos z njimi uredili oz. prenovili zelo dotrajano kuhinjo v domu krajanov.

Krožišče pri Anžiču in kolesarska pot »Glede na nove potrebe življenja na podeželju moramo imeti tudi osnovne stvari, kot sta telekomunikacijska in cestna infrastruktura, kakovostno urejene, če

želimo biti razviti,« dodaja Irma Fajmut. Opozarjajo tudi na državno cesto, ki pelje čez območje Sel in Vrh, saj je nevarna za udeležence v prometu in prav je, da se na njej urejajo stvari. Slaba je tudi cesta v Bukovsko vas. Predsednica Sveta Vaške skupnosti Sele - Vrhe še posebej izpostavlja potrebe po kolesarski stezi, športnih igriščih in objektu za prostočasne dejavnosti:

»Če se bo način življenja tako spreminjal, kot ga je do zdaj narekovala epidemija, se krajani ne bodo mogli voziti v centre, zato bodo morali imeti kakšno možnost tudi v svojih okoljih, sploh pri nas, kjer imamo zelo aktivno in uspešno športno društvo z velikim številom članov, da se bodo lahko rekreirali tudi na domačih tleh in ne samo v skupnih objektih v mestu.«

Želijo si, da bi se stvari premaknile naprej tudi za pridobitev kolesarske steze v smeri proti gostilni Duler oz. meji z občino Ravne. AP

NAJSTAREJŠI PEVSKI ZBOR V MISLINJSKI DOLINI

Na lanskem srečanju vaških in četrtnih skupnosti ob občinskem prazniku Mestne občine Slovenj Gradec je VS Sele - Vrhe na svoji stojnici predstavila življenje pri njih na vasi, dejavnosti, turistični del vključno z Deželo škratov. Nastopil je Moški pevski zbor Franc Ksaver Meško, najstarejši pevski zbor v mestni občini z najstarejšim še aktivnim članom, ki v tem zboru poje že od vsega začetka. To je 82-letni pevec Viktor Hovnik, vedno dobre volje in vedno voljan sodelovati na domačih prireditvah. »Zelo veseli

smo, da imamo uspešne ljudi med nami!«

je ponosna Fajmutova, ki pravi tudi: »Največja

vrednota in kvaliteta v življenju je, da si

odprt in brez zavisti.« AP

v arhiv JSKD Moški pevski zbor F. Ksaver Meško Sele - Vrhe, 1964

FRANCU GRILCU PRIZNANJE VAŠKE SKUPNOSTI SELE - VRHE ZA LETO 2021

Za vsestranski prispevek k razvoju in napredku kraja so ob letošnjem vaškem prazniku priznanje vaške skupnosti namenili Francu Grilcu, večletnemu aktivnemu članu sveta skupnosti. Kmetuje na Vrhah, zaposlen je v SIJ Metal in ob vsem svojem delu še vedno najde čas za pomoč in skrb za napredek kraja. Rad ima svoj kraj, kadarkoli zavzeto pomaga, pri čemer sodeluje tudi njegova družina. Ima povezovalni odnos do ljudi. AP

TRADICIONALNI POHOD NA URŠLJO GORO

Člani Športnega društvo Sele - Vrhe se na Uršljo goro ob prazniku vaške skupnosti podajajo že od ustanovitve društva dalje, zaustavili jih niso niti snežni meteži v preteklosti, ledena podlage poti in še kaj. Letos so pohod izpeljali prilagojeno trenutnim razmeram, pod sloganom »Tradicionalni pohod na Uršljo goro: Vsak zase, pa vendarle skupaj«. Pohod so razpotegnili na tedensko aktivnost, saj niso želeli prevelike udeležbe na isti dan. Člani društva so tako lahko obiskali Uršljo goro kadarkoli v času od 2. do 11. januarja 2021, vsak pa je s seboj nesel predmet, ki ga spominja na društvo. Ljudje so se odzvali, tudi med tednom, in med vzponi fotografirali. »Tako smo prejeli slike novoletnih okraskov v obliki športnih rekvizitov, družine, ki se je v tem tednu največkrat podala na Uršljo goro, zgodovinski “dvoboj” v tenisu na samem vrhu Uršlje gore in tudi slike, ki prikazujejo pohod na Uršljo v nedeljo, ko je vreme nekoliko pokazalo svoje zobe,« pripoveduje Boštjan Klemenčič, predsednik ŠD Sele - Vrhe. Ocenjujejo, da se je letos na nenavaden tradicionalni pohod na Uršljo podalo preko 100 članov društva. AP

PRIZNANJI VS PODGORJE ZA LETO 2020

Svet Vaške skupnosti Podgorje je soglasno potrdil predloga za podelitev priznanj za leto 2020 za vsestranski prispevek pri razvoju kraja. Eno priznanje si je zaslužila lepo urejena in napredna družinska kmetija Legnar, drugo pa nadvse zagnan, delaven, izobražen kmečki fant in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Podgorje Gregor Kačič.

