junij 2006
št. 21
Plakete in nagrade Občine Mirna Peč Poplavljeno območje Temenice Rekordna udeležba motoristov na blagoslovu Odkritje Brajerjeve jame Intervju z novo cvičkovo princeso Program prireditev ob občinskem prazniku
ŽUPANOVA BESEDA Spoštovane občanke in občani! Letošnjo pomlad je zaznamovalo kar nekaj stvari, ki nas obračajo k drugačnemu razmišljanju in povzročajo več ali manj skrbi. Ena takih je občutna podražitev naft nih derivatov, katerih trend rasti se še ne bo ustavil, mnogim pa povzroča bistveno povečanje življenjskih stroškov. Podražitve so posledica razmer na svetovnem trgu in nanje ne moremo vplivati. Tako je naen krat najcenejša in tudi najenostavnejša za uporabo električna energija, a kaj ko nam v prihodnjem letu obetajo več kot petdeset odstotno povečanje cene, češ da je pri nas daleč najcenejša v Evropi. Verjetno se bo najbolje vrniti k t.i. obnovljivim virom ener gije, kot so: drva, ki jih pri nas ne manjka, saj gozd pokriva preko polovico površine občine. Na omenjene stroške gospodinjstev obči na ne more vplivati. Večji vpliv ima na komu nalnem področju, saj Občinski svet potrjuje cene vode, kanalščine in gospodinjskih odpadkov. Upravljalec JP Komunala Novo mesto je že večkrat predlagala povečanje cen, a smo se temu doslej uspešno upirali, tako da imamo ceno za komunalne storitve med najjižjimi na Dolenjskem. Na področju vodooskrbe se bomo izogni li povečanju cen, zaradi stroškov filtriranja vode na izviru in zamenjave cevovoda, s
Poročilo z 29. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč 29. redna seja Občinskega sveta Občine Mirna Peč, 21. 3. 2006 je potekala v znamenju sprejemanja različnih odlokov. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli Odlok o spremembi in dopolnitvi Prostorsko ureditvenih pogojev za podeželski prostor Občine Mirna Peč, s katerim se uskladi prikaz namenske rabe zem ljišč in območij naravnih vrednot v grafičnem delu PUP- a s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednje ročnega plana Občine Novo mesto za območ je Občine Mirna Peč. Sprejeli so še Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na našem območju in Teh nični pravilnik o javni kanalizaciji ter Pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije. Slednji podrobneje ureja osnove in normative ter postopke pri obračunavanju stroškov za uporabnike na območju, kjer je javna kanalizacija zgrajena, je v gradnji, ali pa je gradnja predvidena. Obravnavali in potrdi li so tudi Sklep o višini prispevkov občanov, ki se na novo priključujejo na vodovodno ali kanalizacijsko območje. Tako bo moral torej lastnik objekta za priključitev na vodovodno omrežje plačati prispevek v višini 100.000,00 tolarjev, za priklop na kanalizacijsko omrežje pa 200.000,00 tolarjev. Višina prispevka se revalorizira z mesečnimi indeksi rasti cen za ostalo nizko gradnjo. Zaradi degradiranega
junij 2006
tem da se bomo priklopili na lastni vir. Z usta novitvijo javnega podjetja CEROD, ki bo skr belo za odpadke iz posavskih, belokranjskih in večino dolenjskih občin, se stroški zbiranja in odlaganja ne bodo bistveno povečali. Re zerve pa obstajajo še na organizaciji zbiranja in odvoza. Večja neznanka so odpadne vode, ki jih po letu 2015 naj ne bi neočiščenih spuščali v podzemlje. Sedanja zakonodaja dopušča postopno urejanje tega področja, saj je obsto ječa tehnologija čistilnih naprav zelo draga, upravljanje le-te pa prinaša visoke stroške. Določeni problemi bi se lahko reševali zelo preprosto, pa stroka tega še noče videti. Lahko pa država pod pritiskom EU določi vi soko takso za obremenjevanje podtalnice, s katero bo prisilila posameznike k hitrejšemu reševanju čiščenja odpadne vode. Veliko različnih razlag je slišati v zvezi z izgradnjo