Ekostudio

EKO STUDIO

revija za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo

številka 1, 2011- BREZPLAČNI IZVOD

Avtor fotografije: Miran Kambič

Ukrepi za energetsko sanacijo stavb

Stavbni fond v Sloveniji

Energetsko učinkovita poslovna zgradba

CELOVITE IZOLACIJSKE REŠITVE www.knaufinsulation.si Svetovanje: 04/5114 105

Več informacij na www.velux.si!

EKO KAZALO 4

VIDIKI TRAJNOSTNE GRADNJE

5

UKREPI ZA ENERGETSKO SANACIJO STAVB

7

ZAKAJ PODJETJE POTREBUJE ZELENI POSLOVNI OBJEKT

9

SKUPNI NASTOP – VEČJI UČINEK

10

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB – NOV VIR PRIHRANKOV

12

PO CELOVITI PRENOVI ZGRADBE BOLJŠA TUDI BIVALNA KLIMA

13

GRADNJA Z OPEKO POROTHERM

14

PREDSTAVITEV STREŠNEGA SISTEMA GERARD

16

STRANKAM JE NAJPOMEMBNEJŠI VPLIV NA ZDRAVJE

18

GRADITI TRAJNOSTNO – INTEGRACIJA TREH KOMPONENT

20

GRADBENI MATERIALI IN NJIHOV ODZIV NA OGENJ

22

ENO FASADO, PROSIM!

25

ODLOČITEV ZA NOVA LESENA OKNA SE OBRESTUJE VEČKRAT

27

TRIKI IN NASVETI PRI IZBIRI USTREZNIH BARVNIH ODTENKOV VAŠE FASADE

28

OGNJEVARNA MANSARDA

30

POSEBNI PROBLEMI – POSEBNE REŠITVE

34

ENERGETSKO UČINKOVITA POSLOVNA ZGRADBA MENERGA

38

KAKO SLOVENCI RAVNAMO Z ENERGIJO

Publikacijo izdaja Knauf Insulation, d. o. o., Škofja Loka. Število brezplačnih izvodov: 30 000. Kontakt: marketing.slovenija@knaufinsulation.com.

Oblikovna zasnova in izvedba: IR image d. o. o.

2

TRAJNOSTNA GRADNJA – priložnost in izziv oziroma nuja prihodnosti Danes, ko se v našem okolju srečujemo verjetno z največjo krizo gradbeništva po drugi svetovni vojni, ogromno z gradbeništvom povezanih podjetij nemočno spremlja dogajanje, ki je iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče, nemalo pa se jih obrača tudi na vlado in pričakuje, da bo država poskrbela za ponovni zagon gradbeništva.

Zagotovo lahko državne institucije pripomorejo k oživitvi gradbeništva, ki je še pred nedavnim predstavljalo gonilno silo slovenskega gospodarstva, ne more pa rešiti celotne panoge. To lahko stori le gradbeni sektor sam, ki se bo moral ozreti v prihodnost in poiskati svoje priložnosti ne samo na domačem, ampak tudi na tujih trgih.

Slednje bo možno le, če bodo izdelki in storitve kakovostni in mednarodno primerljivi.

Energetska učinkovitost in zmanjševanje porabe neobnovljivih virov energije že nekaj časa predstavljajo pomembno usmeritev, ki v veliki meri vpliva predvsem na načrtovanje in gradnjo objektov. Trajnostna gradnja se je v nekaterih najbolj razvitih državah uveljavila kot ključna usmeritev, ki je gradbenemu sektorju dala nov zagon, številnim podjetjem pa priložnost za razvoj novih izdelkov in storitev, ki predstavljajo temelj trajnostnega pristopa k načrtovanju in gradnji objektov.

Ta podjetja tako niso le ohranila svojega položaja na trgu, ampak so praviloma postala bolj prepoznavna, predvsem pa z novimi izdelki bolj konkurenčna. Kar je še najbolj pomembno, izdelki, ki so razviti po trajnostnih načelih, zasledujejo ekološke, ekonomske in družbeno socialne vrednote in kakovosti, kar pomeni, da so taki izdelki okolju bolj prijazni, ekonomsko bolj

učinkoviti, predvsem pa ljudem, njihovemu delovnemu in bivalnemu okolju manj škodljivi, tako med vgradnjo kot uporabo in na koncu tudi razgradnjo.

Trajnostna gradnja predstavlja celovite okolju in ljudem prijazne rešitve, ki lahko bistveno zmanjšajo trenutno zelo negativni vpliv, ki ga imajo stavbe in gradbeništvo na naravo in naravne vire. Znotraj DSG, Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo, so se povezala podjetja, ki želijo s svojim pristopom h gradnji in proizvodnji gradbenih materialov aktivno prispevati svoj delež k razvoju trajnostne gradnje v Sloveniji in s tem ponovne oživitve gradbeništva. Zavedajo se, da jim lahko samo nenehen razvoj novih izdelkov, ki bodo sledili trajnostnim kriterijem, zagotavlja dolgoročen razvoj dejavnosti in lastne blagovne znamke. Podjetja, ki zasledujejo trajnostne vrednote, se tudi zavedajo svoje družbene odgovornosti in odgovornosti do okolja, v katerem bivamo in delamo.

Trajnostno gradnjo in trajnostne izdelke lahko vidimo kot nujo, ki bo s časom našla svoje mesto v gospodarskih procesih, lahko pa jo tudi vidimo kot priložnost in izziv, kot ga v gradbeni stroki že dolgo ni bilo.

To je priložnost za arhitekte in projektante, da s svojo kreativnostjo najdejo nove, trajnostne rešitve, hkrati pa priložnost za gradbince in proizvajalce gradbenih materialov, da ponudijo nove trajnostne izdelke in storitve, predvsem pa tudi priložnost za investitorje, da s tem, ko zahtevajo trajnostne objekte in iz-

delke, prispevajo svoj delež k boljšemu bivalnemu okolju, predvsem pa, da naredijo majhen, a pomemben korak v smeri varovanja okolja, naravnih virov in našega planeta.

Robert Smodiš, mag.inž.arh.

Predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo / Green Building Council Slovenia

3

EKO IZOBRAŽUJEMO

VIDIKI TRAJNOSTNE GRADNJE Okoljski vidik Stavbe lahko v svoji celotni življenjski dobi tako ali drugače pomembno vplivajo na okolje. Ti vplivi so različni, so vseživljenjski, potekajo na globalni in lokalni ravni. Nastopajo v vseh življenjskih fazah stavb in v različnih stopnjah intenzitete.

Tako imenovan vseživljenjski vpliv stavb na okolje ocenjujemo z analizami po metodologiji LCA (Life Cycle Assessment) po ILCD (International Life Cycle Database).

Ocene se odražajo v naslednjih kriterijih, ki so izraženi kot potencialni vplivi na okolje oziroma v obremenitve in izkoriščanja okolja: • potencial globalnega segrevanja ozračja (GWP) • potencial zakislevanja (AP) • potencial zmanjševanja ozonske plasti (ODP) • sproščanje strupenih snovi in plinov • razpolaganje z viri in surovinami • vpliv na mikroklimo • potrebe po neobnovljivih virih primarne energije • potrebe po obnovljivih virih primarne energije • generiranje odpadkov • raba pitne vode • direktna obremenitev površin Ekonomski vidik Z ekonomskega vidika je tako za celotno grajeno okolje kot tudi za 4

stavbe pomembno njihovo stroškovno vrednotenje, ki mora prav tako zajemati celotno življenjsko dobo stavbe. Ocenjevanje poteka po metodologiji LCC (Life Cycle Costing). Poleg vrednosti stavbe na trgu je glavni kriterij stavbe z ekonoskega vidika: • strošek stavbe v njenem celotnem življenjskem obdobju.

Družbeno-kulturološki vidik Z družbeno-kulturološkega vidika se stavbe ocenjujejo po vplivih na zdravje in vplivih na navade uporabnika ter vplivih na stopnjo zadovoljstva uporabnikov.

Ocene ne morejo biti objektivne, ker ne gre za merljive podatke kot pri LCA in LCC, temveč temeljijo na subjektivnem doživljanju uporabnikov.

Kiteriji so naslednji: • toplotno udobje in ugodje (poleti, pozimi) • akusticno udobje in zaščita pred hrupom, • svetlobno udobje (osvetlitev z naravno svetlobo, bleščanje) • vizualno udobje • motnje drugih uporabnikov • kakovost zunanjega okolja v povezavi s stavbo • varnost objekta in varnost pri uporabi • zaščita pred sevanjem • raznolikost uporabe prostorov

Prostorsko-funkcionalno-oblikovni vidik Podobno kot pri družbeno-kulturoloških vidikih se tudi pri prostorsko-funkcionalno-oblikovnih stavbe ocenjujejo po nemerljiivih kriterijih.

Ocenjujejo se predvsem funkcionalnost in prostorsko-oblikovne kakovosti stavbe: • prostorsko-funkcionalna umestitev v okolje (makro in mikrolokacija) • prostorsko-funkcionalna izkoriščenost • splošna funkcionalna dostopnost • dostopnost brez ovir (funkcionalno ovirani, vozički, kolesarji) • integracija z okoljem • oblikovna sprejemljivost • sprejemljivost visoko-tehnoloških materialov in tehnologij www.zag.si

UKREPI ZA ENERGETSKO SANACIJO STAVB Toplotna zaščita stavb ima v Sloveniji 50-letno zgodovino. Članek povzema razmišljanja o tem, kako se je razvijala ideja o toplotni zaščiti stavb v Sloveniji do danes in o tem, kako primerno oblikovati politiko učinkovite rabe energije v stavbah s posebnim, kritičnim ozirom na osnutek nove direktive o energetski učinkovitosti, ki naj bi jo sprejel Evropski parlament (COM(2011) 370 final).

prof. dr. Peter Novak

Nekaj za spomin Letos v jeseni bo minilo 47 let, odkar smo v Sloveniji leta 1964, v okviru Gradbenega centra Slovenije, organizirali prvi simpozij o gretju stanovanj v Jugoslaviji, z glavno temo toplotne izolacije stavb.

Predstavil jo je Ivo Jan, ustanovitelj Termike. Leta 1970 je bil sprejet prvi zvezni predpis o toplotni zaščiti stavb in že leta 1974 smo v Beogradu predstavili prve rezultate študij o optimalni izolaciji stavb, leta 1976 pa tudi računalniški program za določevanje ekonomsko optimalne izolacije stavb, z upoštevanjem vseh parametrov stavbe (Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za ogrevalno in sanitarno tehniko FS –LOS). Istega leta je bila v Budimpešti predstavljena zasnova stavbe z nič zunanje energije (Total solar energy building). Leta 1979 je na pobudo LB pričela izhajati, v več tisoč izvodih, brezplačna letna brošura »100+1 način varčevanja z energijo« (do 100+4). V prvi je bila celovito prikazana toplotna zaščita stavb. V letu 1985 je Slovenija prva uvedla strožje predpise za toplotno zaščiti stavb in kakovost opreme, ki

smo jih pripravili v LOS. Z njim so se zmanjšale toplotne izgube za 30 odstotkov. Uvedli smo termostatske ventile v stavbah in prvi v svetu obvezno rekuperacijo toplote pri prezračevanju stavb. Temu je v letu 1987 sledila serija standardov JUS U.J5 600, ..510,..520,.. 530, (pripravljena pod vodstvom P. Novaka v JZS), ki so prenesli slovenske izkušnje na zvezni nivo. V istem času je Termika organizirala svojo »Šolo« za izobraževanje projektantov. Šele v letu 2002 je bil sprejet nov predpis o toplotni zaščiti stavb, ki ga je nato dopolnil PURES 2009 in sedaj PURES 2010.

Pomen obnove obstoječega fonda Posebej je potrebno omeniti, da je bil že leta 1994 podan predlog o zniževanju obremenitve okolja v Sloveniji z intenzivno izolacijo in zamenjavo oken pri obstoječih in novih stavbah (P. Novak).

Podjetje Termo Škofja Loka je že leta 2003 naročilo obsežno študijo ANALIZA VPLIVA TOPLOTNE ZAŠČITE STAVB NA EMISIJO CO2 (avtor P. Novak), v kateri je bilo prvič prikazano, kako pomebna je obnova obstoječega stavbnega fonda za reševanje okoljskih problemov Sloveniji.

Ključno vprašanje pri učinkoviti rabi energije v stavbah je vrstni red ukrepov. Sedanja politika EKO Sklada je, da financira vsakega nekaj, namesto da bi se osredotočil na najbolj pomembne ukrepe, ki so dolgoročni in omogočajo

kasnejšo prilagoditev novim tehnologijam.

Vrstni red ukrepov pri energetski sanaciji stavb Na osnovi osebnih izkušenj, izkušenj v tujini in po logiki največje učinkovitosti z dolgoročnim učinkom predlagam vsem, ki se bodo lotili energijske sanacije stavb, naslednji vrstni red: • pregled stavbe in ugotovitev specifične porabe na osnovi računov za gorivo in elektriko za zadnja tri leta. Zato ne potrebujete nobenega strokovnjaka, ampak le površino gretih prostorov in račune. Na osnovi predpisa, ki trenutno velja, si lahko približno izračunate, koliko bi porabili, če bi bila hiša zgrajena po predpisih. Letna primarna energija za delovanje sistemov v stavbi Q(p), preračunana na enoto ogrevane površine stavbe A(u), naj ne presega za stanovanjske stavbe: Qp/Au = 200 +1,1 (60 f0 - 4,4 TL) kWh/(m2a), kjer je f0 faktor oblike, to je zunanja površina ogrevanega dela stavbe, deljeno z njenim volumnom, TL pa je povprečna letna temperatura, za Ljubljano okoli 10°C. Primarno energijo dobite tako, da porabljene litre kurilnega olja pomnožite z 10 kWh/l in naravni plin z 9,5 kWh/m3, elektriko pa z 2,5kWe/kWh. Tako dobite celotno primarno energijo stavbe ali stanovanja, ki ste jo potrebovali za gretje, kuhanje, razsvetljavo in pripravo tople vode. Ker predpis govori samo o porabi za gretje, lahko ocenite porabo za kuhanje 5

EKO NAČRTUJEMO in hlajenje tako, da ugotovite mesečno porabo elektrike v času, ko stavbe ne ogrevate in zmanjšate ustrezno količino elektrike v mesecih, ko ne grejete stavbe. Vaš rezultat primerjajte s predpisom in takoj boste videli, koliko ste nad dovoljeno rabo energije v novih stavbah. Vaš cilj mora biti, da se tej vrednosti približate.

• Če je raba velika, najprej preverite, kako deluje vaša regulacija in preglejte delovanje termostatskih ventilov. Če jih nimate, jih vgradite. Regulacijo vam bo nastavil serviser naprav.

• Normalno zatesnite okna s tesnilnim trakom, ki ga dobite v trgovinah. Najboljši so v obliki peresa.

• Razmislite, ali je mogoče zmanjšati temperaturo v gretih prostorih. Vsaka stopinja nižje pomeni prihranek okoli 6 odstotkov.

• Ponoči spustite rolete na oknih v času gretja in tudi podnevi, da preprečite pregrevanje stavbe poleti.

• Nato razmislite o toplotni izolaciji podstrešja in stropov nad kletjo. To je cenena rešitev. Na podstrešju predlagam izolacijo debeline vsaj 20 cm in v kleti vsaj 5 cm.

• Če so okna stara in slaba, zaprosite za subvencijo pri EKO skladu, in jih zamenjajte z novimi, ki naj imajo toplotno prehodnost vsaj 1,4 W/m2K. Pri tem morate zagotoviti tudi minimalno umetno prezračevanje stavbe, sicer bo stavba slabo uporabna, zaradi vlage, ki ne more prehajati iz stavbe pozimi.

Nato razmislite o obnovi fasade. To je drag poseg, vendar ga opravite kakovostno. Če ne zmorete obnoviti celotne stavbe, začnite na severni in vzhodni strani in nato nadaljujte na zahodni ter na koncu na južni strani. Izolacija naj bo debela vsaj 6

14 do 20 cm. Tehnološko vam mora poseg preveriti energetski svetovalec, da ne boste naredili napak pri namestitvi izolacije. Dela oddajte s preverjenim in od tovarne, pri kateri boste kupili izolacijo, priporočenim izvajalcem in nikoli dela ne plačajte vnaprej. Samo material.

Opravljeno delo naj po možnosti preveri energetski svetovalec.

Pri izolaciji oboda stavbe pri podkletenih stavbah primerno izolirajte tudi del zunanjih sten kleti, vsaj v globini 0,5 m. Isto velja za nepodkletene stavbe, kjer izoliramo do pete temeljev. Zato uporabljamo vodoodporno izolacijo, pogosto znano pod imenom Polyfoam ali Stirodur.

Kako izbrati material za izolacijo? Če imate opečne zidove, potem priporočam porozno izolacijo (mineralne volne in podobno). Če imate betonske stene, material izolacije ni več tako pomemben, saj taka stena ne diha.

Ko ste končali z vsemi temi aktivnostmi, lahko preidete na razmišljanje o zamenjavi kurilne naprave (kotla s TČ, itd) ali namestitvi sprejemnikov sončne energije. Zamenjave kurilnih naprav pred toplotno sanacijo stavbe ne priporočam, ker boste morali kupiti močnejšo napravo, ki nikoli ne bo delovala z optimalnim izkoristkom. Izjeme so nekateri plinski kotli in TČ z zvezno regulacijo.