Zaradi razglašene epidemije v državi priznanj niso mogli podeliti lani poleti na zaključku praznika vaške skupnosti, na tradicionalni prireditvi Furmani po cest’ peljajo, ker je ta odpadla, zato je predsednica Sveta Vaške skupnosti Podgorje Danica Krevh v spremstvu članov sveta priznanji izročila v prazničnem decembru na kratkem obisku pred vrati domačij obeh dobitnikov priznanj. Seveda ob upoštevanju vseh predpisanih navodil in ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa. AP

Kmetija Legnar – zapriseženi govedorejci

V jedru vasi Podgorje se nahaja družinska kmetija Ramšak, po domače Legnar, ki jo krasi tudi kapelica Marije Matere božje. Kmetovanje je bilo vseskozi usmerjeno v govedorejo. Danes na kmetiji živijo tri generacije. Milena, najmlajša hči iz družine s štirimi otroki, je iz ljubezni do zemlje in občutka pripadnosti, poklicanosti, nadaljevala pot staršev Tilke in Stanka. Leta 2004 je skupaj z možem Zvonkom prevzela kmetijo. Kmetija sodi med ene najbolj obetajočih kmetij na tem območju. Skupno obdelujejo 30 ha kmetijskih zemljišč, od tega jih je polovica v najemu. Leta 2014 so zgradili nov, sodoben hlev z vso pripadajočo infrastrukturo. Danes imajo v hlevu 90 glav govedi, od tega 50 molznic, ostalo so plemenske telice. Odkar je čreda v novem hlevu, se jim je znatno povečala mlečnost po kravi. Letno namolzejo preko 400.000 litrov mleka, katerega oddajo Mlekarski zadrugi Ptuj. Kmetija ima tudi status reje bikovskih mater. AP

Gregor Kačič – na intervencijah strokoven, požrtvovalen, tovariški

Gregor je že kot majhen fant vzljubil podeželje in kmečko delo, predvsem ga veseli delo s traktorjem in drugimi stroji. V 6. razredu osnovne šole se je začel učiti igranja na diatonično harmoniko, kar je nadgradil še z igranjem kitare. Igral je v dveh znanih ansamblih, Napev in Veritas, in z njima osvojil kar nekaj nagrad, vendar so ga študij strojništva, delo na kmetiji, zaposlitev in družina malo oddaljili od glasbe, a odrekel se ji ni. Sedaj ob delu zaključuje magistrski študij energetike. V gasilske vrste je vstopil že kot pionirček. Med drugim je opravil zahteven tečaj za 1. posredovalca pri nesrečah in napredoval do predsednika gasilskega društva. AP

DOBRODELNA AKCIJA KOROŠKEGA RADIA

Za malega Gala zbranih dobrih 10.000 evrov

Koroški radio je v humanitarni akciji Stopimo skupaj za Gala zbral več kot 10.000 evrov za štiriletnega malčka s posebnimi potrebami. Denar mu bo pomagal pri financiranju terapij, potrebnih za njegov nadaljnji razvoj, kar mu bo nedvomno polepšalo prihodnost.

Mali Gal v objemu svoje družine

V decembrski humanitarni akciji je Koroški radio opozoril na stisko štiričlanske družine Hirtl iz Pameč, ki sama ne zmore zagotavljati vseh terapij, potrebnih štiriletnemu sinu, in v sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Pameče povezal različne donatorje, podjetja, posameznike in društva v darovanju sredstev za pomoči potrebnega fantiča iz Pameč. Malega Gala pestijo številne težave, saj trpi za epilepsijo in avtizmom in je gibalno oviran. Potrebuje 24-urno pomoč odrasle osebe, obiskuje razvojno ambulanto, vendar so za njegov razvoj nujne še dodatne samoplačniške in zelo drage terapije, pa tudi drugi dodatki, pleničke in hrana. Ob izteku akcije je Irena Fasvald, na Koroškem radiu urednica informativnega programa, povedala: »Socialna kriza nas je konec leta kar poklicala v humanitarno akcijo, komu pomagati pa smo se uskladili tako s Centrom za socialno delo Koroška kot Območnim združenjem Rdečega križa Slovenj Gradec. Izbrali smo 4-letnega Gala s posebnimi potrebami in gibalno oviranega. Skupaj smo zmogli, akcijo je koordinirala KO RK Pameče, povezali smo se z družino Hirtl, še zlasti z Galovo mamo Nino, iz dneva v dan pa smo bili bolj presenečeni, kako je Galova zgodba pritegnila posameznike, društva in podjetja k donacijam. Presrečni smo dokazali, da Korošci znamo stopiti skupaj. Hvala vsem, ki ste darovali in s tem Galu pomagali na njegovi poti v prihodnost.« Darinka Gregor iz Krajevne organizacije RK Pameče je ob uspehu akcije povedala, da je presenečena in navdušena nad odzivom donatorjev. Med njimi so bili tudi donatorji iz tujine. V akcijo so se vključili še akademska slikarka Jerneja Smolnikar z licitacijo svoje slike, ki se je spremenila v donacijo s 1.000 evri, in Anja Legner iz Slovenj Gradca s prostovoljnimi prispevki ob ogledu jaslic njenega očeta, ki še traja do svečnice. AP

»Obetajo se časi mnogih izzivov.«

Kulturne ustanove v naši mestni občini so se tako kot druge po državi lani znašle v težkem položaju. Medtem ko si še niso opomogle od spomladanske krize, ki je močno okrnila njihovo delovanje, programe ter vplivala na financiranje, jih je jeseni prizadel že drugi val. »Trenutno stanje na področju kulture je preprosto povedano katastrofalno. Tako ustvarjalci kot kulturni zavodi smo se znašli v situaciji, ki si je lani ta čas ne bi mogli niti v sanjah zamisliti. Posledice krize se bodo šele izkazale tekom leta in prihodnjih let. Kot knjižnica se bomo trudili za bralno kulturo naroda in pismenost, ki je s porastom udejstvovanja na socialnih omrežjih skokovito padla na nivo, o katerem je človeku že samo govoriti nerodno. Najbolj nas boli, da tudi v času, ko smo lahko (bile) knjižnice odprte za prost pristop do gradiva, med obiskovalci skorajda ni bilo otrok in mladine. Mislim, da to pove več kot dovolj,« pojasnjuje Draga Ropič, direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec.