avtoceste in priključne ceste do Mirne Peči. Če je, v celoti gledano, rešitev še tako dobra za občino, je razumljivo, da ne more biti dobra za vse. Ali je trasa zgrešila neko parcelo, ki bi jo lastnik dobro vnovčil ali pa bo bodoča državna cesta od Mirne Peči do priključka na avtocesto zmanjšala promet v Mirni Peči. Razumljivo je, da predvidena rešitev zmanjšanja prekomerne obremenitve ceste skozi Mirno Peč ne odgovarja vsem. Mirna Peč bo dobila skoraj tri kilometre dolgo priključno cesto, samo pod pogojem, da bo to državna cesta in jo bo zgradila drža va. Povsem logično je, da ne morejo od No
vega mesta do Trebnjega, na vzporednem delu, poleg avtoceste, potekati tri državne ceste. Lokalna cesta skozi središče Mirne Peči prinaša tudi urejanje prometa v pri stojnosti občine. Povečani stroški občine za vzdrževanje te ceste se nikakor ne more jo primerjati s pomembnostjo priključne ceste za dolgoročni razvoj občine. Občina bo morala plačati del izgradnje te ceste, in sicer tisti del ceste, ki bo služil le občanom (pločnike, kolesarsko stezo) in za ta del po trebno javno razsvetljavo. Država verjetno res še nima v celoti zagotovljenih sredstev za izgradnjo priključne ceste do Mirne Peči in bo za njeno realizacijo potrebno tudi v prihodnje vložiti veliko truda. Temu v prid pa ne more biti, sicer trenutno koristno a dolgoročno nepotrebno, zaostrovanje od nosov s pristojnimi predstavniki države, ki morajo zagotoviti več kot miljardo in pol tolarjev za izgradnjo priključne ceste. Občinski svet je na zadnji seji že dal po zitivno mnenje k predlogu lokacijskega načrta z nekaterimi pripombami, v kratkem pa naj bi ga potrdila tudi Vlada. Z dokončno rešitvijo vas bomo podrobno seznanili na zborih krajanov. Bliža se občinski praznik, ob katerem smo, skupaj s prizadevnimi člani društev in posamezniki pripravili kar nekaj prireditev. Ob spremljanju prireditev vam želim obilo lepih trenutkov.
prostora, oziroma obratovanja kamnoloma Čemše, pa se v celoti priznajo obveznosti krajanom vasi Čemše, ki so v letu 2003 že pla čali prispevek za izvedbo priključkov ter po lovični znesek od navedenega krajanom vasi Šentjurij na Dolenjskem. Ker bodo letošnje leto lokalne volitve, je bilo potrebno sprejeti tudi Odlok o določitvi volilnih enot v naši ob čini in imenovati občinsko volilno komisijo. Sprejet je bil še cenik zakupnin za kmetijska zemljišča in predlagani kandidati za sodnike porotnike iz naše občine. Obravnavali in spre jeli so tudi letni program socialnega varstva, športa in kulture v Občini Mirna Peč. Irena Mežan, občinska uprava
minister za šolstvo. Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli Odlok o zaključnem raču nu proračuna Občine Mirna Peč za leto 2005. Predhodno so ga obravnavali tudi vsi odbori Občinskega sveta in ga z nekaj priporočili tudi predlagali svetu v sprejem. V drugi obrav navi so bili sprejeti Odlok o komunalnih tak sah v Občini Mirna Peč, Odlok o spremembi Odloka o občinskih cestah ter Odlok o rav nanju z zapuščenimi vozili. Slednji določa postopek, pogoje in način odstranjevanja z javnih prometnih ali drugih površin, uniče nje ter prodajo zapuščenih vozil. Ob aktualni problematiki vzdrževanja regionalne ceste Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto je bila tej temi namenjena posebna točka. Svetniki in župan so predstavili dosedanja prizadevanja za boljše vzdrževanje te ceste. Izoblikovalo se je skupno stališče, da svetniki podpirajo namen, zaradi katerega se je ustanovila civil na družba, cilji družbe in občine so enaki, ob tem pa ostaja vprašanje, ali je zagotavljanje boljšega vzdrževanja regionalne ceste edini vzrok ustanovitve civilne družbe. V nadalje vanju so svetniki obravnavali tudi predlog DLN avtocestnega odseka Ponikve-Hrastje ter izoblikovali nekaj predlogov za dopolni tev besedila, ki so se zdela svetnikom nujna in potrebna, zaradi racionalizacije posegov na območju pod Dolenjo vasjo, z namenom ohranjanja obstoječih kmetijskih zemljišč ter predlagali ponovno preučitev možnosti ume stitve dodatnega podhoda za pešce. Irena Mežan, občinska uprava