S sistematičnim pristopom lahko veliko prihranite in zmanjšate rabo energije v stavbi za najmanj 50 odstotkov, v nekaterih primerih pa nad 80 odstotkov. Torej, če sedaj zamenjate kurilno napravo, bo po sanaciji vsaj dvakrat premočna.

Po toplotni sanaciji stavbe boste lahko greli stavbo z nižjo temperaturo, saj bodo ogrevala ostala enaka. Namesto 90 stopinj C, boste v najhujši zimi potrebovali le 60 stopinj C toplo vodo ali celo manj.

To pomeni, da boste v prehodnem obdobju lahko greli stavbo tudi s soncem.

Toplotno sanirane stavbe postanejo primerne tudi za uporabo sončne energije za gretje stavb, kar lahko v bodoče še dodatno zmanjšuje porabo fosilnih goriv in omogoča izpolnjevanje naših obvez za delež 25 odstotkov OVE v primarni energiji.

Pomen energetske sanacije za državo Vlaganja v energetsko sanacijo, zlasti v ukrepe izoliranja stavb, bi se državi Sloveniji povrnila v obliki intenzivnega zaposlovanja v gradbeni obrti po vsej Sloveniji, zmanjšal bi se odliv kapitala v tujino z nakupi potrošniških dobrin s kratko življenjsko dobo in bistveno bi se povečala kakovost ter življenjska doba sklada stavb in s tem tudi realna tržna vrednost. Z zmanjšanjem toplotnih izgub se zmanjšajo stroški obratovanja stavb, poveča kakovost bivanja v njih in izboljša zdravstveno stanje prebivalstva, ki danes živi v vlažnih in slabo ogrevanih stavbah. Število delavcev, ki bi opravilo sanacijo stavbnega fonda, bi letno preseglo številko 4000. To sicer ni veliko ob sedanji brezposelnosti, ampak je pomembno, ker gre predvsem za SME, ki bi lahko preživela sedanjo krizo gradbeništva. Vlaganja v toplotno zaščito stavb so dolgoročna vlaganja in bodo koristila predvsem prihajajočim generacijam.

Vse to je bilo jasno že leta 2003. Zamudili smo polnih osem let, ko bi lahko imeli že tričetrtine sanacije obstoječih stavb za sabo. Upam, da bo v bodoče bolje.

Vsem, ki boste brali te vrstice, želim, da bi razumeli, da je smotrna raba energije in uporaba OVE resna zadeva, ki ne dovoljuje več odlašanja, saj je v pripravi nova direktiva, ki predvideva, da bodo morale države članice do leta 2020 prihraniti 20 odstotkov primarne energije. prof. dr. Peter Novak, dekan Fakultete za visoke tehnologije in sisteme, Novo mesto

ZAKAJ PODJETJE POTREBUJE ZELENI POSLOVNI OBJEKT Mnoge konvencionalne stavbe in objekti so tempirane stroškovne bombe. Le vprašanje časa je, kdaj bodo skupaj s cenami fosilnih goriv stroški obratovanja teh objektov »eksplodirali« do vrednosti, ko bo postalo poslovanje oziroma bivanje v njih neekonomično – ali celo finančno nevzdržno.

Ne samo, da so take zgradbe energijsko potratne, odgovorne so tudi za prekomerno trošenje drugih naravnih virov, kopičenje odpadkov ter izpuste škodljivih snovi v ozračje in vodo.

Rešitev: zelena trajnostna arhitektura Zaradi svojega širokega holističnega pristopa je zelena arhitektura edina realna in učinkovita rešitev za omenjene izzive podjetij in organizacij.

Gre namreč za veliko več kot le za nižanje stroškov za energijo. Gre za celovit nadzor lastnikov, upravnikov in najemnikov zgradb nad tem, kako njihov objekt vpliva na okolje, na poslovne procese, na zaposlene in na finančne rezultate organizacije.

Zelena trajnostna arhitektura daje odgovornim v roke tak nadzor.

Kako? Z inovativnimi strategijami in rešitvami zmanjšuje odvisnost objekta od neobnovljivih virov energije, hkrati pa investitorju zagotavlja boljši nadzor nad stroški, roki in kakovostjo izvedbe, saj uporablja sodobne strategije vodenja gradbenih projektov, t. i. integrirani proces gradnje in prenove objektov.

Poleg vseh znanih koristi zelene arhitekture imajo zelene zgradbe še eno pomembno prednost pred konvencionalnimi. Zaradi boljše naravne osvetlitve prostorov, ustreznejših klimatskih pogojev in kakovostnejšega zraka prispevajo k boljšem počutju in zdravju zaposlenih, nižji odsotnosti z dela in posledično višji delovni storilnosti.

Zelena gradnja je ekonomsko upravičena Zelena gradnja se izplača tudi finančno.

Splošno prepričanje je sicer, da je »zeleno« še vedno dražje, vendar to ni več nujno res.

Močni poslovni in tehnološki trendi so v nekaj kratkih letih prinesli velike spremembe. Sodobni zeleni objekti danes ne stanejo skoraj nič več, kot bi stali podobni objekti v »klasični« izvedbi.

Številke in izračuni namesto ugibanj Veliko poslovnih odločitev se v gradbenih projektih sprejme »na pamet« ali »po občutku«.

Res je sicer, da so nekateri izračuni zahtevni (npr. dolgoročne projekcije variabilnih stroškov ali primerjalne analize učinkov različnih projektivnih rešitev). A spet ne tako težki, da jim izkušeni strokovnjaki ob pomoči specialnih programskih orodij ne bi bili kos.

Ne imeti pravih in točnih podatkov v rokah pred pomembnimi odločitvami je veliko in predvsem nepotrebno tveganje za investitorja.

Ob tem so vodilni v podjetjih pogosto v dilemi, kadar se izkaže, da je ocena investicije za zeleni objekt višja od tiste za »standardni« objekt.

Bodo koristi odtehtale dodatni vložek?

V kakšnem času se bo naložba povrnila? In predvsem pri kateri od možnih

variant bo razmerje med skupnimi stroški lastništva in pričakovanimi koristmi najugodnejše? Na srečo imamo za take in podobne situacije na voljo odlična analitična orodja. Eno od teh je analiza stroškov v celotnem življenjskem obdobju objekta. To orodje nam pomaga oceniti stroške, s katerimi bo novi poslovni objekt obremenil poslovanje podjetja v naslednjih desetih, dvajsetih ali tridesetih letih.

Pomembna prednost te analize je, da v izračunih ne upošteva le začetnih stroškov investicije (domet klasične analize), ampak tudi ocenjene dolgoročne obratovalne stroške, vključno z izdatki za energijo. Ko rezultatom analize dodamo še finančno ovrednotenje vpliva prostorskih rešitev na storilnost zaposlenih in pod črto primerjamo maksimalno olajšano.

Ključno vprašanje: kako hitro se naložba povrne?

Za mnoga podjetja in investitorje je podatek o času povratka naložbe bistvenega pomena. Od teh številk je odvisno, v kakšnem obsegu, in če sploh, bo projekt izveden.

Seveda se vseh bodočih učinkov objekta ne da predvideti in kvantificirati. Veliko je nematerialnih koristi in prednosti zelenih zgradb, ki jih ni mogoče izraziti s številkami. To še posebej velja za pisarniške ter javne in stanovanjske objekte.

Za merjenje kvalitativnih učinkov zelenih zgradb na uporabnike uporabljamo specifične raziskovalne metode – vprašalnike, fokusne skupine, osebne intervjuje, opazovanje vedenjskih vzorcev zaposlenih in še kaj.

V večini primerov je tem kvalitativnim učinkom (pozitivnim in negativnim) mogoče pripisati določeno posplošeno finančno vrednost – glede na njihov vpliv na delovno storilnost, bolniške odsotnosti, fluktuacijo ...

Ko v zaključnem obračunu združimo vrednost osnovne investicije, zraven prištejemo dolgoročne obratovalne stroške in na koncu dodamo še finančno ovrednotene vplive na storilnost, dobimo jasnejšo in natančnejšo sliko.

Projekcija skupnega seštevka v času bo pokazala, kako hitro naj bi se investicija (ali del investicije) povrnila. Če je izračun narejen za vsaj dve ali tri različne prostorske variante, bo imel

7

EKO NAČRTUJEMO

investitor še večje zaupanje v pravilnost svoje odločitve.

Izkoristite prednosti zelenih rešitev In prav vsako podjetje lahko pridobi z implementacjo zelenih strategij. Vodilne svetovne družbe in množica manjših podjetij, organizacij to že intenzivno počnejo ... ali pa take poteze aktivno načrtujejo.

Seveda je pomembno vedeti, da se ni potrebno takoj lotiti kompleksnih projektov, kot je energijska sanacija objekta ali celovita trajnostna prenova poslovne zgradbe. Začnete lahko pri manjših stvareh, kot je recimo samodejni nadzor osvetljevanja prostorov.

Vsak, tudi najmanjši korak v pravo smer, je pomemben prispevek k znižanju obremenitev za okolje in korak bližje k uresničitvi strateških ciljev vsake napredne organizacije.

V podjetju Kragelj arhitekti tako verjamemo ...

• Da so na zelenih delovnih prostorih zaposleni bolj učinkoviti in bolj zadovoljni.

• Da se v zelenih šolah učenci in študenti lažje in uspešneje učijo.

• Da so zeleni vrtci boljše okolje za zdrav psihofizični razvoj otrok.

• Da se v zelene hotele in restavracije gostje raje in pogosteje vračajo.

KORISTI IN PREDNOSTI TRAJNOSTNE ARHITEKTURE: ZELENA LUČ ZA ZELENO GRADNJO Ekonomske koristi • Višja storilnost zaposlenih. Zeleni poslovni objekti pomagajo zaposlenim izkoristiti njihove maksimalne potenciale, kar ustvarja podjetju pomembno dodano vrednost, predvsem v obliki višje storilnosti in delovne uspešnosti zaposlenih.

• Hitrejši povratek naložbe. Nižji obratovalni stroški, nižji stroški za strojno opremo in višja storilnost za8

poslenih so med dejavniki, ki najbolj prispevajo k hitrejšemu povratku naložbe.

• Višja vrednost nepremičnine. Zaradi konkretnih materialnih in nematerialnih koristi, ki jih zelene zgradbe zagotavljajo lastnikom in uporabnikom, so potencialni kupci zanje pripravljeni odšteti višjo ceno.

• Koristi za investitorje za trg. Zelene nepremičnine so v povprečju oddane za višjo najemnino, so hitreje zasedene, imajo nižje obratovalne stroške in višjo tržno vrednost v primeru prodaje.

• Daljša življenjska doba objekta.

Zaradi premišljene zasnove, izbire ustreznejših materialov, natančnejše gradnje in učinkovitejšega vzdrževanja imajo zelene zgradbe daljšo pričakovano življenjsko dobo od standardnih poslovnih objektov.

• Zdravje in počutje zaposlenih. V zelenih objektih je občutno manj pritožb zaposlenih zaradi zdravstvenih težav, kot so glavobol, draženje oči, kašelj, slabost, bolečine v sklepih in hrbtenici ... Rezultat je večje zadovoljstvo zaposlenih, manj odsotnosti z dela, višja storilnost in prihranek pri stroških za delodajalca.

• Nižja fluktuacija. Zeleni objekti so eden od odločilnih razlogov, zaradi katerih ključni strokovnjaki ostajajo lojalni svojemu podjetju. To pa za podjetje pomeni pomemben prihranek časa in denarja ter znižanje poslovnega tveganja.

• Lažje kadrovanje. Boljši pogoji dela v zelenih zgradbah so eden od glavnih motivov, ki vodijo perspektivne kadre pri izbiri zaposlitve oziroma so razlog za zamenjavo delodajalca, če pri obstoječem nimajo takih razmer za delo, kot bi si želeli.

Finančne koristi • Nižji stroški za energijo. Dobre rešitve zelene trajnostne gradnje lahko zmanjšajo porabo energije za ogrevanje in osvetljevanje poslovnih zgradb tudi za več kot dve tretjini.

• Nižji stroški za strojno opremo. Zelene zgradbe praviloma potrebujejo manj kompleksne HVAC sisteme, s tem pa ne prihranimo le pri stroških za energijo, ampak tudi pri kapitalskih stroških v strojno opremo in sisteme.

• Nižji stroški za vodo. Sistemi za varčevanje z vodo v zelenem poslovnem objektu lahko občutno zmanjšajo porabo in s tem stroške za pitno vodo v podjetju.

• Manj stroškov z odpadki. Program zmanjševanja odpadkov ima številne koristi in sinergije: nižje stroške, močnejšo pripadnost zaposlenih, bojše pogoje dela in priložnosti za krepitev ugleda podjetja v javnosti.

• Nižji stroški vzdrževanja. Zelene poslovne objekte, ki so rezultat integriranega pristopa k načrtovanju, projektiranju in gradnji, je občutno ležje in ceneje upravljati in vzdrževati.

Nefinančne koristi • PR priložnosti. Zelene poslovne zgradbe prispevajo k dvigu ugleda podjetja. Zeleni projekt je odlična priložnost za podjetje, da dokaže svojim partnejem, kupcem in širši javnosti svojo družbeno odgovornost.

• Znižana poslovna tveganja. Zelene zgradbe zmanjšujejo tveganje pred morebitnimi odškodninskimi zahtevki zaposlenih, negativno publiciteto in zaostrovanjem okoljskih predpisov.

Koristi za okolje • In nenazadnje, zelene poslovne zgradbe so prijaznejše do okolja v svojem celotnem življenjskem ciklusu – v času gradnje, obratovanja, prenove in razgradnje oziroma odstranitve objekta Od tu naprej bi se lahko dotaknili še mnogih detajlov koristi in prednosti ter celotnega procesa projektantskih strategij. Vendar, če zaključim s kratkim odgovorom na dve vprašanji: Ali podjetje potrebuje zeleni poslovni objekt, je odgovor seveda pritrdilen – vsekakor da, in zakaj ga potrebuje; najmanj zaradi vsega že naštetega.

V projektantskem podjetju Kragelj arhitekti d. o. o., vsekakor verjamemo, da je razmišljati o gradnji v prihodnosti pravzaprav nemogoče kakorkoli drugače, kot da o njej razmišljamo kot o zeleni gradnji.

Alenka Kragelj Eržen, univ. dipl. inž. arh., Kragelj arhitekti d. o. o., www.krageljarhitekti.si

SKUPNI NASTOP – VEČJI UČINEK Znano je, da z združenimi močmi lahko naredimo več.

To vodilo je usmerjalo tudi slovensko industrijo fasadnih sistemov in toplotnih izolacij, da se poveže.

Darko Bevk, predsednik združenja GIZ PFSTI

Rezultat je Gospodarsko interesno združenje PFSTI (Proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij), ki je nastalo pred slabim letom. Člani združenja Knauf Insulation, Jub, Novolit, Fragmat, Roefix, Baumit, Demit, Saint Gobain gradbeni izdelki, Caparol in STO želijo s skupnim nastopom izboljšati razmere na trgu, tako v smislu energetske učinkovitosti kot tudi v smislu trajnostne gradnje. Pogovarjali smo se s predsednikom združenja Darkom Bevkom.

Kdaj in zakaj ste ustanovili združenje?

Združenje je bilo ustanovljeno novembra 2010, predvsem z namenom, da proizvajalci fasadnih sistemov in toplotnih izolacij s skupnim nastopom skušamo aktivneje sodelovati pri kreiranju državne energetske politike, promoviranju učinkovite rabe energije in prenosu primerov dobre prakse iz tujine.

Poseben poudarek namenjamo skrbi za okolje ter vzpodbujanju potrošnikov k uporabi kakovostnih in dolgoročnih tehničnih rešitev.

Razmere v gradbeništvu so kritične in terjajo ukrepanje. Po drugi strani je slovenski stavbni fond ener-

getsko potraten in nujno potreben obnove. Izolacija fasade je ukrep, ki med vsemi renovacijskimi ukrepi prinaša največje prihranke. Poleg prihrankov in zmanjšanja emisij CO2 vidimo v pospešenem renovacijskem ciklusu možnost novih zaposlitev v gradbeništvu in industriji gradbenih materialov.

Koga združenje predstavlja?

V združenju je deset podjetij s 1700 zaposlenimi. Realizacija naših članov znaša okrog 255 milijonov evrov. Predstavljamo torej močan glas gradbene industrije, z našimi izdelki pa se srečuje veliko število trgovskih, izvajalskih, industrijskih in prevozniških podjetij ter seveda veliko število investitorjev.

Katere so torej aktivnosti, ki jih izvajate v združenju?

Za kakovostno delo je potrebno napraviti dober posnetek stanja, zato smo se povezali z Gradbenim inštitutom ZRMK, ki nam je pripravil oceno energetske prenove slovenskega stavbnega fonda. Študija nam služi kot orodje pri oblikovanju različnih scenarijev energetskih

prenov. Na ta način želimo postati viden sogovornik z vsemi inštitucijami, ki v naši državi skrbijo za dosego ciljev nacionalne energetske politike, kot so zmanjšanje rabe energije, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in uvozne energetske odvisnosti.

Pomembno področje naših aktivnosti je osveščanje širše javnosti o pomenu energetske učinkovitosti – tako v novogradnjah kot pri prenovah. Poudarjamo pomen uporabe sistemskih rešitev. Na ta način želimo doseči, da bodo sredstva, investirana v fasadne sisteme, dosegla dolgoročen učinek.