»Kultura in konkretno galerija sta se z letom 2020 znašli v težki situaciji, tako v smislu našega dela, ki ga v veliki meri osmišljajo razstave in stik z obiskovalci, ki ga sedaj ni oziroma je omejen na spletna omrežja, kot tudi v smislu financiranja. V prihodnosti pričakujemo okrnitve na področju financiranja, predvsem s strani našega glavnega financerja, Ministrstva za kulturo, kar se tudi že nakazuje. Sploh se kaže, da trenutna klima ni naklonjena sodobni umetnosti, ki se do mnogih družbenih tem izreka kritično, in bojim se, da bo trenutna situacija izgovor, da se utiša mnogo glasov. Ne želim biti pesimistična, ampak menim, da se nam na področju kulture in sodobne

umetnosti obetajo časi mnogih izzivov,« meni direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik.

Kulturni dom Slovenj Gradec je za obiskovalce zaprt že pol leta. Kljub temu je bilo v hiši ves čas živo, saj sta potekali prenovi dvorane in odra. »Precejšnji del programa nove sezone

nam je odpadel, seveda ga bomo zelo težko nadomestili z novimi termini oziroma vsega prestavili v drugi del sezone. Pripravljenih imamo nekaj različnih scenarijev, pa vendar je čas še zelo nepredvidljiv in bo potrebno veliko prilagajanja. V primeru, da se bomo odprli v prihajajoči pomladi, bo okrevanje in vračanje publike v dvorane zahtevno in dolgotrajno. Z veseljem pričakujemo odprtje, saj bomo naše obiskovalce lahko povabili v prenovljeno dvorano. Sicer smo imeli v to abonmajsko sezono dober vpis, a trenutno programa ne moremo izvajati. Skušamo držati spletno komunikacijo in izvajanje programa za Dijaški filmski abonma,

kar nam uspeva,« pojasnjuje Andreja Gologranc, direktorica Kulturnega doma Slovenj Gradec, in opozarja, da svojo dejavnost težko predstavljajo po spletu. Si pa obetajo poletne dogodke, za katere že pripravljajo program.

»Res je, da smo kulturniki zanesenjaki, povsod okoli vztrajamo. Sicer v nepredvidljivih, težkih časih, žal tudi v letošnjem mesecu kulture, ko smo vajeni vrveža, dogodkov, srečevanja z umetniki, ustvarjalci, druženja in čaščenja praznika, pa vendar gremo naprej in vemo, da prihajajo časi, ko se zopet srečamo v živo.«

MN

Franc Berneker, Primož Trubar, marmor, 1910

v KGLU

KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI SLOVENJ GRADEC

KGLU je ponovno odprla svoja vrata. Galerija bo odprta vsak dan od 10. do 17. ure. Trenutno je na ogled razstava LOJZE LOGAR. POP! 1968–1980.

Letošnji kulturni praznik bo v galeriji potekal drugače kot prejšnja leta. V času, ko je bila galerija zaprta, so se strokovni delavci usmerili na naloge preučevanja in urejanja avtorskih pravic za objave del. Da bi delo v določenem obsegu delili s publiko, so zasnovali poseben del spletne strani KGLU, kjer bodo predstavili zbirko, ki jo hranijo. Razdelili so jo v segmente in znotraj njih pripravili natančnejšo opisno in video predstavitev določenega izbora del.

Do 8. februarja načrtujejo objavo te spletne strani, na kateri bodo virtualni obiskovalci lahko prebrali in pogledali marsikaj zanimivega o njihovi zbirki, umetniških delih in avtorjih. Spletna stran se bo dopolnjevala.

V letu 2021 bo program KGLU posvečen skorajda izključno koroškim avtorjem. Program bodo natančneje še predstavili, lahko pa že omenimo Koroški trienale, ki je letos zastavljen drugače kot v preteklosti, ko so pokazali samo aktualno umetniško produkcijo avtorjev, ki živijo ali izvirajo s Koroškega. Tokrat so se odločili za študijsko razstavo upodabljanja koroške krajine od začetka 20. stoletja do danes. V lanskem letu so uspeli zastaviti serijo katalogov zbirk. V prvi fazi so pripravili katalog zbirke Bogdana Borčića, sledi mu katalog, ki obravnava dela Jožeta Tisnikarja v sklopu zaokrožene zbirke Hommage a Tisnikar. Oba bodo takoj, ko bo možno, predstavili tudi publiki.