Poročilo s 30. redne seje Občinskega sveta Občine Mirna Peč Na majski seji Občinskega sveta, dne 9.5. 2006 so svetniki izdali mnenje k prijavlje nima kandidatoma na delovno mesto rav natelja v OŠ Mirna Peč. Oba kandidata so povabili tudi na predstavitev vizije vodenja šole. Glede na to, da so svetniki menili, da je učiteljski zbor naredil napako, ker ni izve del predstavitve obeh kandidatov in ker so bili mnenja, da šola potrebuje na vodilnem mestu novo svežino, so se odločili, kljub večinski podpori učiteljskega zbora doseda njemu ravnatelju Aleksandru Rupeni, izdati pozitivno mnenje prijavljenemu kandidatu Mariu Mohoroviču. Seveda pa ravnatelja ime nuje svet šole, soglasje k imenovanju pa izda
Zvone Lah, Župan
Priznanja Občine Mirna Peč za leto 2006 Plaketo Občine Mirna Peč prejme Drago Saje G. Drago Saje je že štirinajsto leto predsednik Društva upoko j e n c e v M i rn a Peč, ki šteje 406 članov. Pod nje govim vodstvom upokojenci us pešno uresniču jejo svoj delovni program: na so cialnem, rekrea cijskem, kulturnem, humanitarnem in družabnem področju. Pri delu ga obli kuje izreden čut do sočloveka, kar se še posebej kaže v skrbi za osamljene, bolne, socialno šibke člane društva ter za jubilan te. Z obiski na domu in v domu starejših
Plaketo Občine Mirna Peč prejme Alojz Dragan Alojz Dragan je eden od us tanoviteljev Tu rističnega druš tva Mirna Peč. V vseh 12-ih letih delovanja društva je bil in je med najaktiv nejšimi člani in član upravnega odbora društva. Je eden od po budnikov in organizatorjev tradicional nega golobinjskega pohoda in obuditve starega običaja obiska polnočnice z bakla mi, ki se ga udeleži vsako leto več ljudi. Ima pomembno vlogo pri izpeljavi sedaj
Plaketo Občine Mirna Peč prejme Božidar Žagar Božidar Žagar vodi moški pev ski zbor Rožma rin, ustanovljen pri Društvu upo kojencev Mirna Peč, že od usta novitve v letu 2002. S p etj e m s e ukvarja že vse življenje, začel
jim s toplo in vzpodbudno besedo vliva upanje v boljši jutri ter jim tako polepša jesen življenja. Veliko truda in prostega časa je g. Dra go Saje vložil v ustanovitev moške pevske skupine ROŽMARIN, ki pod okriljem Društva upokojencev Mirna Peč deluje že od decembra 2002. Člani skupine Rožmarin, med katerimi je tudi g. Drago, prepevajo slovenske ljudske in narodne pesmi ter tako na samostojnih koncertih in na raznih drugih prireditvah razveselju jejo domače občinstvo ter publiko izven meja naše občine. G. Drago se izredno tru di, da bi »ROŽMARIN DOLGO CVETEL«, zato mu ni žal, ne časa ne avtomobila za prevoz na vaje ali domov tistih članov, ki le tega nimajo. V prostem času se g. Drago preizkuša tudi na področju pesništva. S svojimi pe smimi, ki opevajo lepoto domačega kraja, vinskih goric, cviček, vsako leto sodeluje
na srečanju upokojencev – literatov Do lenjske in Bele krajine in tako pripomore, da glas o naših krajih odmeva prek meja občine. Na družabnih srečanjih upokojen cev zbrano družbo zabava z anekdotami in šalami iz resničnega življenja. Da le-teh ne bi prekril prah pozabe, jih je kar nekaj »posodil« v zapis znanemu novomeške mu zapisovalcu anekdot in šal g. Slavku Doklu. Prav tako se g. Drago trudi za ohranjanje starih običajev. Njegovo delo je bilo bogato razvejano tudi v preteklo sti, saj je bil več kot 10 let član župnijske ga sveta v naši fari. Povsod in vedno je deloval in še deluje povezovalno, zato je z njim prijetno delati.