Z našim znanjem in izkušnjami želimo sodelovati pri pripravi zakonodaje in drugih ukrepov v smislu zagotavljana visokega deleža skoraj nič energijskih stavb do leta 2025.

Stimulativno postavljeni sistemi finančnih vzpodbud, subvencijski programi in sredstva iz različnih evropskih fondov, so izredno pomemben instrument za doseganje večjega deleža prenov. Zavzemamo se za povečanje obsega subvencij in poenostavitev postopkov pridobivanja sredstev. Zagovarjamo prioritetni pristop vzpodbud glede na učinke, kar pomeni, da so ukrepi, ki prinašajo večje prihranke, stimulirani v večji meri. Pomembno je, da se prenove izvajajo v logičnem vrstnem redu – najprej ukrepi za zmanjšanje porabe energije, ki jim sledijo tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije.

Kaj pričakujete kot rezultat dela aktivnosti? Če se za trenutek osredotočimo zgolj na segment stanovanjskih stavb, vidimo, da je 81 odstotkov stanovanjskega fonda potrebnega prenove. Ocenjujemo, da je bilo v lanskem letu v Sloveniji prenovljenega zgolj 1,89 odstotka tega fonda. Če nadaljujemo s takim tempom, bo prenova zaključena čez 43 let. Uresničitev zaveze 20-20-20 je na tak način nedosegljiva. Rezultat 9

EKO NAČRTUJEMO naših aktivnosti se mora torej odraziti v povečanju števila prenov. Ob predpostavki, da se ostali ukrepi za energetske sanacije stavb odvijajo v okviru nacionalnega energetskega programa, bi z letno prenovo 7 odstotkov fasad stanovanjskega fonda dosegli do leta 2020 dvajsetodstotno zmanjšanje rabe dovedene energije za ogrevanje in dvajsetodstotno zmanjšanje emisij ekvivalenta CO2.

Finančni vidik takega scenarija je nadvse zanimiv. Samo v letu 2020 bi prihranki porabe dovedene energije za ogrevanje znašali 191 milijonov evrov. Ne smemo pozabiti na direktno in indirektno rast zaposlenosti, prispevek k reševanju krize v gradbeništvu in zmanjšanje energetske odvisnosti.

Omenili ste sistemske certificirane rešitve. S kakšnimi težavami se vaši člani srečujejo na trgu?

Z vgradnjo sistemskih certificiranih rešitev pridobijo predvsem investitorji, saj na ta način dobijo preizkušen sistem, z vsemi ustreznimi garancijami. V praksi se na žalost dogaja, da izvajalska podjetja zaradi želje po večjem zaslužku »sistem« sestavijo kar sami. V tem primeru lahko pride do problemov, reklamacij in nezadovoljstva vseh udeleženih. Če je sistem sestavljen iz komponent različnih proizvajalcev, je zelo težko ugotoviti, katera od komponent povzroča težave, stroški sanacije pa navadno niso zanemarljivi. Sistemske certificirane rešitve predstavljajo višji nivo kakovosti, prinašajo varnost, garancijo in trajnost.

Kako bi povzeli glavna komunikacijska sporočila združenja?

Izolacija fasade je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje porabe energije v naših stavbah. Na ta način skrbimo za zmanjšanje emisij v ozračje, tako pa skrbimo za naše okolje. Uporabljajmo sistemske rešitve, na tak način pa bomo pridobili dolgoročno varnost.

www.izolirajfasado.si

H.B.

10

PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB – NOV VIR PRIHRANKOV Vprašanje porabe energije je v zadnjem desetletju postalo ključno gospodarsko, okoljsko in politično vprašanje. Omejenost energetskih virov in njihova nenadzorovana poraba sta postavila energente v osrčje svetovne ekonomije, iz tega pa izhajajo številna politična vprašanja, ki vodijo v velike konflikte svetovnih razsežnosti in celo vojne, ki smo jim priča zadnja desetletja.

Ob vsem tem nas na potrebo po drugačnem ravnanju opozarja tudi naše okolje, ki se utaplja v posledicah ravnanja ljudi, tudi prekomernih emisij, ki nastajajo pri porabljanju energentov.

Stavbni fond v Sloveniji V Sloveniji predstavljajo stanovanjske stavbe kar 74 odstotkov celotnega stavbnega fonda, 26 odstotkov pa predstavljajo nestanovanjske stavbe.

Najboljša energija je prihranjena energija

Graf : Celoten stavbni fond v Sloveniji in zastopanost posameznih skupin stavb v odstotkih, glede na njihovo uporabno površino (Vir: REN, 2008).

Posledice, ki jih povzroča prekomerna poraba energije, lahko zmanjšamo z bolj nadzorovano porabo energije in z lastno proizvodnjo obnovljivih virov energije. Nadzorovana poraba pomeni spremembo življenjskih navad ljudi, ker pa teh v celoti ne moremo prilagoditi, je potrebno pogledati, kje so viri največje porabe energije in s tem tudi največji potenciali za zmanjšanje porabe. V Sloveniji porabijo največ, kar 36 odstotkov energije stavbe, velike deleže porabe pa predstavljata tudi transport in industrija. Prihranke torej lahko v prvi vrsti iščemo v dvigu energetske učinkovitosti stavb.

36 odstotkov energije v Sloveniji porabijo stavbe.

16,7% 9,3% 55,5% 18,5%

• enodružinske stavbe • večstanovanjske stavbe • nestanovanjske stavbe

javni sektor

stroritveni sektor

• nestanovanjske stavbe-

Najboljša energija je prihranjena energija Stanovanjski fond sestavljajo enodružinske in večstanovanjske stavbe. Če vemo, da je površina enodružinskih hiš v Sloveniji 51,5 milijona m2 ter površina večstanovanjskih objektov 17,5 milijona m2 in da je po raziskavi, ki jo je pred kratkim opravil GI-ZRMK kar 81 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda potrebnega prenove, lahko zaključimo, da je izjemen potencial prihrankov že na tem področju.

Ta podatek temelji na predpostavki, da so nekatere starejše stavbe v celoti neprenovljene, določen delež ima zamenjana okna, določen delež pa tudi že manjše debeline izolacije na strehah in fasadah.

Iz omenjenih predpostavk lahko izluščimo tudi temeljne ukrepe pri energetski sanaciji stavb: izolacija strehe, izolacija fasade in zamenjava oken. Seveda so potrebni za celovito energetsko prenovo stavbe tudi še nekateri drugi ukrepi kot so avtomatska regulacija ogrevanja, zamenjava kurilne naprave, izolacija tal, …

Vendar po rezultatih raziskave (GIZRMK, 2011) k prihranku energije kot posamični ukrep največ prispeva izolacija fasade. Izolacija fasade je najučinkovitejši posamični ukrep pri energetski sanaciji stavbe, saj prinese kar od 30 do 36 odstotkov zmanjšanja dovedene energije za ogrevanje.

Kako naprej?

Dejstvo je, da se javnost postopoma seznanja s pomenom energetske sanacije objektov. Pri ozaveščanju uporabnikov je pozitivno vlogo odigrala tudi država, ki deluje delno prek strožje zakonodaje, delno pa prek procesa subvencioniranja in ugodnega kreditiranja.

Tako skuša ustvarjati ugodno okolje za razmah energetskih sanacij individualnih in večstanovanjskih objektov. Vendar vzpodbude zaenkrat še niso zadostna motivacija za množične energetske sanacije.

Prav gotovo temu botruje tudi trenutna težja gospodarska situacija.

Ocenjuje se, da je obseg prenov fasad v letu 2010 znašal manj kot dva odstotka stanovanjskega fonda, kar dobo sanacije celostnega stanovanjskega fonda podaljšuje na skoraj 50 let; to je nedopustno dolga in nesmotrna doba. Obseg prenov je zato potrebno bistveno povečati, tu pa je spet na vrsti država, ki mora vzpostaviti nove mehanizme, ki bodo spodbujali energetsko prenovo stavb.

Evropske države poznajo celo vrsto učinkovitih mehanizmov, ki bi

jih lahko na svoje področje prenesla tudi Slovenija.

Trenutno obnovimo fasade 1,89 odstotka stanovanjskega fonda, za dosego evropske zaveze 20-20-20 pa bi morali letno obnoviti 7 odstotkov stanovanjskega fonda.

Država Slovenija se je zavezala izpolniti t. i. evropski Cilj 20-20-20, kar pomeni: • 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (glede na izhodiščno leto 1990) • za 20 odstotkov zmanjšati rabo primarne energije (s povečanjem energetske učinkovitosti) • 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni energijski bilanci Poti za dosego tega cilja je država zapisala tudi v svojem Nacionalnem energetskem programu 2011, vendar pa je bistveno zagotoviti pogoje za njegovo uresničitev.

Kaj pa emisije?

Kot rečeno, ob predpostavki, da bi bil obseg ukrepov prenov na nivoju dveh odstotkov, bi cilje 20-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 in 20-odstotnega zmanjšanja dovedene energije za ogrevanje dosegli

s 7-odstotno obnovo fasad.

Vsi manj ambiciozni načrti nam ne zagotavljajo izpolnitve Cilja 20-20-20.

Energetska sanacija – možna pot iz krize Ob upoštevanju navedenih dejstev, ki od nas zahtevajo takojšnjo akcijo, lahko predpostavimo, da uresničitev energetske prenove slovenskega stavbnega pa tudi nestavbenga fonda lahko pomeni tudi nov zagon gospodarstva. Trenutno stanje v slovenskem gradbeništvu ni zavidanja vredno, po drugi strani pa se neposredno in posredno na gradbeništvo veže vsaj še 10 do 15 drugih gospodarskih panog.

Zagon renovacijskega procesa v gradbeništvu bi tako prinesel številne pozitivne učinke kot so: • rast zaposlovanja • ohranjanje in razvoj domače gradbene industrije • zmanjšanje porabe energije • zmanjšanje energetske odvisnosti • znižanje izpustov CO2 • dodatne prihodke v državni proračun • gospodarska rast.

GIZ PFSTI

11

EKO GRADIMO

PO CELOVITI PRENOVI ZGRADBE BOLJŠA TUDI BIVALNA KLIMA Pred investicijo celovite energetske prenove objeta si moramo odgovoriti na nekaj bistvenih vprašanj: kdaj je prenova smiselna in, ali so obratovalni stroški objekta vezani na toplotne izgube, vsekakor pa, kako in koliko smo pripravljeni investirati v sanacijo objekta.

Najbolj je smiselna enkratna energijska prenova objekta, kjer so rezultati, to je nižji stroški ogrevanja, vidni takoj. Obnovi se zunanji ovoj stavbe, stavbno pohištvo, ostrešje, lahko pa tudi celoten ogrevalni sistem stavbe.

Pri tem se lažje izogibamo nastankom toplotnih mostov, ki se lahko pojavljajo pri postopni prenovi.

Poraba letne rabe energije za ogrevanje v klasično grajenih zgradbah v povprečju znaša približno 200 kWh/ m2 letno, to je 20 litrov olja na kvadratni meter uporabne stanovanjske površine na leto. Ker je večina takih stavb zgrajenih pred 20 in več leti, so v večini brez zadostne toplotne izolacije. Pri obstoječih zgradbah lahko z dobro toplotno izolacijo celotnega zunanjega ovoja stavbe in zamenjavo oken porabo toplotne energije za ogrevanje toliko zmanjšamo, da zgradbo že prištevamo med nizkoenergijske.

Delna prenova – le polovični rezultati V podjetju Jelovica hiše d. o. o., kjer se po novem ukvarjajo tudi s celovitimi energijskimi prenovami objektov, odsvetujejo delne posege v prenovo zgradb, saj imajo lahko taki posegi za posledico nastanke toplotnih mostov, kar negativno vpliva tako na samo konstrukcijo objekta kot tudi na bivanjsko klimo v prostorih.

Z novo storitvijo celovite energijske prenove objekta, ki zajema vgradnjo toplotne izolacije na fasadnem ovoju stavbe, menjave stavbnega pohištva – okna in vhodna vrata, zamenjave strešne kritine s toplotno izolacijo, pa stranka dobi še analizo objekta, svetovanje, urejanje vse potrebne dokumentacije in garancijo na izvedena dela.

12

Paket prenove naj vsebuje: • odstranitev obstoječe toplotne izolacije na fasadnem ovoju in namestitev nove toplotne izolacije po celotnem fasadnem ovoju • zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva z novim, energetsko učinkovitim • zamenjava strešne kritine s pripadajočo toplotno izolacijo z novo, ustreznejšo kritino in izolacijo Poleg zgoraj navedenih ukrepov v Jelovici na podlagi dogovora z investitorjem lahko izvedejo tudi zamenjavo ogrevalnih naprav/kurilnice, namestitev naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije, izvedbo ukrepov za učinkovitejše delovanje ogrevalnih sistemov (namestitev novih termostatskih ventilov na obstoječe radiatorje, uravnoteženj ogrevalnega sklopa).

Analiza je priporočljiva Za vse stranke, ki pri Jelovici naročijo celovito energetsko prenovo, njihovi strokovnjaki predhodno opravijo termografski ogled obstoječega objekta s termo kamero.

Sledi pisno poročilo in analiziranje toplotne prehodnosti zunanjega ovoja obstoječe stavbe, na tej podlagi pa se naredi simulacija toplotne prehodnosti zunanjega ovoja stavbe po prenovi, ko bodo vsi faktorji toplotne prevodnosti znotraj predpisanih standardov. Obenem se informativno izračuna letne prihranke na račun manjše porabe energije za ogrevanje in hlajenje stavbe. Izkoristite nepovratna sredstva Ekosklada V Jelovici namesto investitorja ure-

dijo vso potrebno dokumentacijo za energetsko prenovo objekta, od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja do dokumentacije za pridobivanje nepovratnih sredstev Eko sklada. V povprečju tako investitor pri energetski sanaciji zgradbe lahko pridobi nepovratna sredstva za 20 odstotkov vrednosti investicije.

Morda se sprašujete, ali je poraba energije edina korist, ki jo investitor doseže? Odgovor je: ne! Po energetski sanaciji se bistveno izboljša tudi bivalna klima. Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med človekovim telesom in njegovim okoljem. Določimo ga kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov ni ne prehladno in ne prevroče. Za toplotno ugodje pa ni dovolj doseči samo zahtevane temperature zraka v prostoru, temveč tudi ustrezne temperature tal, stropa in sten prostora, hitrosti gibanja zraka, relativne vlažnosti itd., kar pa lahko dosežemo le s celovito energetsko prenovo. Več na www.jelovica.si.

Jelovica Hiše d. o. o.

Kontakt: Info-hise@jelovica.si

GRADNJA Z OPEKO POROTHERM V preteklosti smo pogosto energetsko učinkovitost našega doma ocenjevali s porabljeno količino kurilnega olja in stroškom, ki smo ga z nakupom tega energenta imeli.

Danes se energetska učinkovitost meri bolj celovito, saj se v energetsko bilanco stavbe vključuje tudi energija za ogrevanje tople vode, razsvetljavo in delovanje električnih naprav ter nenazadnje tudi delovanje prezračevalnega in klimatskega sistema.

Sodobni opečni zidaki POROTHERM zidaki so izdelani iz edinstvene mešanice gline in fino mlete žagovine, zaradi katere med žganjem v opeki nastanejo zračne mikropore, ki zagotavljajo izboljšane toplotno izolativne lastnosti porozirane opeke POROTHERM. S tehnološkim razvojem v zadnjem desetletju smo proizvodnjo opečnih zidakov nadgradili do te mere, da presegamo vse zahteve veljavne zakonodaje s področja gradbene fizike in mehanskih lastnosti za opečne zidake..

Nove tehnologije zidanja zagotavljajo prihranke Lepljenje brušene opeke s poliuretanskim lepilom DRYFIX.extra se je izkazalo za učinkovito in enostavno tehnologijo zidanja, ki nam ob hitrejši in racionalnejši gradnji prinaša tudi izboljšanje toplotnoizolacijskih lastnosti zidu. Maltne

spojnice pri zidanju z navadno opeko lahko predstavljajo celo 20 odstotkov celotne površine zidov, kar zelo negativno vpliva na izolacijske lastnosti zidu.

Pri lepljenju opeke s POROTHERM DRYFIX.extra lepilom dobimo ravne zidove, ki so idealna podlaga za notranje omete in izvedbo fasade.

Akumulacija energije skrbi za prijetno bivalno okolje Zaradi podnebnih sprememb se soočamo z velikimi temperaturnimi spremembami v kratkem časovnem obdobju. Masivni opečni zidovi odlično uravnavajo nihanja zunanjih temperatur in nam v poletnih mesecih ohranjajo prijetno hladno bivalno okolje brez klimatskih naprav in z njimi povezanimi stroški za hlajenje prostorov.

Akumulacija energije je dobrodošla tudi v prehodnih spomladanskih in jesenskih obdobjih, ko bivalni prostori v masivni gradnji ohranjajo konstantno temperaturo – brez potrebe po dodatnem ogrevanju.

Sodobno projektirane hiše z večjimi steklenimi površinami na južni strani objektov lahko zelo učinkovito shranjujejo to-

plotno energijo sonca, če so zidovi narejeni iz materiala, ki omogoča dobro akumulacijo energije.

Zrakotesnost in kakovost bivanja Ko se odločamo za nizkoenergijsko ali pasivno gradnjo moramo posebno pozornost posvetiti prezračevalnemu sistemu in primerni zrakotesnosti celotnega objekta.