KNJIŽNICA KSAVERJA MEŠKA SLOVENJ GRADEC

V knjižnici je ob upoštevanju vseh ukrepov ponovno omogočen prost dostop do gradiva za vse uporabnike. Letošnji kulturni praznik bodo v knjižnici obeležili glede na situacijo v zvezi z ukrepi vlade in epidemiološko sliko v državi, pri tem bodo dogodke organizirali prek spleta. Zavedajo se, da mnogo njihovih starejših uporabnikov ni veščih sodobne tehnologije, zato jim je žal, da ne morejo spremljati dogodkov. V februarju načrtujejo dve razstavi: Razstavo 10. Tisnikarjeve likovne kolonije Kope, ki jo pripravlja Kulturno društvo Jože Tisnikar, in razstavo koroškega striparja Gašperja Krajnca ob predstavitvi njegovega knjižnega prvenca Mestne ptice, ki se bo odvil kot prvi od načrtovanih večjih dogodkov knjižnice v tem letu.

KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ

Program Koroškega pokrajinskega muzeja v 2021

»Glede na še vedno nespremenjene epidemiološke razmere bomo v KPM ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili različne virtualne vsebine, ki bodo tako dostopne najširši javnosti. Osrednja tema prazničnega dne bo slovenjgraški špital, ki je bil ustanovljen leta 1419. Kustodinje bodo na spletnem muzejskem večeru predstavile novo občasno razstavo in muzejski katalog. Z razstavo in katalogom Slovenjgraški špital zaokrožujemo večletne arheološke raziskave, ki so pripomogle k natančnejšemu poznavanju mestne zgodovine. Arheološke raziskave so omogočile natančno umestitev in določitev obsega te pomembne mestne ustanove. Z interpretacijo drobnih najdb in arhivskih virov pa so strokovni delavci muzeja dopolnili vedenje o življenju in družbenem statusu oskrbovancev špitala.«

* 70 let Koroškega pokrajinskega muzeja: KPM bo v letu 2021 praznoval sedem desetletij svojega delovanja. Današnja sodobna muzejska ustanova je nastala z združitvijo Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec in Koroškega muzeja Ravne. Korenine obeh ustanov segajo v 50. leta 20. stoletja. Tako je bil aprila 1951 v Slovenj Gradcu ustanovljen Okrajni muzej NOB. MN

Detajl na slavoločni steni kapele sv. Duha. Na votivni podobi sta po vsej verjetnosti upodobljena Janez iz Loke in njegova žena ali njun sin Bernard in njegova žena, ki se v molitvi obračata proti naslikanemu Kristusovemu trpljenju.

Tadej Pungartnik, direktor Koroškega pokrajinskega muzeja

V muzeju poleg standardnega programa, ki zajema raznovrstno pedagoško, andragoško in raziskovalno dejavnost, pripravljajo tri večje projekte:

* Koroška košta, prehrambna dediščina treh

dolin: Sloveniji je bil zaradi bogate kulinarične ponudbe, tradicije in kulturne identitete podeljen naziv Evropska gastronomska regija 2021. KPM bo kot pridruženi partner pri projektu pripravil občasno razstavo z obsežnim spremljevalnim programom, ki bo predstavil bogato prehrambno dediščino Koroške.

* Po poteh baročnih slikarjev Straussov: V letu 2021 bodo z novo občasno razstavo počastili tudi 300. obletnico rojstva najmlajšega izmed treh baročnih slikarjev Straussov, Janeza Andreja Straussa (13. 11. 1721–11. 4. 17830).

v KPM

VEČGENERACIJSKI CENTER ANDEŠKI HRAM

Povezani tudi v novem letu

Večgeneracijski center Andeški hram, ki deluje pod okriljem MOCIS-a, centra za izobraževanje odraslih, tudi v novem letu ostaja dostopno (virtualno) stičišče, namenjeno neformalnemu druženju, sodelovanju, prenosu znanja in aktivnemu učenju. Vse naše vsebine trenutno potekajo na daljavo in lahko s ponosom potrdimo, da smo tako izvajalci kot tudi udeleženci kos novonastali situaciji in se tudi v virtualnem svetu dela na daljavo prav dobro znajdemo. Pri morebitnih težavah smo našim udeležencem ves čas na voljo s strokovno podporo in se tako z veliko mero potrpežljivosti, pozitivne energije in dobre volje lotimo vsakega tehničnega ali drugačnega izziva. Še naprej vsak teden pripravljamo zanimiv program brezplačnih različnih delavnic in prispevkov, ki potekajo v živo prek aplikacije ZOOM ali v obliki multimedijskih vsebin na naši spletni strani, Facebook strani, YouTube kanalu, po telefonu ali kako drugače. Izvajamo nemško, angleško in špansko klepetalnico na daljavo. Na daljavo potekajo tudi petje v zboru za starejše, ki so se mu pridružili že številni znani gosti (Polonca Marzel, Samo Jezovšek, Miha Lesjak, Boris Kopitar). Poleg tega so na daljavo aktivni tudi pisatelji pisateljskega društva, ki imajo skupno spletno platformo, kjer objavljajo in komentirajo svoje prispevke. Vsak teden organiziramo še druge zabavne vsebine, kot so potopisna predavanja, saj se sedaj lahko povežemo s posamezniki po celem svetu. Priljubljene so pravljične urice za otroke, ki jih pripravlja sodelavka Mira Mori. Prebira avtorske pravljice in za otroke pripravlja druge zanimive aktivnosti. Na programu se najdejo tudi Mala šola prehrane, miselne igre, kvizi in drugi izzivi. Naši partnerji iz zdravstvenega doma (Center za krepitev zdravja) po svojih zmožnostih prav tako pripravljajo prispevke preventivne narave na temo presejalnih programov ter druge vsebine glede zdrave prehrane in gibanja. Sodelujemo tudi z drugimi lokalnimi društvi in posamezniki, zlasti z Meškovo bukvarno in Ekološkim društvom. Če se želite tudi vi pridružiti kot udeleženec/udeleženka ali bi morda želeli z nami deliti kakšno spretnost, znanje, mnenje in želje, nas pokličite na številko: 08 205 12 64 ali pa nam pišite na: vgc@mocis.si. Ostanimo povezani tudi v novem letu. Sabina Zorjan