že tradicionalnega srečanja Mirnopeča nov in Žužemberčanov na Frati, številne ure prostovoljnega dela pa je prispeval pri ostalih akcijah, kot so: izgradnja bru narice oziroma delovne akcije v Zijalu, vodenje skupin itd. Brunarica, krita s slamo in s kovinskim podvozjem, je bila ena prvih takih na Do lenjskem in kmalu so nas posnemala še druga društva izven naše občine. Že blizu 10 let koristno služi različnim prireditvam društev v občini in tudi izven nje, s čimer prispeva k promociji Občine Mirna Peč. Alojz Dragan eden od pobudnikov označitve pešpoti Mirna Peč – Frata, je aktivno sodeloval pri prvem urejanju pešpoti od Zijala do Svete Ane in pomaga pri vsakoletnem čiščenju in vzdrževanju te poti. Nepogrešljiv je tudi pri številnih akci jah na Golobinjku, kot so: sajenje lipe pri
cerkvi Sv. Uršule, postavitev usmerjeval nih kozolčkov, prvomajsko kresovanje in nedavna postavitev golobijskega ključa. Aktivno deluje tudi v Lovski družini Mirna Peč in pri Društvu vinogradnikov Mirna Peč in pomaga da je sodelovanje med omenjenimi društvi prav po nje govi zaslugi še boljše. Kljub temu, da ni predsednik nobenega od društev, je nesebično pripravljen pomagati vsem in rad prenaša svoje izkušnje na mlajše. Je vedno poln načrtov in idej, pozitiv ne energije in pripravljen priskočiti na pomoč. Za svoje delo si zasluži javno zahvalo.
je pri mladinskem zboru, nadaljeval pri cerkvenem mešanem pevskem zboru v Mirni Peči. Pri pevskih zborih aktivno sodeluje – poje že 35 let. Zdaj pa je že četrto leto zborovodja pevskega zbora Rožmarin. Zbor je imel v tem času že dva samostojna koncerta v domači občini in več nastopov, tako doma kot tudi po dru gih krajih dolenjske, sodeloval je tudi na nekaterih revijah pevskih zborov. Pevski zbor Rožmarin izvaja predvsem ljudske, narodne in domače pesmi. Božidar Žagar sicer ni akademsko izobražen glasbenik, je pa osebnost z velikim posluhom za glasbo, s talentom
za ohranjanje kulturnega izročila, s tem da se z vso iskrenostjo trudi pri vodenju zbora in tako pripomore k ohranjanju pevske kulture na našem območju. Nje govo delo ni samo ljubiteljsko, saj vlaga veliko truda v vaje in v organizacijo na stopov ter skrbi za pester izbor skladb, ki jih zbor izvaja. Zato za svoje delo zasluži javno priznanje.
Zato mu Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč
Zato mu Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč.
Zato mu Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje plaketo Občine Mirna Peč. junij 2006
Nagrado Občine Mirna Peč prejmejo mirnopeški člani Jamarskega kluba Novo mesto
V okviru Jamarskega kluba Novo me sto, ki deluje že od leta 1962, je 12 članov iz Občine Mirna Peč, od teh pa je šest bolj aktivnih in sicer: Matej Ajdič, Filip Avbar, Drago Primc, Jože Avbar in Jože Tomšič, ki so se klubu pridružili leta 2002 ter Andrej Gašperič, ki je v klub vstopil leta 1996. Andrej Gašperič, Filip Avbar, Jože Avbar in Jože Tomšič so tudi člani
upravnega odbora, Jože Tomšič je poleg tega že četrto leto predsednik Jamarskega kluba Novo mesto. V zadnjih letih se je s pristopom novih članov iz mirnopeškega konca povečala intenzivnost raziskovanja kraškega tere na tudi v Občini Mirna Peč. Skupno so za klub opravili okrog 400 akcij, od tega 135 akcij na mirnopeškem področju. Nji