Za učinkovito kontrolirano prezračevanje in rekuperacijo toplote mora objekt dosegati minimalno zrakotesnost n50=0,60 1/h, kar s primernim projektiranjem, tesnjenjem stavbnega pohištva in inštalacijskih kanalov dosežemo pri opečni gradnji že z 1,5 cm notranjega ometa.

Opečna gradnja nudi investitorjem odlične bivalne pogoje, zdravo mikroklimo in zrakotesnost objekta.

POROTHERM hiše ohranjajo vrednost več generacij Odločitev za gradnjo lastnega doma je velika naložba za prihodnost celotne družine, zato je potrebno za energijsko učinkovito in trdno konstrukcijo, ki je ne boste nikoli več zamenjali, izbrati najboljše materiale.

Jedro vrednosti vaše hiše čez nekaj desetletij bodo predstavljali osnovni konstrukcijski elementi, iz katerih je bila vaša hiša zgrajena in zidovi so zraven temeljev najpomembnejši konstrukcijski element vašega doma.

Vaš dom je varno zavetje za vašo družino in miren kraj za praznovanje vseh srečnih dogodkov in prelomnic vaše družine, zato je gradnja vašega doma z opeko POROTHERM naložba, ki se vam bo zagotovo obrestovala.

Naravno hladno stanovanje v vročih poletnih mesecih je želja mnogih, a je dosegljiva le tistim, ki imajo hišo, zgrajeno iz opeke POROTHERM. www.wienerberger.si 13

EKO GRADIMO

PREDSTAVITEV STREŠNEGA SISTEMA GERARD PROIZVAJALCA AHI ROOFING LTD IZ NOVE ZELANDIJE Zgodovina Začetki proizvodnje pločevinastih kritin tipa AHI Roofing segajo v petdeseta leta 20. stoletja, ko je novozelandski industrialec L. J. Fisher pri obisku Velike Britanije opazil, kako dobro se je obnesla bitumenska zaščita valovite pločevine na vojaških hangarjih, skladiščih hrane in drugih vojaških objektih iz druge svetovne vojne – kljub zahtevni britanski klimi. To izkušnjo je prenesel v Novo Zelandijo in razvil strešnik, oblikovan iz galvanizirane pločevine s premazom iz bitumna in posipom iz naravnih kamnitih drobcev. Izdelek je bil v Novi Zelandiji nemudoma zelo dobro sprejet, kar je omogočilo tovarni zelo hiter razvoj.

Tovarna, imenovana AHI Roofing, je nato nadaljevala svojo uspešno pot v osvajanju sveta in ima s svojimi osmimi proizvodnimi lokacijami po vsem svetu in s prodajo v več kot 80 držav vodilni tržni položaj kot največji proizvajalec prefabriciranih pločevinastih strešnih kritin.

Gerard predstavlja najnovejši dosežek tovarne AHI Roofing in je kot sistem ena najmodernejših kritin na svetu.

Sestava Kritina je izdelana v stiskalnici iz jeklene pločevine. Od leta 1993 se namesto zastarele pocinkane pločevine uporablja cinkaluminijeva ZINCALUME, ki se je izkazala kot 14

bistveno kakovostnejša in pomeni v svetu trend, ki ga bodo sledili ostali proizvajalci podobnih kritin.

Pločevina je nato zaščitena še z akrilno smolo, temeljno prevleko, na katero so naneseni naravni kamniti drobci in še z zadnjim slojem iz čiste akrilne glazure.

Na spodnji strani sta nanesena dva sloja prozorne akrilne smole, tako da lahko kupec opazi cinkaluminijevo zaščito, ki je rahlo zelenkasto obarvana, kar je razpoznavni znak tovarne AHI Roofing.

Prednost majhne teže Strešna kritina tehta šest do sedemkrat manj (6,9 kg/m2) kot povprečna opečna ali betonska kritina.

Tako imenovane »lahke vlaknocementne kritine« so kar trikrat težje kot Gerard.

Ker manj teže na strehi pomeni manjši pritisk na konstrukcijo, to v številnih primerih omogoča velik prihranek, saj ne potrebujemo drage močne konstrukcije.

Ogenj Ker so narejene iz pločevine, so strešne plošče Gerard negorljive in varne pred letečim ognjem. Zaradi edinstvenega vodoravnega prekrivajočega sistema pritrjevanja plošč se ne dvigujejo ali upogibajo, tako da ogorki ne morejo prodreti v notranjost ostrešja.

Veter Zaradi edinstvenega vodoravnega prekrivajočega sistema pritrjeva-

nja je kritina Gerard obstojna na orkanske vetrove, ki pihajo s hitrostjo več kot 200 km/h.

Led/sneg Streha Gerard odlično prenaša sneg in led, ker ne vpija vode in z lahkoto nosi velike količine snega.

Cikli zmrzovanja in odmrzovanja je ne poškodujejo, dvigujejo ali razmajajo ravno zaradi vodoravnega prekrivnega sistema pritrjevanja plošč.

Strehe Gerard do 45 stopinj naklona ne potrebujejo snegolovov.

Toča Neodvisni primerjalni testi kažejo, da večina strešnih kritin utrpi močne poškodbe že pri toči manjših dimenzij, medtem ko je kritina Gerard ostala skoraj nepoškodovana do velikosti toče tudi do 90 mm. Številna vse pogostejša poletna neurja to v praksi potrjujejo.

Preperevanje Strešniki Gerard se ne cepijo, lomijo, pokajo, zvijajo, krivijo ali vpijajo vode. Kameni drobci nudijo zaščito pred močnim soncem, ropotom pri dežju in pred zdrsom snega.

Protipotresna zaščita Strešniki Gerard povečajo strukturno moč strehe, kar ni praksa pri ostalih strešnih materialih, ki se zanašajo samo na moč konstrukcije, na katero so nameščeni. Zelo majhna teža zagotavlja varnost in

zmanjšuje nevarnost zrušitve strehe. Nekaj tisoč ljudi je umrlo med potresom v mestu Kobe (Japonska) prav zaradi porušitve objektov s težkimi strešnimi kritinami. V raziskavi Pregled streh po Northridgeu, po rušilnem potresu v Kaliforniji, je firma MTC v neodvisni raziskavi ugotovila da sta bili v potresu poškodovani samo dve od petnajstih streh, prekritih s kritinami s kamnitim posipom. V nasprotju so bile pri več kot polovici opečnih ali betonskih kritin strehe močno poškodovane.

Varstvo okolja Železo je mogoče 100-odstotno reciklirati. Z zelo malim odpadkom ga lahko večkrat recikliramo brez večje degradacije materiala. Zelo pogosto lahko Gerard streho namestimo prek že obstoječih streh, pri čemer hiše ne izpostavimo vremenu, hkrati pa ne iščemo odlagališča za staro kritino.

Prodaja nepremičnin Prodajalci nepremičnin priznavajo Gerard streho kot faktor, ki objektu poveča atraktivnost, življenjsko dobo in vrednost. Ob prodaji objekta so vsi garancijski pogoji preneseni na novega lastnika, kar bodočemu kupcu poveča varnost naložbe.

Program kritin Gerard • GERARD KLASIK najbolj prodajan model v Sloveniji z dvanajstimi barvami peščenega posipa vulkanskega izvora v stilu klasičnega strešnika - zareznika, primeren za naklone strešin od 12 stopinj naprej.

• GERARD TRADICIONAL se ponaša z obliko prvega novozelandskega kovinskega strešnika v petih barvah. Brezčasno atraktiven na vsaki strehi z naklonom nad 12 stopinj.

• GERARD CORONA strešniki v videzu tradicionalnih lesenih skodel, primerni tudi za območje Triglavskega narodnega parka, s petimi barvnimi niansami sodijo na vsako streho z naklonom nad 15 stopinj.

• GERARD OBERON strešniki posnemajo videz tridimenzionalnih bitumenskih skodel, ki ga še poudarja posip iz dveh vrst drobcev kamnitega agregata v štiri barvnih kombinacijah.

• GERARD MILANO strešniki z videzom tradicionalnih sredozemskih streh se v petih barvnih

odtenkih prilegajo vsaki strehi z najmanj 12 stopinj naklona.

Distribucija, montaža in garancija Zastopnik in distributer Lesnina inženiring d. d. skrbi s sistemom pooblaščenih krovcev za kakovostno montažo strešne kritine Gerard.

Na kakovost kritine daje proizvajalčevo garancijo 50 let, ki je najvarnejša in najdaljša garancija na trgu, hkrati pa se lahko pohvali z najboljšo oceno strešnih kritin britanskega inštituta BBA. Reference Nekaj izbranih med tisoči pokritih objektov v Sloveniji: Hotelski kompleks s športno dvorano RTC Planja na Rogli, apartmaji Rogla, restavracija Jurgovo, Hotel Terme 2000 v Zrečah, Aparthotel Pohorje, Zreče, Srednješolski tehnični center Krško, Čateški dvorec I. faza, OŠ Oplotnica, OŠ Laško, OŠ Vrhovci (Ljubljana), OŠ Sostro, OŠ Šenčur, OŠ Stranice, OŠ Vitomerci, Varstveno – delovni center Cerknica, Vrtec Vodice, Vrtec Cerklje, Vrtec Šentjur, Vrtec Mojstrana, Vrtec Krog pri Murski Soboti, Vrtec Velika Nedelja, Vrtec Laško, Vrtec Šmartno ob Paki, sedem osnovnih šol v Posočju – po izboru Državne tehnične pisarne, VSŠ Postojna, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, TC Merkur Kovina Lesce, Center krajevne skupnosti Lesce, Iskra ERO, Kranj, Auris, Kranj, Kulturni dom, Bovec, Župnišča Bovec Kred, Kobarid, Policijska postaja Kobarid, Proizvodna hala Elmont Bled, Restavracija Petrol Tepanje I in II., Restavracija Petrol Lom, Petrol Bandag Škofja Loka, Interspar Kranj, Kompas Hotel Bohinj, Aparthotel Kranjska Gora, Hotel Kompas Kranjska Gora, Šport hotel Pokljuka.

15

EKO GRADIMO Kakšne so bile prve izkušnje?

Ob prvem stiku z izolacijo je bil že sam občutek bolj prijeten in tudi neprijetnega vonja ni bilo. Ob vgradnji izolacije je bilo na tleh veliko manj ostankov in vlaken. Tudi neprijetnega srbenja in draženja kože ni bilo več zaznati.

STRANKAM JE NAJPOMEMBNEJŠI VPLIV NA ZDRAVJE In tehnične karakteristike! Tako nam je na vprašanje, kaj je pri izolacijskih materialih najpomembneje za investitorje, odgovoril dolgoletni izvajalec suhomontažerskih del Nermin Mahmutovič.

Verjetno vas je večina že slišala za nove, napredne izolacijske materiale kot je npr. steklena volna Knauf Insulation, izdelana po postopku Ecose Technology, kar v praksi pomeni, da izolacija ne vsebuje več fenol formaldehidnih veziv in je zato predvsem uporabnikom prijaznejša, saj izboljšuje kakovost zraka v prostoru. Po drugi strani je tudi prijetnejša za uporabo med samim postopkom vgradnje. Zaradi teh lastnosti je novi material dobro sprejet tako pri investitorjih kot pri izvajalcih. Nermin Mahmutovič je eden prvih, ki je začel z vgradnjo omenjene izolacije, zato smo ga o tem podrobneje povprašali.

Kako dolgo se že ukvarjate z suhomontažerskimi deli in kako se je v tem času razvil trg?

Pred 15 leti, ko suhomontažna gradnja v Sloveniji še ni bila tako uveljavljala in ko ljudje o energetski učinkovitosti stavb še niso razmišljali, sem se z dolgoročno vizijo podal v svet podjetništva. Težki začetki me niso odvrnili od začrtane poti, ki se je izkazala za uspešno, 16

saj je danes to zelo perspektivna in široko poznana ter uveljavljena panoga v gradbeništvu.

Na kakšen način se izobražujete in kako novosti na trgu pridejo do vas?

Z leti poslovanja smo si nabirali veliko znanja, ki ga z veseljem vgradimo na vsak objekt. Redno obiskujemo sejme doma in v tujini, udeležujemo pa se tudi seminarjev in šolanj, ki jih organizirajo različna interesna združenja in proizvajalci. Tako pridobimo nova znanja in spoznamo novosti na tržišču. Proizvajalci, kot je npr. Knauf Insulation, so nam vedno stali ob strani s predstavitvami, šolanji, tehničnim svetovanjem in podporo.

Kdaj ste pričeli z vgradnjo nove generacije mineralne volne – Ecose iz podjetja Knauf Insulation?

Smo prvi v Sloveniji, ki smo vgradili izolacijo Knauf Insulation Unifit 035 na objektu Zavašnik v Miljah pri Kranju leta 2009 (13.6.2009).

Kako izbirate, kateri izolacijski material boste vgradili? Ga izberejo stranke ali ga ponudite vi?

Predvsem izolacije preverimo in se o njih izobrazimo, potem jih šele ponudimo stranki. Argumenti in izkušnje stranki pripomorejo k odločitvi o izbiri.

Koliko vaše stranke že poznajo ta novi izolacijski material in njegove prednosti?

Stranke so se že kar dobro poučile o novostih na trgu in so izolacijo dobro sprejele. Prednosti so predvsem v tem, da je manj prašnih delcev v prostoru, kar je še posebnega pomena v primeru, če je objekt ob vgradnji že naseljen. Prednost je tudi v tem, da ni prisotnega vonja ob vgradnji in kasnejšem bivanju v prostorih.

Kdo določi debelino izolacijskega materiala, ki ga boste vgradili?

Stranke so pripravljene prisluhniti strokovnjaku in se največkrat odločijo za večjo debelino, so pa stranke že same dovolj informirane.

Nermin Mahmutovič pri vgradnji izolacije

Kaj je vašim strankam pri izolacijskem materialu pomembno?

Predvsem vpliv na zdravje in značilnosti materiala (toplotna prevodnost, tlačna trdnost in fazni zamik).

Ali so za naravne ter zdravju prijaznejše in trajnostne izdelke pripravljeni plačati več?

Vse več je strank, ki jim ni vseeno, kakšne materiale bodo imeli vgrajene v hiši in na kakšen način so ti materiali proizvedeni. Zadnje čase jih zanima tudi vpliv izdelka in proizvodnega procesa na okolje.

Kaj bi nam povedali kot sklepno misel tega pogovora?

Kot uporabnik izolacijskih materialov pozdravljam in se veselim novih izdelkov iz podjetja Knauf Insulation, ki pripomorejo k boljšim pogojem pri samem delu in rokovanju z izolacijo, pa tudi posodobitev proizvodnih procesov, ki zmanjšujejo obremenitev okolja.

Steklena volna Knauf Insulation z ECOSE Technology ima certifikat, ki potrjuje, da izboljšuje kakovost zraka v prostorih, kjer je vgrajena.

Material je vezan z naravnimi vezivi, zato ne vsebuje več fenol formaldehidnih veziv.

Za mnenje pa smo povprašali tudi enega prvih, ki se je odločil material vgraditi v svojo mansardo že pred dvema letoma, ko je ta šele prihajal na trg. To je Tomas Globočnik, znani slovenski športnik, ki pa ga poleg športa

Tomas Globočnik ceni naravne materiale, kar lahko opazimo tudi na njihovi družinski hiši.

zanima še marsikaj, z gotovostjo pa lahko rečemo, da mu je zdravo bivanje zelo pomembno.

Je tako Tomas Globočnik?

Zagotovo je zdrav način življenja in bivanja ena od poglavitnih smernic našega družinskega življenja. Že ob pričetku gradnje smo se odločili, da hišo gradimo z naravnimi materiali. Prav zaradi tega smo se z argumenti odločili za izolacijske izdelke podjetja Knauf Insulation. Čeprav je šlo za novost, ste si takoj omislili mansardo, ki je izolirana z novim izolacijskim materialom?

Odločitev ni bila težka. Ob izčrpni in strokovni predstavitvi izolacijskih materialov, izdelanih na podlagi Ecose Technology, smo takoj zaznali, da je to prava izolacija za našo hišo in našo življenjsko vizijo zdravega in naravnega bivalnega okolja. Poleg tega je k naši odločitvi prispevalo že dolga leta priznano, uveljavljeno in s kakovostjo renomirano podjetje izolacijskih materialov Knauf Insulation.

Zakaj menite, da je ta material za bivalne prostore primernejša izolacija?

Material je izdelan iz naravnih gradiv brez dodatnih fenol formaldehidnih veziv. Ker imava z ženo dva sinova, je najina poglavitna skrb, kako jima zagotoviti zdrav način življenja in razvoj, h kateremu pa zagotovo sodi zdravo bivalno okolje.

Prav to nama omogoča nova izolacija. Ker smo tudi okoljevarstveno osveščeni, je bila izbira tovrstne

izolacije tudi naš prispevek k varovanju okolja.

Kakšni so bili učinki izolacije mansarde?

Ob izolaciji mansarde so bili učinki hitro zaznavni. Poleti je v hiši prijetno hladno, ob toplem domu prek zime pa je spomladi viden tudi očiten prihranek porabe kurilnega olja.

Torej ste prihranili tudi pri denarju za ogrevanje?

Seveda, poraba kurilnega olja se je drastično zmanjšala, kar je dokaz, da so bile izgube toplote v treh letih, ko mansarda ni bila izolirana, ogromne.

Kaj bi torej na koncu sporočili vsem graditeljem, ki gradijo nove hiše ali obnavljajo stara podstrešja?