Aleš Gangl

Aleš Gangl sodeluje z Mestno občino Slovenj Gradec tako, da pomaga razvijati pogoje za čim kvalitetnejše ustvarjalno okolje. Sam je kitaro v roke prijel pri svojih 7. letih, in jo, takrat še bratovo novo Melodijino, še danes uporablja za iskanje glasbenih idej. Prva glasbena zasedba, v kateri je sodeloval, je bila Suave, kmalu zatem so začeli z avdio-vizualno zasedbo ZircuS. O sebi pove, da trenutno uči na gimnaziji v sklopu izbirnega predmeta (francosko filozofijo in glasbo), dela razna priložnostna fizična dela v gradbeništvu in vrtnariji, je gamemaster v escape room, pomaga v mladinskem svetu, je animator v poletni koloniji za otroke, organizira udeležbo koroških glasbenikov na prazniku glasbe, poučuje programe za glasbeno produkcijo, dela zvok in »jingle« za reklame, videoigre. »Prodajam se na sto možnih koncev. Sem samozaposlen, ki se preživlja z lastnim delom. V prostem času se podajam v divje avanture, ki so neprimerne narave, da bi jih na tem mestu opisoval. Predvsem pa vse napore dajem v to, da imam dobre pogoje za uravnoteženo in ravno prav pestro življenje,« nam pove in nadaljuje v razgovoru, ki sledi.

Za ZircuS praviš, da je preprost mnogožanrski bend, ki pogosto skuša združevati težko zamisljive kombinacije glasbenih žanrov. Kakšna je tvoja vloga v njem in kako bi ga označil?

AG: Trenutno sem producent, avtor, basist, pevec, pišem glasbo, skrbim za promocijo, tehniko in logistiko, skrbim za motivacijo, konflikte, administracijo in organizacijo. Nastali smo leta 2002. Iskal sem novo ekipo za bend. Tako sem objavil oglas na A4-listu na steni v starem MKC Slovenj Gradcu. Odzval se je Uroš Bračič, ki še danes igra. Kmalu zatem so se posamično pridružili in menjali ostali člani. ZircuS je zelo kaotičen kolektiv brez načel, usmeritve. Na vajah in na splošno smo kot skupina raztreščenih otrok in vsak nekje v svojem svetu. Pri izvajanju glasbe se srečamo. V glavnem pišem glasbo sam, jo pa ostali člani soustvarjajo in pomembno vplivajo na potek razvoja glasbe. Torej, člani so ključnega pomena, vendar ZircuS bo obstajal tudi, če eksplodira takšen komet, da sem samo še jaz. Vedno upoštevam, kdo je na voljo za izvedbo in da glasba vedno pride v celosten repertoar. Trenutni redni člani so Uroš Bračič, Rok Bricman, Aleš Krevh in Matic Črešnik. Nekaj je bilo odmevnejših nastopov, nagrad, ampak osebno mi za to dol visi. Mislim, da je glavni dosežek naš glasbeni repertoar, vsaka dokončana pesem in dober nastop. Za takšen repertoar moraš aktivno delati glasbo 15 let in več. ZircuS bo počasi 20 let aktivno ustvarjalen kolektiv.

Zakaj si izbral študij filozofije?

AG: Filozofijo sem študiral, ker sem se takrat želel naučiti artikulirati tiste nenavadne misli, ki se na splošno človeku pletejo po glavi in jih ne zna ubesediti. Torej, ne toliko slovnično, ampak bolj vsebinsko. Kot diploma me je zanimala psihoanaliza družine kot pojava, koncepta in konstruktivna kritika obstoja in razvoja družine. Naslov je Družina kot ideološka forma in Deleuzova nova podoba mišljenja.

Kako se tvoj študij filozofije dotika ustvarjanja besedil za skladbe, ki jih izvajate?

AG: Zame je tako. Ko določene miselne koncepte popredalčkaš v glavi, je marsikaj bolj smiselno, povezano in zanimivo. Študij filozofije je ogromno branja knjig, kar razširi besedni zaklad, rabo besed. To pomeni, da lahko bolj čisto, jasno izraziš svoje misli. Menim, da lahko imaš s tem večji nadzor nad učinkom svojih besed.

Kaj s skupino ZircuS pripravljate?

AG: Trenutno smo povsem raztreščeni in kaotični. Navajamo se na nov čas. Kar je vedno super. Ker za vsakim neredom pride nov red. S polno paro pripravljamo nove skladbe. Zadnja dva meseca smo izdali dva singla. V naslednjem letu nameravamo na dva meseca izdati po enega. Poleg tega nadgrajujemo stare skladbe in oblikujemo repertoar. Sam trenutno skušam združiti neko plesno alternativno indie pesem z našo narodno-zabavno glasbo v skladbo, ki poje o nekakšnem srečanju azijske kulture borilnih veščin in slovenske tradicionalne družine.