Senena linija Pöttinger, sadje, zelenjava… Prva junijska sobota je na mirno peškem sejmu ponudila precej novih zanimivosti, ki so pritegnile izredno veliko število obiskovalcev. V okviru mirnopeškega sejma je na mreč potekala predstavitev kmetijske mehanizacije, ki jo je pripravilo Gove dorejsko društvo Mirna Peč v sodelova nju z uvoznikom Zupan-trade iz Šem petra v Savinjski dolini in servisnim ter prodajnim podjetjem Grič iz Artmanje vasi pri Dobrniču in kjer so predstavili sodobno seneno linijo znamke Pöttin ger. Praktični prikaz delovanja kosilni ce, obračalnika, zgrabljalnika in balirke za valjaste bale je pritegnil izredno pozornost in zanimanje. Na ogled je bilo več tipov kosilnic, obračalnikov in zgrabljalnikov ter nakladalna prikolica. Kmetje so od uvoznika dobili tudi vse druge informacije, ki so jih zanimale v zvezi z nabavo in delovanjem teh kme tijskih strojev. Za posebno zanimivost ob ogledu sodobne kmetijske tehnike, so gove dorejci poskrbeli še s prikazom košnje s kosilnico, ki jo je vlekel vprežni par
junij 2006
Strajnarjevih konj iz Globodola. Tudi obračalnik za seno na konjski pogon ni deloval nič slabše od zdajšnje sodobne mehanizacije. Posebno mlajšim je bila košnja in obračanje s konjsko vprego nekaj, česar še niso videli, mnogi starej ši kmetje pa so se tega še prav dobro spomnili in slišati je bilo, kako težko je bilo v letih po drugi svetovni vojni priti do, za tiste čase, zelo iskane in sodobne kmetijske mehanizacije, daj so bile dr žavne meje za uvoz zaprte. So pa “taki stroji” takrat zelo pripomogli k hitreje in lažje opravljeni košnji in sušenju sena, pa še okolja niso onesnaževali. Sejemsko ponudbo je tokrat dopol nila še kmetija Pleško iz Otočca. Na prodajo, na okrog 5 ha veliki kmetiji, integrirano pridelujejo sezonsko sadje in zelenjavo, za katero je bilo izredno zanimanje, saj so prodali vse jagode in skoraj vso zelenjavo: zgodnji krompir, cvetačo, kumare, solato, zelje, kore nje, čebulo in ostalo, tako da bodo na prihodnji sejem pripeljali še več pridelkov. Ljuba SUKOVIČ
hovo delovanje zajema iskanje dihalnikov in novih jamskih vhodov, raziskovanje že znanih objektov, izobraževanje in izpopolnjevanje jamarjev in novih kan didatov, okoljevarstena dejavnost – pre ventiva in čiščenje jam, sodelovanje pri vodenju kluba. Na območju Občine Mirna Peč so razi skali sledeče objekte. Globodol z okolico: • na novo odkopali, raziskali in registri rali Džonovo jamo, Slugovo jamo 2, Kačjo jamo, Navinčevo brezno, Griv čevo jamo, Kruzlevo polšno; • poglobili in raziskali Malo vratnico in Ajdovško jamo, • raziskali in registrirali Jamo v Petelije ku in Kolenčevo jamo; • na novo izmerili in zrisali Babjo jamo in Koprivnico; • ponovno izmerili Slugovo jamo, Veliko vratnico, • uredili plezalni vrtec v Malikovcu. Zijalo – Sv. Ana: • raziskali in registrirali jamo Trnevc in Kastelčevo jamo; • odkopali in raziskali brezno pod Sv. Ano; • opravili poskusno kopanje v Zijalu – neuspešno. Grč vrh: • očistili Malisnco in uredili plezalni vrtec; • odkopali in raziskali Pungerčarjevo jamo; • na novo odkopali in raziskali Brajer jevo jamo. Prav tako so opravili voden pohod za učence OŠ Mirna Peč iz Mirne Peči prek Goriške vasi, Grč vrha ter Globodola in nazaj v Mirno Peč s predstavitvijo glav nih kraških značilnosti tega območja in pripravili celodnevni voden pohod za skupino pohodnikov s širšega območ ja Slovenije od Mirne Peči do Zijala, Sv. Ane, Goriške Vasi, Globodola do Frate s predstavitvijo kraških ter kulturno-zgodo vinskih znamenitosti mirnopeške doline. V letu 2003 so v Globodolu organizirali večdnevni jamarski tabor, ki se ga je po leg domačih jamarjev, udeležilo kar nekaj domačinov in cca 25 jamarjev iz prijatelj skega kluba iz Italije. Med njihove večje uspehe spada novo odkritje Kačje jame v Globodolu, ki je trenutno med najdaljšimi na tem koncu, Slugove jame 2, čiščenje Malisnice in v letu 2006 odkritje Brajerjeve jame, ene najlepših po njeni vsebini na dolenjskem koncu.
Zato jim Občina Mirna Peč, v zahvalo za preteklo delo in za vzpodbudo za naprej, podeljuje nagrado Občine Mirna Peč.