Najprej bi jim svetoval, da se zaradi zdravega bivalnega okolja in posledično naložbe v zdravje odločijo za zdravju prijazne materiale, kakršen je z naše strani preizkušen izdelek Ecose Technology. Ta izolacijski material ugodno vpliva na mikroklimo in počutje v našem domu. Seveda se nas ob gradnji oziroma prenovi večinoma sooča tudi s finančnim dejavnikom. Z izbiro izolacijskih izdelkov podjetja Knauf Insulation se nam finančni vložek že pozitivno vrača. Živimo tudi z dobrim občutkom, ker vemo, da smo s temi izolacijskimi materiali prispevali k varovanju okolja.

K.I. 17

EKO GRADIMO

GRADITI TRAJNOSTNO – INTEGRACIJA TREH KOMPONENT Kako graditi v prihodnje, je vprašanje, pri katerem se srečujemo z resnimi izzivi, kot so oskrba z energetskimi viri, energijska učinkovitost ter zdravi bivalni in delovni pogoji.

Pravi izziv je pravzaprav dvoplasten – energija in bivalno ugodje. Graditi trajnostno je preveč kompleksen pojem, da bi ga lahko pripisali le energijsko učinkoviti gradnji. Celovite in dobre rešitve obravnavajo gradnjo celostno, kar pomeni zasnovati objekt, ki bo enakovredno združeval energijsko učinkovitost, minimalen vpliv na okolje ter zdrave bivalne pogoje za človeka in njegovo dobro počutje, saj gradimo za ljudi. Znotraj teh treh komponent, energije, okolja in bivalnega ugodja, je potrebno poiskati optimalno kombinacijo, ki temelji na tehtnih odločitvah, osnovanih s pomočjo analiz in metod, ki vključujejo vsa tri področja.

V praksi je danes arhitektura objekta največkrat podrejena optimizaciji

Kljub neidealni orientaciji parcele je arhitektura objekta zasnovana tako, da v čim večji meri izkorišča obnovljive vire sončne energije.

18

rabe energije. Optimizacija stavbnega ovoja v smislu zmanjševanja toplotnih in ventilacijskih izgub je smiselna in potrebna, pri čemer je lahko vgrajevanje posameznih komponent, izključno na podlagi zahtevanih tehničnih karakteristik, presplošen vzorec, ki težko odgovarja različnim klimatskim pogojem ali orientaciji objekta na dani lokaciji.

Ovoj stavbe zahteva premišljeno izbiro posameznih elementov in njihovih lastnosti, ki so prilagojene potrebam, ki jih definira njihova mikrolokacija v objektu.

Zato dobre rešitve niso univerzalne, temveč upoštevajo raznolikost zahtev, ki izhajajo iz namembnosti notranjega prostora in dobrega počutja človeka.

Temeljna usmeritev, kako graditi v prihodnje, je torej tri plastna. Že v fazi načrtovanja moramo upoštevati porabo energije za proizvodnjo in transport vgrajenih materialov, izgradnjo stavbe in delovanje objekta.

Stavba mora biti načrtovana tako, da je že sam stavbni ovoj zasnovan

energijsko učinkovito, z uporabo tehnoloških rešitev, ki optimizirajo rabo energije. Obenem mora stavbni ovoj nuditi visok standard bivalnega ugodja in zdrave prostore. S skrbno izbiro vgrajenih materialov in izkoriščanjem obnovljivih virov energije, mora stavba v čim manjši meri vplivati na okolje ali s presežkom proizvedene energije med svojim delovanjem izničiti nastale emisije CO2. Solarna energija je eden od pomembnih virov, ki ga lahko izkoriščamo aktivno s sprejemniki sončne energije in fotovoltaiko ali pasivno s toplotnimi dobitki prek proti soncu orientiranih oken.

Arhitektura je odraz prostorskih danosti, lokalnih specifik, razpoložljivosti lokalnih materialov in potreb človeka. Gre za medsebojni vpliv vseh teh izhodišč, katerega cilj je optimalna integracija različnih količinskih in kakovostnih parametrov s področja energije, okolja in bivalnega ugodja. Izbira stavbnih komponent, ki ustrezajo posameznim parametrom, zato ne more biti in ni v naprej definirana, temveč prilagojena specifiki objekta. Za primer: na izbiro okna in vrsto zasteklitve vpliva več vidikov. Z energijskega vidika je pomembna orientacija in zajem pasivnih toplotnih dobitkov, kar vpliva na lego okna v stavbnem ovoju in njegov naklon, na izbiro zunanjega senčenja in vrsto zasteklitve glede na prepustnost za sončno sevanje (faktor g). Nadzorovano odpiranje okenskih odprtin za izkoriščanje naravnega prezračevanja in ohlajevanja objekta vpliva na lokacijo oken, da dosežemo učinkovit naravni vlek. Z bivalnega vidika je

pomembna zadostna količina in raznolikost dnevne svetlobe, različne svetlobne vrednosti glede na namen prostora, kar vpliva na površino, orientacijo in razporeditev oken ter na izbiro zasteklitev glede na prepustnost za svetlobo (faktor tv). Upoštevanje kakovosti razgleda pogojuje lokacijo in velikost okenske odprtine.

Z bivalnega vidika je pomemben še vidik osončenosti prostora in možnost izpostavljenosti sončnim žarkom. Z okoljskega vidika je pomembna izbira materiala in možnost reciklaže. Posledica čedalje ostrejših zahtev po čim boljših toplotnih lastnostih okna je uporaba plina krypton, ki je z vidika manjših toplotnih izgub nekoliko bolj učinkovit kot argon, z vidika proizvodnje emisij CO2 pa precej bolj obremenjujoč za okolje. Torej odločitev, kje odpirati fasadni ovoj in kakšno vrsto zasteklitve izbrati, ni povezana samo z mejnimi energijskimi lastnostmi okna (Uw, Ug, Uf), kot kaže trenutna praksa. Je kompleksna odločitev z možnostjo izbire, ki mora v čim večji meri enakovredno zadostiti vsem trem vidikom. Enako velja za vse stavbne elemente.

Glavni principi energijske komponente so energijska učinkovitost in enostavno upravljanje z inteligentnimi sistemi, doseganje večje energijske učinkovitosti od zakonsko določenih mejnih vrednosti ter aktivna in pasivna izraba obnovljivih virov energije.

Toplotni dobitki prek zastekljenih površin morajo imeti možnost zasenčevanja.

Komponenta bivalnega ugodja se nanaša na zdravje in dobro počutje človeka. Za zagotovitev tega je potrebno dosegati vizualno ugodje z naravno osvetlitvijo, z možnostjo nadzorovanja intenzitete svetlobe in preprečevanja bleščanja. Okna morajo biti pozicionirana tako, da omogočajo razgled, saj močno vpliva na dobro počutje. Pomembna je zadostna količina svežega zraka v kombinaciji naravnega prezrače-

Okenske odprtine premišljeno upoštevajo osvetlitev, razgled in zajem toplotnih dobitkov.

vanja z mehanskim. Naravno prezračevanje je potrebno načrtovati tako, da ne prihaja do premočnega gibanja zraka, ki je lahko moteč predvsem v bivalnih prostorih. Potrebno je omejiti vrednosti hrupa v notranjem prostoru. Upravljanje z inteligentnimi sistemi (nadzorovano odpiranje oken, senčenje …) mora biti uporabniku prijazno in ga hkrati spodbujati k odgovornemu ravnanju z okoljem.

Z vidika varovanja okolja je vpliv stavbe na okolje zmanjšan v čim večji možni meri. Potrebno je analizirati vpliv stavbe v njenem celo-

tnem življenjskem ciklusu. Zgradba se prilagaja okolju ter upošteva njegov tipološki in kulturni značaj.

Uporabljeni so materiali, ki jih je možno reciklirati ali ponovno uporabiti.

Pri trajnostni gradnji je ključna integracija. Čeprav so pomembne komponente energija, okolje in bivalno ugodje, je način integracije teh treh komponent tisti, ki daje kakovostno arhitekturo in zdrave bivalne prostore, kjer se človek dobro počuti.

Neža Močnik u.d.i.a.

pritličje

mansarda

Analiza dnevne svetlobe je sestavni del kakovostnega projekta, s katero se ovrednoti načrtovana osvetlitev in optimizira postavitev okenskih odprtin.

19

EKO GRADIMO

GRADBENI MATERIALI IN NJIHOV ODZIV NA OGENJ Odziv na ogenj je širši pojem od samega gorenja. Opisuje tudi ostale dogodke, kot so kapljanje in sproščanje dima.

JUS, DIN in še nekateri ostali starejši standardi, ki so se uporabljali v Evropi in pri nas, so ločevali razrede gorljivosti, ki so razvrščali gradbene materiale samo glede vžiga in širjenja plamen ter prispevka energije k požaru. Evropski načini preskušanja in kasneje klasificiranja pa poleg teh lastnosti opisujejo še kapljanje gradbenega materiala med gorenjem in sproščanje dima.

Požarni trikotnik Večkrat ponazarjamo potrebne pogoje za gorenje s požarnim trikotnikom:

• eksotermne kemijske reakcije • električne iskre ali obloki • toplota zaradi trenja • hitro zvišanje tlaka plina • segrevanje s konvekcijo ali sevanjem Gorenje Omeniti velja še, da poznamo dve osnovni vrsti gorenja in sicer: • tlenje, ki lahko traja več ur ali celo dni • gorenje s plamenom, kjer prihaja do spajanja s kisikom med plinom ali hlapi tekočine. Za gorenje trdnih snovi je potrebna energija, ki pripelje do pirolize, pri kateri se sproščajo gorljivi plini Razvoj požara Iz naslednjega diagrama je razviden razvoj požara, ki je ponazorjen z dvigom temperature v odvisnosti od časa. Požar lahko razdelimo na tri faze: Po vžigu nastopi faza začetnega po-

žara. Prav v tem delu je razvoj požara zelo odvisen od odziva gradbenih materialov na ogenj, pravzaprav ne samo gradbenih materialov, ampak vseh materialov, ki se v prostoru nahajajo. Kateri materiali se bodo v prostoru nahajali, je odvisno od namembnosti stavbe in med gradnjo na to ne moremo vplivati. Lahko pa vplivamo na vrsto uporabljenih gradbenih materialov in s pravilno izbiro preprečimo ali omejimo širjenje požara po objektu.

Faza polno razvitega požara nastopi, če začetni požar ni bil pogašen in imamo na razpolago dovolj goriva.

Značilno za mejo med prejšnjo in to fazo je točka, ki ji pravimo požarni preskok. Temperatura pod stropom prostora vedno hitreje narašča. Ko doseže 500 do 600 stopinj C in je toplotno sevanje na tla okoli 20 kW/ m2, pride do hitrega vžiga vsega gorljivega materiala v prostoru.

Obseg pirolize je večji, kot je na voljo zraka, zato nezgoreli plini gorijo izven prostora – tam, kjer je dovolj zraka.

Faza pojemajočega požara je zadnja faza, ki nastopi, ko prične primanjkovati goriva ali pa je požar gašen s hlajenjem ali odvzemanjem kisika ali goriva (glej požarni trikotnik). Če ne pride do gašenja, govorimo o ugašanju, ko zgori okoli 80 odstotkov goriva.

20

1000

Faza naraščanja požara

500

vžig faza požara

začetni požar

Razvoj požara (vir. M. Hajduković)

Flashover - požarni preskok

Za gorenje morajo biti prisotni vsi elementi tega trikotnika.

Za začetek gorenja je potrebna še vžigna energija. Če kateri koli element odvzamemo, smo požar pogasili: • odstranitev goriva • odstranitev toplote – ohladitev • odstranitev kisika – zadušitev Viri vžiga so lahko zelo različni: • vroče telo (žerjavica, pepel, likalnik, ...)

• direktni plamen gorilnika (varjenje, ...)

• daljša izpostavljenost zunanjemu viru toplote • samovžig

Temparatura

Požarni trikotnik (vir. M. Hajduković)

Standardni požar T=20+log (8.t+1)

Faza ugašanja požara

Polno razvit požar čas polno razvit požar

pojemajoč požar

Evrorazred

Čas do požarnega preskoka [min]

Primer gradbenega materiala

A1

Do preskoka ne pride

beton, opeka, steklo, kalcijev silikat, keramika, jeklo, baker, aluminij, če ni v obliki finih delcev večina izdelkov iz kamenih ali steklenih vlaken mavec in nekatere mavčne plošče anorganski materiali z manj kot 1 odstotkom organskih snovi

A2

Do preskoka ne pride

mavčno kartonske plošče, cementno vlaknene plošče, nekateri izdelkov iz kamenih ali steklenih vlaken, sendvič plošče z mineralno volno

B

Do preskoka ne pride

barvane mavčno kartonske plošče 3 lesocementne plošče EN 634-2 z več kot 1000 kg/m nekatere lesene plošče, obdelane z zaviralci gorenja

C

Med 10. in 20. minuto

fenolna pena z Al folijo poliizocianuratna pena z Al folijo večina lesenih plošč, obdelanih z zaviralci gorenja sendvič plošče s PUR

D

Med 2. in 10. minuto

ekstrudiran polistiren večina lesa in lesenih izdelkov sendvič plošča z EPS

E

Prej kot v 2. minuti

mehka lesno vlaknena plošča poliuretanska pena z laminatom poliizocianuratna pena

F

Zelo hitro

ekspandiran polistiren material, ki ne dosega razreda E, ali material, ki ni bil preiskušen

Razredi materialov glede na odziv na ogenj Glede na rezultate preskušanj razvrstimo gradbene materiale po standardu SIST EN 13501-1 v skupine, ki so naštete v naslednji tabeli. V njej so navedeni tudi primeri gradbenih materialov, ki navadno spadajo v ta razred. Gradbeni materiali v prvih treh razredih sami ne morejo pripeljati do požarnega preskoka in katastrofalnega požara.

Zakonske zahteve Da bi preprečili hitro širjenje požara, imajo evropske države različne zahteve. V Sloveniji je najpogosteje uporabljana smernica TSG-1001:2010. V njej so podane zahteve glede odziva na ogenj vgrajenih materialov, kot na primer v tabeli 11, ki določa, najmanj kakšne lastnosti morajo imeti obloge v prostorih, kjer se zadržuje večje število ljudi.

Dokazovanje skladnosti Kako dokazati, da gradbeni izdelek ustreza zahtevam projektne dokumentacije? Imamo dva osnovna načina. Prvi je sorazmerno enostaven in poceni. Ker je velik del gradbenih materialov standardiziran do te mere, da skoraj ne prihaja do odstopanj ali pa ob upoštevanju najslabše kvalitete v smislu požarne varnosti, je komisija sprejela odločbo št. 94/611/EC. V njej so navedeni negorljivi materiali, za katere velja, da dodatna preskušanja v smislu dokazovanja negorljivosti niso potrebna. Odločba je objavljena v uradnem listu ES št.

L 267/25. Kasneje je bila z odločbo komisije št. 2000/605/EC in objavo v uradnem listu št. L 258/36 dodana razlaga, da ta odločba velja za A1 in A1fl materiale. Kasneje je bilo izdano še več odločb tudi za druge klasifikacije gradbenih materialov, ne samo za negorljive. Nemški inštitut za gradbeno tehniko jih je

zbral na strani http://www.dibt.de/ en/4307.html. Če materiala v teh odločbah ni ali pa od njih bistveno odstopa, je potrebno lastnosti glede odziva na ogenj dokazati s preskušanjem.

Preizkuševalni kakor tudi klasifikacijski standard SIST EN 13501-1 obstajajo. Glede na pričakovan razred je potrebno opraviti preskušanja po naslednjih standardih: A1: SIST EN ISO 1182 (peč 750 stopinj C) in SIST EN ISO 1716 (kalorimeter) A2: SIST EN ISO 1182 (peč 750 stopinj C) inSIST EN ISO 1716 (kalorimeter) in SIST EN 13823 (SBI) B, C in D:SIST EN 13823 (SBI) in SIST EN ISO 11925-2 (mali plamen - 30 sekund) E: SIST EN ISO 11925-2 (mali plamen - 15 sekund).

Leon Pajek, SZPV

Če v tej tehnični smernici ni drugače določeno, mora minimalni razred odziva oblog na ogenj v tistih prostorih, kjer se zadržuje večje število ljudi (čakalnice, jedilnice, prostori za prireditve, ipd.) ali ljudje v njih bivajo (npr. hotelske sobe), ustrezati zahtevam v spodnji tabeli.

Namembnost prostorov v stavbi (CC-SI) 113 – Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za starejše osebe, študentski in dijaški domovi, begunski centri, …)

1241 – Terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah, …

1242 – Garažne stavbe 1261 – Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, dvorane za prireditve, diskoteke, …)

1264 – Stavbe za zdravstvo (bolnišnice, …)

1274 – Druge nestanovanjske stavbe (zapori, …)

V prostorih wstene in stropi

tla

C-s1,d0

Cfl-s2

C-s1,d0 A2-s1,d0 C-s1,d0 C-s1,d0 A2-s1,d0

Bfl-s1 Bfl-s1 Dfl-s1 Cfl-s1 Bfl-s1

21

EKO GRADIMO

ENO FASADO, PROSIM! Fasade, ali natančneje izolacija fasad, so postale tema stalnica vedno, ko govorimo o energetski učinkovitosti, varčevanju z energijo in sredstvi, o ugodni bivalni klimi, v zadnjem času pa je izbira izolacijskega materiala vse bolj povezana tudi s požarno varnostjo.

Večina med nami izolira objekt enkrat, morda dvakrat v življenju.