Kaj na glasbenem področju še počneš?

AG: Snemam bende, glasbenike. Z MKC snemamo žive nastope iz studia Corona Detention. Radi bi naredili najboljši live session kanal na svetu. Pripravljam nov zvočni film, ki smo ga premierno predstavili leta 2019. Večinoma sodelujem s tistimi, ki so aktivni že nekaj časa (art.con, Shots, Gledališče dela, Flow Ramps, Uroš Zavodnik, raumAU). Z Gledališčem dela smo zaključili produkcijo predstave Črv. Ustvaril sem glasbo in zvok ter delno sodeloval pri oblikovanju scenarija. Naredil sem nekaj novih skladb, ki bodo izšle kot ZircuS singli. Veliko se je delalo na sinhronizaciji zvokov z gibanjem lutk. V živo bom predvajal in spuščal zvoke, ki smo jih oblikovali za predstavo. AP

v Ganglproduction

Aleš Gangl na odru, med nastopom njegove skupine ZircuS

Blaž Prapótnik

Blaž Prapótnik je eden najvidnejših soustvarjalcev slovenjgraške alternativne scene prve polovice devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še danes jo sooblikuje na likovnografičnem področju, z glasbo ter s pisanjem poezije in besedili za skladbe pa tudi časopisnimi članki. Umetniška drža kot enovit gon je v njem že od njegovih rosnih let. Je tudi predsednik Kulturnega društva Odsevanja. Danes je za SGlasnik spregovoril o sebi.

tvoje delo za vsakdanji kruh, kar je prednost tvojih storitev/izdelkov, s katerimi konkuriraš na trgu.

BP: Pesem, objavljena v knjigi, ki sem jo tudi oblikoval, nato zapeta v šansonu ter posneta in izdana na CD-ju, je že en tak dokaz tovrstnega ustvarjanja. Univerzalnost je dobra in slaba hkrati, kajti kdor je povsod, ni nikjer (Seneca). In naša zahodnjaška miselnost šele zadnje čase ponovno odkriva holističen pristop. Pri uredniškem in oblikovalskem delu je moja prednost jezikovna in estetska senzibilnost, saj besedila ne vidim zgolj kot »sivo fleho« in ločim vezaj od neskladenjskega pomišljaja – pa to ne s presledkom, temveč vsebinsko. ?!? Kakorkoli, trudim se.

Katero glasbeno obdobje te je najbolj zaznamovalo? Včasih smo temu rekli subkultura, kar se mi danes zdi malce podcenjevalno. Kultura je ali pa je ni, kajne?

BP: Obdobja in trendi so izmuzljiva zadeva, pogosto temu nalašč nisem sledil, niti aktualnim lestvicam popularnosti. Od bluza preko punka, roka do džeza so me najbolj nagovarjale izrazite in zanimive osebnosti med izvajalci, ne nujno virtuozi in med pevci tudi ne najbolj milozvočni, kot sta Lemmy ali Tom Waits. Marsikateri »šund« iz prejšnjih obdobij je preživel sodbo časa in je zdaj vidni sestavni del kulture ala Pankrti. Morda pozabljamo, da je današnja klasična glasba pop tedanjega časa.

BP: Sem samouk in od srednje šole dalje v avtorskih bendih od hard roka, akustičnih Ilexov do aktualnega šansonskega tria Blažev žegen (z istoimensko zbirko songov) večinoma igram baskitaro, tudi kitaro. Baskitara je relativno mlad inštrument, le malo starejši od mene (smeh), a ima še veliko možnosti za inovacije ter kreativni razvoj – in mi strunarji z njo. Uporabljam hibridno 6-strunsko baskitaro in eksperimentiram z dvema kitarskima strunama v višjih legah, na dnu registra pa je klasična uglasitev EADG. Iščem v pravo smer? Ne vem (še).

Kako bi označil svojo poezijo?

BP: Moja poezija je bila dokaj angažirana, sploh v prvih samizdatih, a je čedalje manj in tudi poezije je vedno manj. Ciril Zlobec je v spremni besedi k moji prvi uradni zbirki Pegaz prebija zvočni zid predvidel, da se bom izrazno umiril. In sem se, saj se lirskemu subjektu zgodi tudi realno življenje, ki jemlje celega človeka in prinaša nove ter drugačne poglede ter prioritete … Z ustvarjalcem se spreminja tudi njegovo delo.

Kaj te pri kulturniški organiziranosti moti?

BP: Bolje, da se pri pomislekih omejim zgolj na alineje: birokracija v kulturi (poročila zaradi poročil), nejasni in nerazumljivi kriteriji v sodobni umetnosti (da bi dojel, potrebuješ razlago in/ ali kustosa), prepogosto pojavljanje enega in istega avtorja, mestoma bolj ali manj prikriti nepotizem, nepovezanost institucij … tu mislim tudi širše, ne le lokalno. Sem pa hvaležen slovenjgraškemu kulturnemu okolju in njegovim akterjem (Turičnik, Makuc, Pečko, Borčić …), da me je s širino svetovljanskega duha sprejelo ter sooblikovalo. Ta miljé moramo s ponosom ohranjati in negovati. Nekoliko k temu vsekakor prispevamo z Odsevanji.

Kaj te dni počneš?