Civilna družba o uničeni Vzdrževanje regionalne ceste R3-651, Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto, državni cesti Trebnje Mirna Peč - Novo mesto opozorila obrodila prve sadove? Zaradi izredno uničene državne ceste R3-651, ki vodi od Trebnjega preko Mirne Peči v Novo mesto, so v petek, 21. aprila, zvečer, pobudniki Civilne družbe iz Mir ne Peči pozvali občane na zbor občanov v dom kulture, da bi izrazili svoja mnenja in predloge, glede prekomerne uporabe te ceste. Zbora civilne družbe so se udeležili predvsem prebivalci vasi in krajev, ki živijo neposredno ob omenjeni cesti in po kateri vsakodnevno vozijo nepregledne množi ce osebnih vozil, avtobusov, traktorjev in predvsem težkih tovornjakov s priklopni ki, ki vozijo kamen, gramoz in pesek iz kamnoloma sv. Ana, ki je v občini Trebnje, upravlja pa ga Cestno gradbeno podjetje Novo mesto. Po izjavi župana Zvoneta Laha bo občina verjetno zaprosila še za uradno štetje prometa na tej cesti. Zaradi udarnih jam in ugreznjenega cestišča se je v prete klosti zgodila že huda prometna nesreča, v kateri sta umrla dva tuja državljana. Za Občino Mirna Peč in njene prebivalce je ta cesta zdaj edina povezava z Novim me stom in Trebnjim, kamor se jih večina vozi na delo in v šolo. Za asfaltiranje te ceste so v preteklem obdobju občani namenili tudi samoprispevek. V peticiji, ki jo bodo skupaj s podpisi občanov naslovili na Direkcijo RS za ceste in ministru za promet Božiču, zahtevajo, da nemudoma opravijo posnetek stanja na cesti, omejijo promet in popravijo celotno uničeno cestišče. Ker je s tako povečanim prometom ogrožena varnost vseh udele žencev prometa, posebno pa še otrok, zah tevajo tudi izgradnjo pločnikov iz Mirne Peči do Biške vasi in do Šrange. Mnenja so tudi, da občina te ceste, po izgradnji avto ceste, če jo bo dobila kot občinsko cesto, ne bo zmogla popraviti nastale škode, zato upajo na odziv Direkcije republike Sloveni je za ceste. Poudarili so tudi, da s tem, ko se zavzemajo za popravilo ceste R3-651, z ničemer na nasprotujejo izgradnji priključ ka na bodočo avtocesto. Ljuba Sukovič Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina. mirnapec@siol.net, TRR 01370-0100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Min istrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektori rala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Utrip, d.o.o. Naklada: 800 izvodov.
Povečanju prometa in nastanku vse večjih poškodb na državni cesti Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto je iskati vzrok tudi v letu 2001, ob začeti ponovni eksp loataciji kamnoloma Sv. Ana. Po letu ali dveh so se tako pojavili prvi večji znaki poškodb cestišča (udarne jame, pose danje robov, mrežne razpoke), ki niso le običajna tovrstna posledica zimskih pogojev. Nastale razmere na tej cesti so bile v letu 2003 tudi predmet obravnave na seji Občinskega sveta Občine Mirna Peč. Občina Mirna Peč je že takrat pristojne državne službe pozvala k takojšnjemu saniranju nastalih posledic in poziv ute meljevala z zahtevo občinskih svetnikov ter z apeli naših krajanov. Ob izvajanju sanacij manjšega obsega v naslednjem letu, nam je Direkcija RS za ceste posre dovala odgovor, da so večje poškodbe (op.: v območju, kjer so bili postavljeni novi prometni znaki z omejitvijo hitrosti) posledica plazenja terena in da bo rešitev za te odseke iskala njihova geotehnična služba. Po zimi 2004/2005 so se predvsem na odseku ceste Mirna Peč – Novo mesto
razmere znatno poslabšale. Po slabo iz vedenih popravilih ceste v letu 2004 ter po novo nastalih poškodbah so občinski svetniki zahtevali, da se Direkcijo RS za ceste ponovno opozori na nevzdržne razmere. V prvi polovici lanskega leta je bil tako, glede na leto 2004, obseg popravil večji. S strani pristojne službe pa je bilo v odgovoru na naš poziv zapisano, da so sredstva za ta namen omejena, da se dela v sredini leta zaključijo ter da bodo z njim nadaljevali v letu 2006. Leto 2006 je prineslo ustanovitev civilne družbe, ki se zavzema tudi za to, da bi se reguliral tovorni promet na cesti, samo cesto pa ustrezno obnovil. Sedanje stanje na cesti so obravnavali odbori občinskega sveta za prostor in gospodarstvo, kot tudi sam občinski svet. Neposredne pogovore s samimi izvajalci vzdrževanja je opravil tudi župan. Akcije enih in drugih so privedle do prvih resnejših posegov pri urejanju ceste. Želeli bi, da bi s skupnim prizadevanjem občinskih svetnikov, civilne družbe in občinske uprave dosegli ustrezen odziv države in da se bodo san acijska dela na cesti nadaljevala. Andrej Kastelic, občinska uprava