Pogosto je to tudi eden zadnjih korakov pri gradnji hiše, kar žal prepogosto pomeni, da se finančno izčrpani investitorji zadovoljijo z najcenejšo rešitvijo. Ta je daleč od tega, da bi zagotavljala to, kar naj bi vsaka fasada dala objektu: toplotno izolativnost, požarno varnost, paropropustnost, trajnost. Neposrečena izbira izolacije v kombinaciji s slabo izvedbo, ob uporabi necertificiranih sistemskih rešitev, skoraj praviloma pomenijo popravila na fasadi objekta že čez nekaj let.

Zakaj izolirati fasado?

Izolacija fasade na novogradnjah danes ni več vprašanje. Med lastniki enodružinskih hiš je energijska osveščenost na zelo visokem ali bolje rečeno na nizkoenergijskem nivoju Novi pravilnik, ki je izšel lani, predpisuje najvišje vrednosti toplotne prehodnosti ‘’U’’ gradbenih konstrukcij ali bolj po domače: predpisuje kako toplotno izolativna mora biti neka konstrukcija, npr. streha ali fasada.

Tako za nekatere bolj izolativne fasadne izolacije zadostuje že 12 cm, večinoma pa se osveščeni investitorji odločajo za 14 cm, 16 cm ali celo 20 cm izolacije na fasadi.

Vprašanje je, kako postopati v primeru starejših objektov, ki izolacije sploh nimajo, ali pa jo imajo le nekaj centimetrov. Lastniki se sprašujejo o smotrnosti takšnih ukrepov, o vračilnih dobah in podobno. Odgovor, ki ga najdemo na vseh nivojih, pa je: Energetska sanacija je nujnost!

Zaradi denarja, zaradi okolja, zaradi ugodne bivalne klime in nenazadnje tudi zaradi zakonodaje, ki jo pričakujemo v naslednjih letih in bo te ukrepe zahtevala. Dejstva, da so prav takšni objekti v večini, se očitno zaveda tudi naša država, saj prek subvencij Eko sklada vzpodbuja investitorje k temu koraku. Nenehna rast stroškov za energijo pa sili lastnike starejših objektov k čimprejšnji energetski sanaciji, pri čemer mora biti ravno fasada oziroma izoliranje fasade eden prvih ukrepov.

Kaj pa večstanovanjski objekti?

Prihranki energije in sredstev so v primeru energetske sanacije večstanovanjskih objektov še večji, zato so ukrepi še nujnejši. Žal se v tem delu pogosto srečamo z bolj kompleksnim problemom, ki zahteva tako proaktiven pristop upraviteljev kot tudi pozitiven odnos stanovalcev oziroma etažnih lastnikov. Nedvomno je, da je smiselna čimprejšnja akcija, saj prihranki pri ogrevanju običajno pokrijejo tudi stroške morebitnega kredita, potrebnega za izvedbo, objekt pa je zaščiten pred nadaljnjim propadanjem. Vse bolj pa energetsko stanje objekta oziroma stanovanja vpliva tudi na njegovo ceno v primeru prodaje.

Kako izbrati fasadno izolacijo?

Na individualnih in večstanovanjskih objektih običajno izvajamo fasade po sistemu kontaktnih tankoslojnih fasad. Običajno investitorji izbirajo med stiroporom in kameno volno. Te se z vidika toplotne izolativnosti ne razlikujejo veliko. Pojavi pa se razlika pri paropropustnosti materialov, saj paropropustna kamena volna omogoča objektu dihanje. Največja razlika je v razredu gorljivosti.

V primeru nastanka požara negorljiva izolacija na fasadi lahko bistveno upočasni njegovo širjenje in kar je najpomembnejše, pridobi dragoceni čas za evakuacijo stanovalcev in reševanje premoženja.

V tem primeru nam kamena volna na fasadi prinese veliko prednost.

22

Kadar govorimo o kontaktnih fasadah, ki so v slovenski gradbeni praksi najbolj pogosto uporabljene, tako na individualnih objektih kot tudi na vseh drugih tipih objektov - večstanovanjske stavbe, poslovni objekti, ... lahko izberemo negorljivi material kameno volno, ki ima najvišji možni razred odziva na ogenj A1. Kamena volna je tudi prava izbira negorljivega izolacijskega materiala, ko govorimo o energetskih sanacijah obstoječih objektov.

Seveda je treba ob tem povedati, da je potrebno upoštevati zahteve Tehnične smernice o požarni varnosti v stavbah. Povzamemo lahko, da ni nobenih posebnih omejitev zgolj v primeru nizkih objektov (h < 10 m) in zadostnih odmikih med objekti oziroma določene relevantne meje (> 12,5 m). Za vse ostale primere je potrebno izvajati ukrepe proti širjenju požara, ki vključujejo tudi vgradnjo negorljivih izolacijskih materialov.

Srečko Skubic, direktor Gradbene Hiše Skubic.

Kaj pravijo izvajalci?

Kakšne so navade slovenskih investitorjev, smo povprašali tudi enega večjih slovenskih izvajalcev fasad iz Gradbene hiše Skubic Srečka Skubica?

Prosim, če v nekaj stavkih predstavite vaše podjetje oziroma vašo dejavnost?

Smo splošno gradbeno podjetje, v katerem je zaposlenih v letnem času povprečju 35 delavcev. Ukvarjamo se

z adaptacijami, sanacijami, rekonstrukcijami in novogradnjami. Preizkusili smo se tudi v lastni gradnji za trg. Rezultati so bili spodbudni, vendar zaradi gospodarske krize kratkotrajni. Največji obseg našega dela predstavljajo sanacije visokih objektov. Pred leti so bile to sanacije betonov. Sedaj je največji delež našega dela usmerjen v izdelave toplotno izolacijskih plaščev stanovanjskoposlovnih objektov.

Doslej ste veliko izvajali izolacije fasad. Kako opisujete trende na tem področju in kakšno je po vašem mnenju trenutno razmerje med novogradnjami in sanacijami?

V zadnjih dveh letih novogradenj praktično ni. Občutno velik porast je na področju sanacij fasad starejših objektov. K temu je vsekakor pripomogel Eko sklad s svojimi nepovratnimi finančnimi spodbudami.

Ocenjujem, da je trenutno okoli 60 odstotkov manj novogradenj, kot pa jih je bilo v starih dobrih časih pred približno štirimi leti.

Kateri so glavni kriteriji, na osnovi katerih se vaše stranke odločajo za izbiro izolacijskega materiala?

Naše stranke – investitorji se večinoma odločajo za kriterij najnižje cene.

To velja predvsem za starejše stanovanjske bloke, v katerih prebivajo starejši ljudje. Zaradi nizkih dohodkov mi je stanje razumljivo; nasprotno se zasebni investitorji veliko bolj tvorno vključijo v načrtovanje izdelave fasade. Zanima jih vsak detajl; predvsem se dajo podučiti in lahko z gotovostjo trdim, da želijo imeti svojo fasado narejeno v sistemu, ki ga določajo razni dobavitelji fasadnih sistemov. Res, razlika je očitna.

Kako vi svetujete vašim strankam glede izolacijskega materiala – če jim zakonodaja dopušča prosto izbiro med materiali na trgu? Če zakonodaja dopušča investitorju prosto izbiro materiala na trgu, svetujemo sila enostavno in preizkušeno rešitev. Na novogradnjo oziroma starejši vlažen objekt kameno volno, na suhe objekte včasih tudi stiropor.

Vemo namreč, da je volna zelo paropropusten material, stiropor pa ima omejitve. Še vedno menim, da brez vsakodnevnega nekaj minutnega neposrednega zračenja prostorov v objektu ne bo šlo. To se mi zdi še vedno najboljši način razvlažitve in menjave zraka v prostoru.

Ali investitorji, zlasti na večstanovanjskih objektih, poznajo novo Tehnično smernico o požarni varnosti v stavbah?

Ne, ne poznajo, vsaj v večji meri ne.

Pri upraviteljih, kjer mi delujemo, bi morali upravitelji vedeti o tem mnogo več. Tako pa se zgodi, da nam naročajo izdelavo predračunov za stanovanjske objekte višje od 30 m in več v izvedbi s stiroporom. To je v nasprotju z zakonodajo in hkrati tudi zelo nevarno.

Kako je s financiranjem prenov fasad večstanovanjskih objektov?

Financiranje se izvaja različno. Malo je objektov, ki imajo sredstva za sanacijo zagotovljeno, kljub obveznemu rezervnemu skladu. Največ objektov se izvaja po sistemu cca. 30 odstotkov gotovine, 20 odstotkov Eko sklad in 50 odstotkov kreditiranje. Že pred nekaj leti smo spoznali, da brez kreditiranja sanacij stanovanjskih blokov ne bo šlo. V ta namen smo imeli kar nekaj razgovorov z bankami, ki pa so imeli tisti čas premalo posluha za kreditne aranžmaje.

Tako smo se sami odločili, da bomo v našem podjetju pričeli dajati kredit za tovrstno sanacijo. Prvi začetki so bili težki, vendar so se obrestovali, tako da trenutno kreditiramo kar 15 objektov. Absolutno menim, da bi moralo biti kreditiranje takih del v domeni bank, saj so vendar ustanovljene z namenom servisiranja občanov. Treba je le najti pravi model. Potem bi tudi vi in mi kot izvajalci imeli več tovrstnega dela, kar bi bilo seveda zelo spodbudno za naše »šepavo« gospodarstvo. Po zadnjih podatkih so nekatere banke že začele ponujati kredite, prilagojene potrebam investitorjev za sanacije večstanovanjskih stavb.

K.I. 23

EKO GRADIMO

24

ODLOČITEV ZA NOVA LESENA OKNA SE OBRESTUJE VEČKRAT Odločitev za prenovo stanovanja ali hiše je pogosto povezana tudi z željo po udobnejšem bivanju. Energetska sanacija stavbe je lahko celovita ali le delna s prenovo stavbnega pohištva. Nova energijsko varčna in varna okna s svojo obliko, izvedbo in barvo stilno dopolnjujejo zgradbo. Sodobno okno se pomembno vključuje v celotno energetsko učinkovitost vsake zgradbe. Ob estetski dovršenosti in funkcionalnosti okna sta odločujoča dva dejavnika: osnovni material, iz katerega je okno izdelano ter način in natančnost vgradnje. ski prenovi stavb in pri novogradnjah.

Sodoben tempo življenja nas sili k iskanju celostnih rešitev tudi pri menjavi oken.

Izbira materiala je pomembna Les je material s številnimi prednostmi, ki jih ostali materiali, na primer PVC, dolgoročno ne zagotavljajo. Lesena okna nudijo ugodno klimo v prostoru. Les pripomore k zdravemu bivanju, saj s svojimi lastnostmi, kot so sprejemanje in oddajanje vode, uravnava relativno vlažnost zraka v prostoru.

Za izdelavo lesenih oken v Jelovici uporabljamo le les v skladu s standardom DIN EN 942, kar zagotavlja mehansko in estetsko kvaliteto izdelka. Osnovni material okna daje izdelku bistvene lastnosti, na kar je treba biti pri nakupu okna posebej pozoren. Okna so pri Jelovici vedno izdelana na podlagi izmer na objektu, upoštevajoč individualne potrebe.

Glede na velikost posega sanacije pa je potrebno sprejeti določene kompromise.

Skozi okna uide preko 45 odstotkov energije Pri celotni zgrabi so okna kriva za več kot 45 odstotkov izgube energije: okna 30 odstotkov in zračenje 17 odstotkov. Zato je izbira ustreznih oken ključnega pomena pri energet-

Le strokovna vgradnja zagotavlja deklarirane lastnosti oken Strokovna vgradnja v kombinaciji s konstrukcijskimi rešitvami lesenemu oknu podaljša življenjsko dobo. Zato je menjava oken poseg in investicija, ki jo je potrebno skrbno načrtovati.

Izvedeni projekti vgradnje okenskih elementov po načelu tesnjenja v treh ravninah ali t.i. RAL montaži dokazujejo, da je mogoče doseči velike prihranke pri energiji za ogrevanje. Takšna vgradnja omogoča, da stik med oknom in konstrukcijo zgradbe ni več »šibki« člen sanacije. Vgradnja zahteva več priprave, med montažo pa je potrebno tesnjenje strokovno izvesti s certificiranimi materiali.

Ključne prednosti lesenih oken Jelotech 3 plus • so energetsko varčna okna, primerna tako za adaptacije kot za novogradnje • nizka vrednost toplotne prehodnosti zadošča zahtevam slovenskega okoljskega sklada – EKO sklada za pridobitev EKO subvencije ob menjavi starih oken; s troslojnim izolacijskim steklom s toplim robom (4/10/4/10/4, Ug=0,8 W/m2K) je mogoče doseči vrednost Uw=1,1 W/m2K • zanje proizvajalec zagotavlja petletno garancijo • ponujajo kakovostno zaščito pred vremenskimi vplivi, hrupom in vlomom

• zaradi ožjih profilov so okna lažja, kar olajša njihov prevoz, montažo in zmanjša obremenitev okenskega okovja, s tem pa podaljša življenjsko dobo oken • z montažo po RAL smernicah preprečimo nastanek toplotnih mostov, okna zagotavljajo ugodno mikroklimo v prostoru in omogočajo velike prihranke pri ogrevanju • v primerjavi s klasično montažo montaža po RAL smernicah zagotavlja deklarirane vrednosti okna, saj vgrajeno okno brez zunanje parodifuzne ovire omogoči vlagi, dežju in mrazu, da od zunaj vstopi v rego. Hkrati klasično vgrajeno okno brez paronepropustne ovire vlagi od znotraj dopusti vstop v rego.

Z menjavo starih oken je mogoče doseči precejšne prihranke energije V primeru menjave oken z izolacijskim steklom z Uw = 2,6 W/m2K (standardno vgrajevana okna pred l.

2004) z okni Jelotech 3 plus znaša prihranek kurilnega olja v eni ogrevalni sezoni kar 756 litrov. Pri trenutnih cenah kurilnega olja to predstavlja dobrih 700 evrov prihranka pri stroških ogrevanja letno (predpostavka: 30 m2 okenskih površin). V primeru, da imajo stara okna vgrajeno še enojno steklo z Uw = 5,2 W/m2K, bo prihranek skoraj trikrat večji (2066 litrov oziroma 1925 evrov letno).

Menjava oken z nepovratnimi sredstvi Eko sklada Dokaz, da se tudi družba vse bolj zaveda nujnosti trajnostne rabe energije in varovanja okolja, je tudi možnost koriščenja nepovratnih finančnih sredstev, ki jih vsako leto razpiše Eko sklad RS, letos v skupni višini 12 milijonov evrov. Novost v primerjavi z lanskim letom je ta, da so sredstva namenjena le investicijam v lesena okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve. Pogoj za pridobitev subvencije je vgradnja stavbnega pohištva po sistemu RAL. Jelovica okna d. o. o. www.jelovica-okna.si Kontakt: info@jelovica.si 25

EKO GRADIMO

% 0 4 o d ceneje

26

TRIKI IN NASVETI PRI IZBIRI USTREZNIH BARVNIH ODTENKOV VAŠE FASADE Fasada je več kot le funkcionalno oblačilo hiše. S svojo podobo mora ugajati lastniku, hkrati pa mora biti neagresivno umeščena v prostor. Če je bilo pred nekaj desetletji moč izbirati le med peščico barvnih odtenkov, je danes izbor že skorajda neomejen.

Vse se spreminja. To je paradoksalno skoraj edina konstanta. Spreminjajo se moda, dizajn, odnos do okolja …, a neka pravila za izbiro ustreznih barvnih odtenkov ali pa celo barvnih kombinacij kljub vsemu veljajo ne glede na vse druge spremembe. V JUB-u veliko pozornosti posvečamo svetovanju našim kupcem o tem, kako izbrati ustrezno barvno kombinacijo tako za fasadne površine kot tudi notranje prostore. Zato smo v lanskem letu odprli razstavni salon JUB Design Studio, kjer tako končnim kupcem kot tudi izvajalcem ves čas nudimo strokovno podporo in pomoč pri izbiri barvnega odtenka in vgradnji naših izdelkov nasploh.

Pravila kombiniranja barv so igra narave in priporočamo vam, da preberete in upoštevate nekaj kratkih navodil in priporočil: Med seboj lahko kombiniramo vse barvne odtenke, ki izhajajo iz istega primarnega oziroma čistega tona. Poenostavljeno to pomeni, da lahko kombiniramo vse barvne odtenke, ki jih iz istega tona dobimo z mešanjem bele ali črne barve.

Vse barvne odtenke, ki v barvnem krogu mejijo na izbrani barvni odtenek, lahko med seboj kom-

biniramo ne glede na nasičenost oziroma stopnjo mešanja z belo ali črno barvo. Gre za razmerje analognih barv, ki so rezultat mešanja z vsaj eno skupno primarno ali sekundarno barvo.

Po triadnem pravilu se medsebojno v barvni shemi brez težav pojavljajo vsi barvni odtenki, ki so v barvnem krogu medsebojno oddaljeni za eno tretjino le-tega. Kontrastno razmerje med triadnimi barvami je v primerjavi s komplementarno shemo manjše.

Kombiniranje komplementarnih barv, ki v barvnem krogu ležijo diagonalno nasproti, v barvno shemo vnaša največje kontraste. Delno lahko vibracije, ki jih v prostor prinaša tovrstna kombinacija barvnih odtenkov, umirimo z izbiro manj nasičenih odtenkov.