BP: Za vsakdanji kruh pripravljam digitalizacijo in objavo nekaterih domoznanskih knjig v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib) za občini Zreče in Slovenske Konjice (podobno kot smo uredili lani celotno revijo za leposlovje in kulturo Odsevanja). V pripravi so pomladna Odsevanja, št. 117/118. Gotovo pa bom kot predsednik moral sproducirati še kakšno izčrpno poročilo za KD Odsevanja, ki bo dokazovalo, da smo revijo resnično naredili, saj menda ni dovolj, če jo pripravimo, natisnemo in pošljemo v fizični obliki ter objavimo v digitalni. Nekoliko (pre)dolgo se ukvarjam s svojo knjigo poezije in proze Med sončne kroge sedem, občasno vsekakor s prsti obrišem prah s strun, bend pa je na čakanju na boljše, nekovidne dni.

AP

v fotobeležNica

Blažev žegen: Valentina Prapótnik – klavir, glas, avtorica, Tomaž Smolčnik – bobni, tolkala, Blaž Prapótnik – baskitara, avtor

Kazimira Lužnik, nominiranka za Slovenko leta 2020

Med 12. kandidatkami za Slovenko leta 2020 je tudi naša Kazimira Lužnik. Izbor za ta laskavi naziv, ki ga opravijo bralci, revija Zarja/Jana prireja že 32. po vrsti.

Kazimira Lužnik je pianistka, organistka, zborovodkinja, zdravstvena delavka, predvsem pa tekaška legenda. Že od svoje rane mladosti je obdana z glasbo, saj se je rodila v znani glasbeni družini Nanut. Pri svojih šestinosemdesetih letih je še vedno polna optimizma, z neusahljivo življenjsko energijo, hvaležnostjo in radoživostjo, ko pravi, da si brez gibanja ne zna predstavljati življenja in da bo tekla, dokler jo bodo nesle noge. Pa tudi na kulturnem področju je še zelo aktivna. Vsak dan igra klavir, to je njeno veliko veselje, in marsičesa bi se še rada naučila. Še posebej rada preigrava Beethovna, Chopina in druge. Mnogokrat se loti cerkvenih skladb, saj v slovenjgraški cerkvi sv. Elizabete igra orgle.

»Zdaj, med korono sicer ne več pri mašah, a večkrat sama skočim tja za orgle in

igram, da ne bi prišla iz prakse,« pojasni. Vodila je Mešani pevski zbor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, s katerim je izdala zgoščenko z naslovom Naša pesem tudi zdravi. Iz njega je kasneje nastal Ženski pevski zbor SB SG, ki ga vodi še danes, po več

kot tridesetih letih. In tudi ta zbor je izdal zgoščenko prijetnih skladb, v veliki meri ljudskih. »Zdaj pevski

zbor zaradi epidemije miruje,«

še pove, »a pevke že nestrpno

čakajo, da bi začele z vajami.«

Leta 2019 je izšla knjiga Jasmine Kozina Praprotnik z naslovom Kazimira: biografski roman o deklici, ki se ni pustila starati. Roman je obogaten

Kazimira Lužnik ob svojem klavirju s Kazimirinimi pesmimi in fotografijami. Odlomek iz knjige: »Pevski zbor pa še vedno vodim,

tudi nastopamo še. In nič ne načrtujem, da bi nehala. Ko svoje roke vihtim po zraku in z njimi pevke vabim k pohitevanju ali upočasnjevanju tempa in načina petja, se počutim, kot da sem stara nekje med 30 in 40 let. Ali pa 46, takrat sem začela teči in se krasno počutila. Tudi sedaj se krasno počutim. Če ne grem teč, se slabše. Zato si le redko privoščim, da ne tečem.

Ni modro.« (str. 202) AP

RUSOVI ČETRTI KNJIGI NA POT Vrelec še ni usahnil

»Žene me notranja sila, moram izliti na papir

svoja doživetja in jih deliti z drugimi,« pravi Ivan Rus iz Pameč o tem, da je tik pred izidom njegova četrta knjiga. Za tisk je pripravljenih 36 novih zgodbic, za katere je spremno besedo napisal Mirko Osojnik: »V veliki večini so

njegove zgodbe žalostne in grenke, kakor je bilo v njegovi mladosti velikokrat bridko in neusmiljeno življenje samo. Tudi hudomušne in poučno šegave zgodbe so vmes, le da je takih bolj malo in se hitro prevesijo v tragičen sklep. Ivan je dober opazovalec življenja okoli sebe, njegov prijazni pogled na svet pa premore tudi veliko hvaležnosti in ljubezni do ljudi, predvsem do domačih. Tiste krajše in najbolj dodelane zgodbe pa so že lepe in presunljive črtice. V dveh zgodbah se avtor sprehodi tudi v nam že oddaljene čase okoli leta 1944 in v obdobje tik po koncu 2. svetovne vojne, ko so po naši dolini poganjali ljudem strah v kosti udbovci, njim sumljive prebivalce pa ustrahovali partizani (Vrv, Revolver).«

Sam Rus v svoji knjigi piše: »Bil je čas, ko je

prevladovalo mišljenje, da je mogoče ljudi zbrisati s sveta kot sledi krede s šolske table. ... Še živijo pričevalci tistih časov, vendar si marsikateri ne upa opisati svojih spominov.«

V nekaterih zgodbah se domiselno prepletata tragično in satirično občutje življenja (Vest, Kvartanje). Rusova profesorica iz srednje poklicne šole in pozneje ena najbolj znanih slovenskih jezikoslovk in raziskovalk slovenskih narečij dr. Zinka Zorko je ljubiteljskega pisatelja iz Pameč pohvalila, da je dober pripovednik, da obvlada trdno jezikovno zgradbo z dvostavčnimi povedmi in pogostimi vrivki v premem govoru, kaže pa tudi nekatere odlike pesniškega jezika. Slednje predvsem v opisih narave.