OBVESTILO
Na podlagi prvega odstavka 28. člena člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) javnost obvešča mo, da bo
1. PROSTORSKA KONFERENCA ZA OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT INDUSTRIJSKA CONA (IC) DOLENJA VAS potekala v četrtek, 22. 6. 2006 ob 17.00 uri, v prostorih Osnovne šole Mirna Peč, Trg 8, Mirna Peč. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta IC Dolenja vas. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, gospodarstva, inte resnih združenj, društev ter organizirane javnosti. Namen prostorske konference je pridobiti in uskladiti priporočila, usme ritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti, glede priprave občinskega lokacijskega načrta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zasto pajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo oz. organizirano javnost, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila ali usmeritve v zvezi s pripravo občinskega lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo (osnutek programa priprave in povzetek za javnost) je na vpogled na sedežu Občine Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč, vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 do 14.30 ure, v sredo od 7.30 do 16.30 ure ter v pe tek od 7.30 do 12.30 ure. Zvone Lah l.r., Župan Občine Mirna Peč
junij 2006
Državni lokacijski načrt za avtocesto na odseku Ponikve – Hrastje Odsek avtoceste Ponikve - Hrastje je del evropske ceste E-70 Fernetiči - Ljub ljana – Obrežje in del X. evropskega prometnega koridorja, ki Zahodno in Srednjo Evropo povezuje z Južno Evro po. Odsek poleg mednarodnih povezav prevzema tudi medregionalni promet med osrednjo in jugovzhodno Slovenijo ter povezuje dve močni urbani območji s prestolnicama Ljubljano in Zagrebom. Odsek je pomemben za gospodarsko in prostorsko integracijo širše dolenj ske regije. Na avtocesto se priključujejo prečne povezave dolin Save in Krke, po membno vlogo ima tudi v povezovanju turističnih zmogljivosti tega območja, ki bazirajo na termalno zdraviliških, kulturnih in izletniških potencialih. Na zahodu se odsek navezuje na avtocestni odsek Pluska – Ponikve, na vzhodu pa se navezuje na odsek Hrastje - Lešnica, ki je že v gradnji. Trasa avtoceste se na tem odseku zač ne vzhodno od naselja Gorenje Ponikve in južno od sedanje hitre ceste H1, kjer se preko izven nivojskega priključka Trebnje - vzhod priključuje na hitro cesto H1 s krožnim križiščem. V začet nem delu poteka po tipično kraškem, precej razgibanem terenu, v nadaljeva
nju pa po izrazito zakraselem tere nu, poraslim z goz dom. Sledi cca 2 km dolg del trase, ko se le-ta vzpenja preko z gozdom poraslih južnih pobočij Požganja. V nadaljevanju se avtocesta spušča proti Dolenji vasi, teren zopet posta ja izrazito zakra sel, z globokimi vrtačami in skal nimi grebeni. Na prečenju globoke zajede je predvi den viadukt Dole (241,80 m), nato se prične globok vkop. Avtocesta nato prečka ozko dolino ter se po severnih pobočjih Šentjurskega vrha spusti v dolino Igmance. Na zadnjem delu od seka se približa poteku obstoječe hitre ceste H1. Na začetku odseka je predviden nadvoz, ki je sestavni del priključka Trebnje - vzhod in sočasno pomeni