Gornja priporočila niso povezana izključno s kombiniranjem dveh ali več barv odtenkov dekorativnih ometov ali fasadnih barv. So lahko tudi odlično izhodišče pri enobarvnih fasadah, ki jih kombiniramo z ustrezno izbranim odtenkom podzidka, večinoma obdelanega z našim materialom Kulirplastom, ki je na voljo v dvajsetih različnih odtenkih.

Ko smo izbrali barvni odtenek ali pa barvno shemo, moramo upoštevati nekaj dejavnikov, ki lahko končni videz fasade postavijo v drugačno luč, kot smo si jo sprva zamislili. Dejstvo je, da opazovano telo z razdaljo od opazovalca spreminja zaznano (doživeto) barvo v primerjavi z dejansko barvo, ki jo to telo oziroma objekt ima. Pri razdalji približno 80 metrov v jasnem vremenu in pri naravni osvetlitvi lahko

predvidimo zaznano spremembo barvnega odtenka, ki bo: • svetlejši in • bolj nasičen oziroma čist Zato vam pri izbiri barvnih odtenkov za fasadne sisteme JUBIZOL ali nasploh za fasadne barve priporočamo izbiro za en ton temnejših, a manj nasičenih (bolj pastelnih) barvnih odtenkov.

Tako kot oddaljenost opazovalca od objekta tudi različne strukture oziroma granulacije podlage povzročajo različne odboje oziroma sipanje svetlobe, kar se odraža v dojemanju barvnega odtenka. Zaključni sloji z bolj grobo granulacijo (večjo velikostjo) zrn optično delujejo temnejši kot tisti z zrni drobnejše granulacije. To je posledica senc in razbrazdanosti zaključnega sloja ter tudi drugačnega difuznega odboja svetlobe.

Svetujemo vam, da za grobozrnate dekorativne omete v intenzivnejših odtenkih z velikostjo zrna do 2,0 mm izberete za en ton, za velikosti zrna od 2,0 do 2,5 mm pa za dva tona svetlejše barvne odtenke od tistih, ki ste jih izbrali po barvni karti.

In še zadnji v seriji nasvetov v tem članku. Nikakor ne gre zanemariti vpliva sosednjih objektov in odbite svetlobe, ki vpada na vaš objekt. Za odboj svetlobe na hrapavi ploskvi ne velja odbojni zakon, ampak se svetloba odbije na vse strani. Ni samo sosednja zgradba tista, ki lahko vpliva na končni videz vaše fasade. Velik vpliv ima lahko tudi narava, npr. bližnji gozd, ki z odbito zeleno svetlobo vpliva na naše dojemanje barve.

Miha Skvarč, produktni vodja JUMIX sistema 27

EKO GRADIMO

OGNJEVARNA MANSARDA Kaj vam pride na misel ob besedi ogenj? Toplota, žari, sonce, rdeča, voda, zrak, gasilci so le nekateri od odgovorov, ki nam nazorno pokažejo, kako pomemben in močan je pojem ognja.

V tem članku se posvečamo predvsem varnosti pred ognjem v mansardnih stanovanjih. Mnogo arhitektov, projektantov in izvajalcev zaradi zakonskih predpisov in varnosti v mansardah že projektira ali vgradi v mansardo ognjevarne mavčne plošče. Pri izvedbi del velikokrat pozabijo na odprtine v stropovih, kot so bodisi revizijska vrata ali podstrešne stopnice. Tako za revizijska vrata in podstrešne stopnice je poleg ognjevarnosti izredno pomembna tudi zrakotesnost, saj onemogoča dovod kisika, ki je pogoj za ogenj, po drugi strani pa tudi preprečuje vdor dimnih plinov.

Zapomnimo si: ognjevaren in zrakotesen.

V skupini Topdom za kakovostno vgradnjo zagotavljamo izdelke, ki zapolnjujejo tudi ta segment vgradnje in izničujejo šibke člene v izdelavi dobre, ognjevarne mansarde.

Podstrešne stopnice Najprej vam predstavljamo podstrešne stopnice Type 15 Exklusiv, ki jih odlikujejo naslednje lastnosti: 28

• Kovinsko ohišje • Negorljivost T30 po DIN 4102 • 65 mm debela izolirana spodnja plošča • Dvojno serijsko tesnilo • Aw = 1,5 • Kovinske stopnice • Višina vgradnje do 38 cm • Možnost zgornjega pokrova • Uw = 1,2 W/m2K • Primerno za pasivne hiše

Poleg naštetih lastnosti stopnice odlikujejo kakovostna izdelava, enostavna montaža, ki ne zahteva dodatnega kitanja ali barvanja, in konkurenčna cena. Ne smemo pozabiti, da se v mansardo običajno vgradijo le ene podstrešne stopnice. Zakaj bi se torej izpostavili dodatnemu tveganju?

Ognjevarna revizijska vrata Naslednji izdelek, ki dopolnjuje kakovostno gradnjo ognjevarne mansarde, so visokokakovostna ognjevarna revizijska vrata. Dobavljiva so v ognjevarnosti T30 (debeline 12,5 mm) do ognjevarnosti T90 (debelina 40 mm). Vsa stropna revizijska vrata serije Alumatic so dobavljiva v velikosti od 300 mm x 300 mm do 600 mm x 600 mm, stenska revizijska vrata tudi do velikosti 600 mm x 1000 mm. Vsi modeli so tudi zrakotesni in imajo magnetna zapirala, ki omogočajo estetsko dovršeno vgradnjo.

Navedimo kratek pregled lastnosti: • Aluminijasto ohišje

• Negorljivost T30 do T90 po EN1364-2 in EN-1363-1 • Debelina plošče od 12,5 mm do 40 mm • Enojno serijsko tesnilo • Magnetno zapiralo • Možnost ključavnice • Možnost vgradnje v enojne (12,5 mm) ali dvojne stene (2 x 12,5 mm) • Dimenzije: od 300 x 300 mm do 600 x 1000 mm • Kaminska revizijska vrata

Na začetno vprašanje za asociacijo na besedo ogenj smo dobili tudi odgovor strah in varnost. Največkrat se pri vgradnji izvajalci in investitorji ne zavedajo, kolikšno je tveganje pred požarom. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo okoli 2000 požarov na objektih letno. Ne verjamemo, da si kdorkoli ob teh podatkih ne želi zmanjšati tveganja, zato bodimo kar se da preventivni.

V skupini Topdom vam bomo pomagali pri izbiri ustreznih izdelkov za vašo ognjevarno mansardo.

29

EKO GRADIMO

POSEBNI PROBLEMI – POSEBNE REŠITVE Gradnja in obnova sta investiciji, h katerim je treba pristopiti premišljeno. Kljub temu pa med samim postopkom gradnje, še pogosteje pa pri obnovi zgradb, lahko naletimo na težave, ki jih nismo pričakovali. Take nenačrtovane situacije nam zavlečejo in podražijo investicijo.

Zato je praktično, če se že pred začetkom del temeljito pozanimamo o najnovejših rešitvah in materialih, ki so nam na razpolago. Tehnologije napredujejo, znanje tudi in bilo bi škoda, če bi zaradi neobveščenosti negospodarno zapravili denar za zastarele in manj učinkovite materiale ali izdelke. Tako ob morebitnem zapletu hitro najdemo rešitev in nadaljujemo z delom.

Materiali, ki jih redko najdete drugje V KALCER specializiranih trgovinah za gradnjo na »suhi način« so poleg običajnih gradbenih materialov na voljo tudi: • Najnovejši in najboljši toplotno izolacijski materiali Vsi toplotno izolacijski materiali niso enaki. Ali bomo izbrali najcenejšega ali dražjega, ne bo vplivalo samo na našo denarnico. Bolj kakovosten izdelek je običajno tanjši.

Danes želimo večjo izolativnost, vprašanje pa je, če je bila velika debelina izolacije že projektirana in če je dovolj prostora zanjo. S tanjšo izolacijo je lahko strop v mansardi višji, kar nam poveča udobje, prostori pa so večji. Te pridobitve nam vedno povrnejo investicijo v boljšo izolacijo. Take izolacije se še bolje obnesejo poleti, praviloma so tudi boljši zvočni izolator.

• Materiali za zvočno izolacijo Zaradi slabega načina gradnje in večjih pričakovanj uporabnikov se pojavljajo zahteve po izboljšanju zvočne izolacije sten in stropov.

Vzroki za nezadostno zvočno izolacijo so različni, prav tako rešitve.

Najbolje je, da situacijo opišete našim prodajalcem-svetovalcem – 30

poleg ustreznega izdelka boste dobili natančno navodilo za vgradnjo, da bo učinek vgrajenih materialov kar največji.

• Gradbene plošče za posebne namene Poleg običajnih mavčno kartonskih plošč obstajajo še lahke gradbene plošče iz drugih materialov in z drugačnimi lastnostmi. Za požarno zaščito v kurilnicah, ob dimnikih in kaminih ne zadoščajo navadne mavčne plošče. Imejte vse pripravljeno za obisk požarnega inšpektorja in za varnost svoje družine.

Malo poznane, vendar koristne, so plošče za zaščito pred prekomernimi elektromagnetnimi sevanji ter plošče, ki učinkujejo na čistost zraka v prostoru. Ker jih uporabniki ne poznajo, so pripravljeni živeti in delati tudi v nezdravih razmerah, čeprav bi se jim lahko z uporabo takih izdelkov izognili.

Tudi za mokre prostore, kot so kopalnice, savne, pralnice, za zuna-

njo rabo pod nadstreški ali okrog strešnih oken-frčad, so posebne plošče. Že slabše vreme in sezonsko nihanje temperatur lahko povzročita, da se neprave plošče povesijo, barva ali omet pa odluščita. Stroški za popravilo so lahko veliki!

• WEDI plošče so istočasno toplotna izolacija, hidro izolacija in nosilna podlaga. Uporabljajo se za vse mokre prostore, lahko tudi zunaj, za tla in stene. Talne plošče so lahko izdelane v naklonu, ki omogoča odtekanje vode. Z njimi lahko izdelamo tuš kabine v nivoju tal. Taka izvedba je posebej želena v kopalnicah za starejše osebe in otroke, saj omogoča varno in udobno vstopanje pod prho. Naklonske plošče se uporabljajo tudi za sanacije balkonov in teras, z njimi pridobimo toplotno izolacijo in zagotovimo vodotesnost.

S stenskimi WEDI ploščami večje debeline (2-8 cm) lahko dodatno

izoliramo zunanje stene kopalnic ali pa izdelamo kopalniško pohištvo – police, pregrade, stene. So ideala podlaga za keramiko, kar cenijo vsi pečarji. Wedi plošče so tudi edini pravi material za oblogo strešnih napuščev.

• Variotherm sistem talnega, stenskega ali stropnega ogrevanja ali hlajenja To je montažen sistem iz plošč debeline 18-20 mm, v katere so vgra-

jene ogrevalne cevi. Primeren je za vodo nizkih temperatur in nudi izredno visoke izkoristke. Stenske in stropne plošče se lahko uporabljajo tudi za hlajenje prostorov, ki je na ta način zdravo in brez prepiha. Vgrajevanje je zelo enostavno.

Zaradi majhne debeline in majhne teže je sistem primeren tudi za adaptacije.

Dober nasvet je zlata vreden Če načrtujete gradnjo ali obnovo

stanovanjske hiše ali stanovanja, vam bo prihranilo veliko časa in denarja, če boste vse potrebno kupili na enem mestu. Potrebovali ne boste samo materiala, ampak tudi in predvsem dober nasvet. Nasvet o pravem materialu, vse potrebno orodje, strokovna navodila, naslov dobrega izvajalca in, če je treba, tudi prevoz. Trgovine KALCER v Trzinu, Novem mestu, Mariboru in Murski Soboti so pravi naslov za vas!

Na Bohovi, Tržaška 89, 2000 Maribor

Murska Sobota

31

EKO GRADIMO

www.sam.si

SAM D.O.O. DOMŽALE

Preserska cesta 1, Zg. Jarše,1235 RADOMLJE

V trgovinah SAM celoten izbor materialov, orodja in dodatkov za uresničitev vaših zamisli popolnega doma.

Za vse najine domislice.

PRODAJNA MREŽA

• gradbeni material • ročno in strojno orodje • pribor • delovna oblačila • vrtni oddelek • keramika • elektro porogram • barve • vodovod • • ogrevanje...

SAM JARŠE

Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje

tel.: 01/72 98 800 fax: 01/72 98 832

SAM STRANJE Zg. Stranje 1a 1242 Stahovica tel.: 01/72 96 283 fax: 01/72 96 285

SAM LATKOVA VAS Latkova vas 84 3312 Prebold tel.: 03/70 32 700 fax: 03/70 32 710

SAM NAZARJE Lesarska cesta 2 3331 Nazarje tel.: 03/83 92 760 fax: 03/83 92 765

Nasipi 6a 1420 Trbovlje tel.: 03/56 14 780 fax: 03/56 14 785

Image Sam 188x265.indd 2 32 Process CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black

TA2TO/Fotokabina

SAM TRBOVLJE

28.7.11 9:45

Gradimo z Merkurjem

STREŠNE KRITINE SUHOMONTAŽA ELEKTROINSTALACIJE OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE OMETI IN FASADE

STAVBNO POHIŠTVO

GROBA GRADNJA

Celovite, v praksi preverjene rešitve: • vsi izdelki na enem mestu, • najboljši nakupni in plačilni pogoji, • možnost strokovne vgradnje z garancijo, • prilagojeno osebnim potrebam in željam.

UREDITEV OKOLICE

KOPALNICA NA KLJUČ

OPREMA DOMA

Za pomoč pri načrtovanju, izboru, dostavi in vgradnji ter individualne ugodnosti pri nakupu in financiranju: • pokličite 04 258 8703 (vsak delovnik od 8.00 do 15.00) • pošljite na številko 3131 sporočilo MERKUR GRADITELJ • ali izpolnite obrazec na www.merkur.si/graditelj

TALNE IN STENSKE OBLOGE VODA IN KANALIZACIJA

Vaše ugodnosti: 3-5%

2-5%

Popust obračunamo takoj na blagajni, razen za izdelke, ki so že znižani in akcije Izberi svoj popust.

Za nakup od 400 do 1.250 € priznamo 3 % popusta, za še večje nakupe pa 5 % popust.

Štirikrat letno prejmete bon za popust glede na skupno vsoto vseh vaših nakupov na Merkurjevo kartico zaupanja.

Nudimo možnost še cenejšega nakupa s strokovno vgradnjo pooblaščenih izvajalcev.

Posredujemo hitre kredite za zneske od 250 do 2.500 €.

Pomagamo pri pripravi vloge za pridobitev sredstev EKO sklada (pasivna gradnja, okna, fasade, ogrevanje …).

BONITETNI POPUST

Za res velike nakupe se lahko dogovorite za še večje popuste.

Status Graditelja zapišemo na vašo Merkurjevo kartico zaupanja za celoten čas trajanja vašega projekta, ki ga dogovorite s svojim skrbnikom oz. v trgovskem centru.

ZA VAS

darilna kartica MERKUR v znesku Pridobite status Graditelja in sodelujte v žrebanju za darilno kartico Merkur v vrednosti 500 €.

Oglas Eko Studio - Knauf.indd 1

Podrobnosti na: www.merkur.si/graditelj

Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo

GOTOVINSKI POPUST

33

1.9.2011 9:11:53

EKO DOBRE PRAKSE

Avtor fotografij: Miran Kambič

ENERGETSKO UČINKOVITA POSLOVNA ZGRADBA MENERGA Nizkoenergijska inteligentna poslovna zgradba Menerga je primer arhitekture v sozvočju z okoljem. Ugodni ambientalni učinki – kot so primerna osvetljenost, izbrani koti padanja svetlobe, učinki senčenja, izkoriščanje pasivnih virov energije, regulacija osvetljenosti in vtoka energije sončnega sevanja – zavisijo od pametne regulacije energetike in sinhroniziranega krmiljenja podsistemov. Slednje zajema termično aktiviranje betonske konstrukcije, proizvodnjo toplotne in hladilne energije, prezračevanje in klimatizacijo, lokalno regulacijo, notranjo in zunanjo razsvetljavo ter barvne korekcije stavbnega volumna.

Energetski koncept Osrčje rešitve predstavlja integralni pristop, ki temelji na zasnovi zelenega energetskega koncepta zgradbe. Ta proces načrtovanja med seboj sinhronizira ogrevanje, prezračevanje in hlajenje ter ostale procese in jih povezuje prek centralnega nadzornega sistema.

Energetske komponente se med seboj »razumejo« in neprestano usklajujejo. Posledica sinhroniziranih postopkov, ki jih predlagamo, je pregledno delovanje in preprosto upravljanje. Pri tem se neizpodbitno zagotavlja tudi najvišje energetske in ekonomske prihranke.

Koncept integralne energetske rešitve obsega: • prezračevanje in klimatizacijo 34

• ogrevanje in hlajenje • pripravo in razdelitev toplotne in hladilne energije • izrabo alternativnih virov energije • aktiviranje betonske konstrukcije • izrabo geotermalne energije • digitalno regulacijo in centralni nadzorni sistem Izjemno pomembno je zavedanje, da je vsak koncept potrebno individualno prilagoditi na posamezno zgradbo, njene zahteve in posebnosti ter upoštevati možnosti, ki jih dopušča njen kontekst. Prav zaradi tega je nujna povezano delovanje strokovnjakov – arhitektov, projektantov, energetikov, izvajalcev … ki so včasih delovali neodvisno.

