ZADNJA STRAN, MESTNA ZGODOVINA

PUSTOVANJE V SLOVENJ GRADCU

V Slovenj Gradcu nimamo cerkljanskih laufarjev, škoromatov ali drežniških pustnih šem, nimamo razvpitega kurentovanja, imamo pa tradicionalni karneval in svojega, čisto tapravega Kurenta. Leta 1971 je Kulturno društvo Stari trg pripravilo prvo organizirano pustno povorko, 6. marca 1973 pa je izšla prva številka prenovljenega Kurenta, šaljivega časopisa z norčavo lokalno kroniko, naslednika istoimenskega časopisa, ki ga je od leta 1929 in vse do začetka druge svetovne vojne izdajal znameniti slovenjgraški Salonski orkester, po vojni pa je nekaj številk najprej izdalo društvo Svoboda Slovenj Gradec.

Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo. Nekoč je veljalo, da traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni pustiti meso. Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40-dnevni post pred veliko nočjo.

Marko Košan

Prva stran druge številke Kurenta iz leta 1924

Ena izmed najstarejših ohranjenih fotografij slovenjgraškega Glavnega trga; na njej je originalni zapis, ki pravi, da je nastala na pustni torek leta 1900. (Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja)

v arhiv Spotur v KPM v Alma Košan

Pustni torek, 1961 ... Se je Tomo Levovnik, dolgoletni slovenski športni funkcionar in sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, v mladih letih najprej odločil, da bo znamenito družinsko čevljarsko tradicijo zamenjal za pekovski poklic? (Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja in Alma Košan v okviru gimnazijskega projekta Slovenj Gradec nekoč in danes, 2016)