»Najbolj ponosen sem na dr. Zorkovo, da mi je stala ob strani, napisala uvoda h knjigama Vino ni kri in Spomin živi ter bila prisotna tudi na predstavitvah mojih knjig. Dala mi je

Ivan Rus

vedeti, da so moje črtice nekaj vredne in mi s tem vlila samozavest. Še enega vzornika imam, to je Blaž Mavrel, bukovnik iz Strojne. Na eni od predstavitev svoje knjige sem se oblekel v njegov lik. Nadel sem si tak klobuk, kot ga je on nosil. Siromak je bil, njegovo oblačilo je bilo

flika pri fliki ...« še pripoveduje Ivan Rus. AP

Človekotožje – spletna razstava

Maša Flogie, avtorica razstav Mestogeničnost in Človekotožje, odpira svoje okno v doživljanje Slovenj Gradca in vas vabi k ogledu obeh razstav na spletni strani www.mestogenicnost.si.

Razstava Mestogeničnost je nastala kot intermedijska razstava v letu 2019, ki raziskuje razmerje med mestnimi hišami v Slovenj Gradcu in človekom na način, da nam mesto predstavi skozi različne perspektive. Intermedijska razstava Človekotožje pa je odgovor na odsotnost človeka v prostoru, kar sovpada z letom 2020 in je bila kot razstava v duhu prepovedi kulturnih dogodkov zastavljena kot spletni dogodek – kar ji doda še dodatno perspektivo, dostopnost in unikatnost.

»Spletna intermedijska razstava Človekotožje je doživela svojo premiero v sredo, 30. decembra 2020. Projekt je nastajal skozi celotno leto in vključuje različne perspektive in medije izražanja. Skozi fotografijo, video in zvok (intervjuji) se prepletajo vprašanja, razmišljanja in odgovori o domu, domotožju – človekotožju, mejah, prostoru, kraju, mestu. Razmišljanja o omenjenih temah nam podajo sogovorniki Tonka Murko, Anika Grabec, Živa Škrlovnik, Urška Petek in Jure Markota, kateri vsak s svojega zornega kota gledajo na dom in mesto,« pojasnjuje avtorica Maša Flogie. MN

KNJIGA ANIKE BREZOVNIK

O kozmičnem koledarju nove dobe ljubezni

Z zavestjo, srčno ljubeznijo lahko kreiramo lepše in boljše življenje, poudarja avtorica nove knjige o božanskem času in doda preprosto: če želite nekaj novega v življenju, potem naredite nekaj, česar še nikoli niste ...

Anika Brezovnik je svoj knjižni prvenec poimenovala “Božanski čas, koraki tvoje duše” zato, ker v njem govori o razpolaganju z edino stvarjo, ki jo človek resnično ima, to je čas.

»Božanski čas zato, ker je to edini čas, ko mi smo, mi smo utelešen čas in brez časa nas ni. Koraki tvoje duše pa predvsem zato, ker naša duša potuje v drugačnem prostoru in času, ampak mi smo tukaj in sedaj, ki je edini čas, ki obstaja. Telo je vedno tukaj in sedaj

in to je naš božanski čas,« pojasnjuje Anika vsebino svoje knjige ob prepričanju, da smo ljudje multidimenzionalna bitja z zemeljsko izkušnjo. ‘Nazaj vas drži samo tisto, kar mislite, da niste. Spoznajte se, da ugotovite, kdo ste, in zakorakajte naprej ... Sonce vedno sije, četudi nad oblaki. Tudi vi ste luč, četudi imate mračne misli. Odženite te misli in naj iz vas posije vaša neizmerna svetloba,’ je nekaj njenih misli. Vsebina, ki jo je mamica ene že odrasle hčerke in druge še mladoletne prelila na papir, je praktične narave in se je izkristalizirala po avtoričinem večletnem neformalnem študiju in nabiranju izkušenj. V njej govori o tzolkinu, majevskem koledarju, ki zajema starodavno znanje, ki v nasprotju z našim aktualnim gregorijanskim vzpodbuja vrnitev človeka k naravi. Na to se naveže med drugim z mislijo ‘Ko moški ljubi žensko in jo priznava za kraljico, šele takrat je lahko moški kralj’ in s tem pojasni zdravo uravnoteženost in spokojno harmonijo. Majevski koledar označi za kozmični koledar časa in prostora, koledar nove dobe ljubezni. Anika je pred leti že ustvarila samorogove karte. Prepričana je, da človek narave ne more spreminjati. Največja magija pa je obrekovanje, nas opozarja. Tisti, ki obrekuje, s tem kaže nekaj, kar ni v redu pri njem samem, s tem dejansko govori o sebi. »Če meni gre nekdo ali nekaj na

živce, je to moja stvar in moram vprašati sebe, zakaj mi gre tisto nekaj na živce. Obrekujemo

takrat, kadar sebe nimamo radi,« še jasno pove, svoje misli pa razpreda tudi prek svojega Facebook spletnega portala. AP