Sodelovanje med arhitekti in projektanti Poslovna stavba Menerga je primer sinergije med oblikovno vizijo arhitektov, gradbenih fizikov in tehnični zahtevami projektantov.

Medsebojno sodelovanje se je začelo že v začetni fazi razvoja koncepta zgradbe. Določili smo detajle, kot so npr. naklon stekel na objektu, optimalna lega, debelina izolacije, preprečitev toplotnih mostov, toplotno prehodnost stekla.

Npr. velikost in naklon zunanjega stekla (600 m2 zunanjih zastekljenih površin) predstavlja arhitekturno potezo, hkrati pa projektantsko priložnost za pridobivanje energije.

Slednje smo seveda s pridom izkoristili.

Med procesom se je izkazalo, da nekatere arhitekturne detajle lahko podpremo s tehničnimi rešitvami, tako da energetski izkupiček ne predstavlja le vsote teh simbiotičnih idej, ampak njun faktor. Zagovarjamo idejo, da je optimalna celostna zasnova zgradbe stičišče med arhitekturno zasnovo, zahtevami inženirke stroke in narave.

Samo poudarjamo, da je na procese v zgradbi potrebno gledati integralno. Procese je potrebno preučiti in jih medsebojni uskladiti, tako da zgradba ne bo po nepotrebnem trošila dragocene energije. Ne nazadnje se je potrebno zavedati, da je celota več kot vsota posameznih delov. Odgovorni investitor bo za takšno zasnovo potreboval nekoliko več časa in natančnejšo izpiljenost detajlov, a bo na koncu prizanesel tako naravi – manjša ekološka obremenitev, manj sproščenega CO2 v ozračje – kot sebi – finančni prihranek.

Poslovna zgradba Menerga Količina uporabnih površin:

3000 m2

Specifična raba energije:

45,4 kWh/m2

Prihranek energije:

224,8 MWh (42%)

Zmanjšanje emisij CO2:

46,4 t (47%)

Letni prihranek:

8.920 €

Priprava tople vode in ogrevanje Zgradba ima vgrajeno hibridno toplotno črpalko voda-voda. Gre za hibridni hladilno grelni stroj. Priprava sanitarne vode v letnem režimu se izvaja s kondenzacijsko toploto hibridnega grelno-hladilnega stroja. Grelna moč je 87 kW. Regulacija poteka prek integralnega digitalnega procesorja z namensko programsko opremo.

Izkoriščanje geotermalne toplote – talna voda • V zimskem režimu ogrevanje s toplotno črpalko - dvig temperature talne vode iz 13 na 22 do 35 stopinj C. Kombinirano grelno število 4,5 – 6,5 • V letnem režimu izkoriščanje geotermalne toplote za hlajenje, skupaj s toplotno črpalko, povprečna temperatura hladilnega medija 18 stopinj C (talna konstrukcija min. 20 stopinj C) • Paralelno - bivalentno ogrevanje s plinskim nizkotemperaturnim kondenzacijskim kotlom Prezračevanje Prezračevanje je neviden, a izjemno pomemben energetski detajl objekta. V javnosti je koncept prezračevanja premalo izpostavljen in velikokrat je govora le o hlajenju/ ogrevanju, ne pa tudi ob hkratnem prezračevanju!

Hlajenje oziroma ogrevanje je namreč vedno potrebno gledati v kontekstu svežega zraka. Če po določenem času prostora ne prezračimo, postane zrak v tem prostoru zatohel (neprijetnega vonja), ljudje

pa se v prostoru počutijo slabše.

Ob tem se ne niža le kvaliteta bivanja, ampak tudi storilnost posameznika. Zaključimo lahko, da ljudje v prostoru preprosto potrebujejo optimalne bivalne pogoje – nujna komponenta pa je svež zrak.

Pozimi zrak ogrejemo in prostori postanejo prijetno topli. Po določenem času kvaliteta zraka v prostoru pade – zrak v prostoru postane »podihan«, njegov vonj pa zatohel.

Tukaj se ljudje, razumljivo, zatečejo k odpiranju oken, da bi v prostor nadomestili podihan zrak s svežim. Pri tem se ujamejo v zanko, da energijo in s tem denar, ki so ga porabili za ogrevanje prostora, s tem »vržejo« skozi okno; nadomestili so le podihan zrak, pri tem pa so izgubili vso energijo (!), potrebno za ogrevanje. Toda prezračevanje je nujna komponenta, zaradi česar pri takem početju ne moremo kriviti ljudi, ki želijo kakovostne bivalne pogoje in ročno zračijo prostor.

Obratno velja poleti.

Na strani investitorja je torej, da zagotovi primerno prezračevanje prostora glede na prostorsko obremenitev, pri tem pa zagotovi prezračevalne naprave z visokim energetskim izkoristkom. To pomeni, da izjemno veliko energije, ki bi nam sicer »ušla« skozi okno, ponovno pripeljemo nazaj v prostor. To naredimo tako, da vzamemo energijo podihanemu zraku in jo prek medija predamo svežemu zraku. V prostor smo tako pripeljali svež zrak, ogret na primerni temperaturi. Pri tem privarčujejo zajetno vsoto denarja, hkrati pa bistveno manj obremenjujejo okolje, saj potrošimo manj energenta.

Na problem prezračevanja gledamo kot na osrčje rešitve problema hlajenja in ogrevanja.

Krmiljenje: Inteligentna zgradba omogoča krmiljenje in regulacijo številnih podsistemov: prezračevanje in klimatizacijo, proizvodnjo toplotne oziroma hladilne energije, lokalno regulacijo, termično aktiviranje betonske konstrukcije, notranjo in

zunanjo razsvetljavo, taljenje snega na parkiriščih in dovozih, zalivanje zelenice, podpora logistike, itd.

Centralni nadzorni sistem nam omogoča spremljanje in spremljanje prostorskih parametrov (temperature in vlage). Na osnovi teh podatkov inteligentna zgradba sama regulira potrebe po ogrevanju/hlajenju – dodatno greje oziroma hladi, po potrebi zastira okenske žaluzije …

Nadzor in spremljanje vseh procesov v objektu je tako mogoče nadzirati iz vsakega osebnega računalnika.

Za enkrat povezave z napravami za spremljanje in napoved vremena nismo implementirali. Sama povezava v sistem regulacije ne predstavlja problema, medtem ko inteligentna povezava v sistem zagotovo predstavlja izziv prihodnosti. Ne glede na to se je potrebno zavedati, da je zanesljivost vremenske napovedi relativna. Vsekakor moramo tudi upoštevati, da je vremenska napoved le ena izmed številnih spremenljivk v enačbi dobre klime.

GreenBuilding Award Evropske komisije Za projekt poslovne zgradbe Menerga je podjetje dobilo priznanje za Energetsko učinkovit projekt 2006, hkrati pa postalo prvi slovenski partner, kasneje pa tudi podpornik združenja Evropske komisije za energetsko učinkovitost v nestanovanjskih zgradbah – Green Building.

Leta 2008 so na podlagi vzorne energetske prakse prejeli najvišjo nagrado s področja energetske učinkovitosti – EU GreenBuilding Award 2008.

Direktor Menerge Danijel Muršič meni: »Z osvojitvijo te nagrade smo pokazali, da je Slovenija sposobna parirati najboljšim evropskim rešitvam. Še več. Pokazali smo, da je Slovenija še v tako zahtevni »bitki« sposobna zmagati!« Klemen Fajmut 35

Mercator Gradnja

Ađ

OD

DO

, Đ ȧ,-4 ȧ&'Đ ȧ ȧ#,#0%#21)-ȧ3ŕ',)-4'2

4QCȧI?PȧNMRPC@SHCRCȧX?ȧEP?BLHMȧNMȧL?ŖCJSȧSŖGLIMTGRCȧP?@CȧCLCPEGHCȧ TȧM@JGIGȧNMTCŖ?LCȧRMNJMRLCȧGXMJ?AGHCȧGNB

Je na voljo v Mercatorjevih Centrih tehnike in gradnje po vsej Sloveniji: a GALSđŕFK> - + !BKQBO QBEKFHB DO>AKGB FK MLEFĒQS> GALSĒŖFK>, 3FM>SPH> @

GALSĒŖFK> a BIQFK@F - Gradbeni center BIQFK@F ĐQBC>K> )LS>Ŗ> BIQFK@F a OBĒF@B +!1%Å OBēF@B !BPQ> PSL?LAB

a $LOKG> />ADLK> + !BKQBO QBEKFHB FK DO>AKGB %LOKG> />ADLK> *GRQLJBOPH> @

%LOKG> />ADLK> a %O>PQKFH - M Center gradnje &O>PQKFH ,>PBIIGB IBĒ> )>MIB &O>PQKFH a (LMBO - + !BKQBO QBEKFHB )LMBO )LILASLOPH> @BPQ> a )GR?IG>K> - + !BKQBO QBEKFHB FK DO>AKGB ŕOKRŖB ÅLQ H PBGJFĒŖR ŕOKRŖB a *>OF?LO - + !BKQBO QBEKFHB +>OF?LO 1Oē>ĒH> @BPQ>

a *BQIFH> %O>A?BKF @BKQBO +BQIFH> !BPQ> 53 ?OFD>AB +BQIFH> a *ROPH> 0L?LQ> - M Center tehnike in DO>AKGB +ROPH> 0L?LQ> ÅIBPB a -LPQLGK> - M Center tehnike in gradnje Postojna 1Oē>ĒH> @BPQ> a -QRG - + !BKQBO QBEKFHB FK DO>AKGB ÅQRG -OJLĒH> @BPQ> a 0BSKF@> - M Center tehnike, gradnje in pohištva Sevnica, Savska @BPQ> ? a 0ILSBKPH> FPQOF@> - + !BKQBO QBEKFHB FK DO>AKGB 0ILSBKPH> FPQOF@> *GR?IG>KPH> @BPQ> QBI

a 0ILSBKPHB (LKGF@B - + !BKQBO QBEKFHB FK DO>AKGB 0ILSBKPHB )LKGF@B "BI>SPH> @BPQ> a 3BIBKGB - M Center tehnike FK DO>AKGB 3BIBKGB )FAOFŖBS> @BPQ> a Đ>IB@ - + !BKQBO QBEKFHB FK DO>AKGB đ>IB@ !BIGPH> @BPQ> a in še ostale prodajalne s tovrstno ponudbo po Sloveniji. +BO@>QLO A A

"RK>GPH> @BPQ> *GR?IG>K>

M Gradnja_image PR.indd 1

36

8/30/11 9:48 AM

gradbene trgovine

www.terra-rb.si

Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 t *H POC Ig, T: 01 / 2800 776 t ÀLPøKJDB Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 t ÇFMF[PLSJWOJDB T: 01 / 3603 845 t 4FäBOB Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 t "KEPWÝǏJOB Goriška c. 72 T: 05 / 3671 420 t ,P[JOB IOC Hrpelje, T: 05 / 6892 490 1FTOJDB QSJ .# Pesnica 37, T: 02/ 7295 430 t "OIPWP Vojkova 1, T: 05 / 3350 470 t #SFäJDF C. bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400

37

EKO RAZISKUJEMO

KAKO SLOVENCI RAVNAMO Z ENERGIJO Terenska Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS omogoča podroben vpogled v ravnanje z energijo v slovenskih gospodinjstvih. Glede na osveščenost smo Slovenci na dobri poti, vendar bo potrebnih še veliko prizadevanj, da bomo resnično energetsko učinkoviti.

Ali smo pri ogrevanju stanovanja učinkoviti?

Ogrevamo se predvsem s kurilnim oljem in drvmi. Pri centralnem načinu ogrevanja prevladujejo manj učinkoviti kotli.

Kako uravnavamo temperaturo v stanovanju?

Povprečna temperatura zraka v stanovanjih je podnevi dobrih 21 stopinj C, kar je rahlo višje od priporočene, ponoči pa je skladno s priporočili nižja za dobri 2 stopinji C. Učinkovita raba energije je vse bolj aktualna tema, še posebej zanimiva pred začetkom nove kurilne sezone. Izdatek za energijo, ki vključuje ogrevanje, gorivo za osebni prevoz in elektriko, predstavlja v gospodinjstvu pomemben delež rednih mesečnih stroškov. Proizvodnja energije, v veliki meri še vedno pridobljene iz fosilnih goriv, in naraščajoča poraba, zaradi negativnih vplivov na okolje predstavljajo dodatno aktualnost.

Raziskava REUS 2010, v katero je bilo vključenih prek tisoč gospodinjstev, je med drugim pokazala dokaj velik razkorak med tem, kaj Slovenci mislimo, in kako dejansko ravnamo z energijo. Določeno stopnjo osveščenosti je pokazalo 83 odstotkov anketiranih. Na podlagi trditev, ki se nanašajo na ravnanje pri rabi energije in odnos do okolja ter na podlagi rezultatov raziskave pa se je v razred osveščenih uvrstilo le 28 odstotkov gospodinjstev.

Pri izvedbi raziskave REUS 2010, katere pobudnik in nosilec je agencija Informa Echo, je sodelovalo osem podjetij in inštitucij. Z namenom spremljanja trendov na tistih področjih, ki močno vplivajo na porabo energije v gospodinjstvih, so ob 38

rezultatih raziskave pripravili tudi kazalnike učinkovite rabe energije.

Raziskava REUS 2010 in kazalniki odgovarjajo na ključna vprašanja o tem, kako Slovenci ravnamo z energijo.

Energetska učinkovitosti – da ali ne?

To ni več vprašanje. Aktualna vprašanja so: Kaj lahko še naredim, da prihranim denar in energijo? Kdaj je pravi čas? Koliko je potrebno vložiti in v kolikšnem času se mi bo investicija povrnila?

Povzetki ključnih kazalnikov Kaj je glavni motivator za učinkovito ravnanje z energijo?

Glavni motivator za učinkovito ravnanje z energijo je za skoraj dve tretjini (65 odstotkov) gospodinjstev prihranek denarja in varovanje okolja v enaki meri. Slaba tretjina (31 odstotkov) se je opredelila za prihranek denarja.

Kako energijsko učinkovite so enodružinske in večstanovanjske stavbe?

V Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe.

Ali smo pri hlajenju stanovanja učinkoviti?

Klimatska naprava je zelo velik porabnik električne energije, česar se mnogi ne zavedajo.

Ali smo učinkoviti pri razsvetljavi?

V Slovenskih gospodinjstvih že prevladujejo sijalke nad navadnimi žarnicami. Dobra petina ponavadi ne ugasne luči, ko zapusti prostor.

V kolikšni meri smo učinkoviti pri rabi gospodinjskih aparatov?

Približno četrtina gospodinjstev ne ravna učinkovito z gospodinjskimi aparati. Majhen odstotek je energijsko učinkovitih štedilnikov. Energijsko učinkovitih hladilnikov je skoraj dve tretjini.

V kolikšni meri smo učinkoviti pri rabi avdiovizualnih aparatov in računalnikov?

Doma presedimo v povprečju skoraj 9 ur ob računalnikih in televizorjih.

Trinajst odstotkov gospodinjstev ne ugaša računalnika ali televizije, ko ju ne potrebuje.

Več o raziskavi REUS si lahko preberete na www.pozitivnaenergija.si .

Rajko Dolinšek, Informa Echo

jubizol_JUB-SLO_oglas_188_265KNAUF_volna.pdf

1

10.8.2011

13:04:12

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Za vsako hišo, ki da kaj nase.

JUB d.o.o.

Dol pri Ljubljani 28 SI-1262 Dol pri Ljubljani T: 080 15 56, E: info@jub.si Član Skupine JUB

39

Ko koristi Ko koristi presežejo presežejo stro{ke! stro{ke!

VARNOST IN VAR^NOST Z ROKO V ROKI! Oblecite svojo hi{o v negorljivo fasadno izolacijo iz kamene volne InsulationZin ROKO prihranite!

VARNOST IN Knauf VAR^NOST V ROKI! FASADA, izolirana s kameno volno Knauf Insulation, nudi: Oblecite svojo hi{o v negorljivo fasadno izolacijo ■ visoko toplotno izolativnost, iz kamene volne Knauf Insulation in prihranite!

izbolj{ano požarno varnost; kamena volna bistveno upo~asni {irjenje požara, ■ paropropustnost, ki hi{i omogo~a dihanje, FASADA, izolirana s kameno volno Knauf Insulation, nudi: ■ visoko zvo~no izolativnost, ■ visoko toplotno izolativnost, ■ mehansko odpornost in trajnost, ■ izbolj{ano požarno varnost; kamena volna bistveno upo~asni {irjenje požara, ■ visoke energijske in finan~ne prihranke.

■ paropropustnost, ki hi{i omogo~a dihanje, ■ visoko zvo~no izolativnost, ■Ve~ mehansko odpornost in trajnost, na ■ visoke energijske in finan~ne prihranke.

■

www.knaufinsulation.si

Ve~ na

www.knaufinsulation.si

KI-OGLAS ZA FASADNE IZOLACIJE-203x271 mm.indd 2

40

PRIPORO^AMO Sanacije in novogradnje

Novogradnje

PRIPORO^AMO Plo{~e PTP-035 Lamele FPPL Sanacije Novogradnje in novogradnje Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka svetovanje≤knaufinsulation.com Plo{~e PTP-035 Lamele FPPL

tehni~no svetovanje: 04 5114 105 Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka svetovanje≤knaufinsulation.com tehni~no svetovanje: 04 5114 105

1/7/11 10:18:02 AM