Določena obveznost plačevanja komunalnih taks Občinski svet je sprejel Odlok o komunalnih taksah v Občini Mirna Peč. Odlok zavezuje pravne in fizične osebe – taksne zavezance, za plačilo komunalne takse za naslednje predmete in storitve: 1. uporabo glasbenih in igralnih avtomatov v javnih lokalih, ki niso predmet Zakona o igrah na srečo (igralni avtomati, biljard, igralne karte ipd.); 2. začasno uporabo javnega pločnika ali druge javne površine (javne ceste, javne zelene površine ipd.) pred poslovnimi in drugimi prostori za opravljanje gostinsko turistične in trgovske dejavnosti ter namene gradbeništva; 3. za začasno uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov za razstavlja nje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene; 4. uporabo javnih površin za druge začasne namene (za stojnice, točilnice, cirkuse in podobne druge namene); 5. uporabo plakatnih mest, ki jih določi pristojni organ občine ter za druge reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali kako drugače označeni na javnih mestih, oz. opravljajo dejavnost oglaševanja javnosti in 6. uporabo vitrin, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe. Takso mora torej plačati pravna in fizična oseba, ki uporablja/daje v promet/ogla šuje ipd. navedene predmete ali storitve na območju občine. Vsi zavezanci so dolžni prijaviti taksno obveznost občinski upravi najmanj 15 dni pred njenim nastan kom. Prijavijo jo na obrazcu, ki ga dobijo na občini. Taksno obveznost so dolžni prijaviti tudi tisti, ki že uporabljajo/dajejo v promet/ oglašujejo ipd. navedene predmete ali storitve na območju občine in še niso plačali komunalne takse. Nadzor nad prijavljanjem in plačevanjem taksne obveznosti vrši medobčinski inšpektorat. Za vprašanja smo vam na voljo na tel. št.: 07 38 45 196 ali na e-mailu: obcina.dtoplice@siol.net Brigita Kalčič , medobčinski inšpektorat
junij 2006
povezavo med obstoječo hitro cesto H1 ter naseljem Grm. Za povezavo med naselji in z gozdnimi ter ostalimi potmi sta v nadaljevanju odseka predvidena dva podvoza. Na zadnjem delu odseka je predviden še en podvoz in sicer za pre hod poljske poti za smer proti Hmeljčiču oz. Malemu Kalu. Na območju med Dolenjo vasjo pri Mirni Peči in Gornjo Mirno Pečjo je predviden priključek z deviacijo Mirna Peč v skupni dolžini cca 3,28 km. Gre za deviacijo ceste, ki se na regionalno cesto R3 651 odsek Trebnje - Novo mesto (Bršljin) naveže na koncu naselja Mirna Peč ter devacije manjših delov lokalne ceste Mirna Peč - Dolenja vas pri Mirni Peči - Poljane in javnih poteh, s katerimi se naveže na obstoječe cestno omrežje v naselju. Deviacija te ceste bo imela status regionalne ceste. S prečkanjem avtoceste v podvozu, se nadaljuje v smeri naselja Šentjurij na Dolenjskem, do sedanje ceste H1. Na deviaciji Mirna Peč je na Marofu predviden pokriti vkop ter podvoz ceste pod železniško progo Ljubljana – Novo mesto. Dolžina odseka Ponikve - Hrastje je 7.165 m in prevzema funkcijo obstoječe H1, ki se po izgradnji AC prekategorizira v regionalno cesto. Območje državnega lokacijskega načrta obsega približno 107 ha, od tega posega na najboljša kmetij ska zemljišča na površini približno 26 ha, na druga kmetijska zemljišča približno 3 ha, na gozdna zemljišča približno 67 ha, na zazidljive površine približno 2 ha in na obstoječe ceste približno 4 ha. Jerneja Dragan, občinska uprava
Način in pogoji za Poplave zaradi močnih padavin Močno deževje je v noči na ponedeljek, 28. so gasilci PGD Mirna Peč, ki so postavili predstavitev 5. 2006 pa do 30. 5. 2006 pustilo posledice okoli hiše zaščitne vreče, prečrpavali so vodo iz hiše, prenašali in podložili so tudi v naši občini. kandidatov za pohištvo. Pri reševanju so pomagali tudi Poplavljena so bila najnižja območja vaščani. Škoda še ni znana. župana občine v dolini Temenice, Igmance in v globo Voda je prišla tudi v kletne prostore dolski dolini. V sredo smo opravili ogled Osnovne šole Mirna Peč in v nekatere in članov posledic deževja, ki so bile najhujše v stanovanjske hiše, kjer so lastniki posre sredo zjutraj in dopoldne in so nastale dovali sami. občinskega zaradi povečanega vodostaja Temenice, Zaenkrat natančnejšega obsega posle sveta ki je prestopila bregove na celem ob dic poplav še ni možno dati, zagotovo Pred bližnjimi lokalnimi volitva mi za župane in člane občinskih svetov je uredniški odbor na sestanku 5. junija 2006 sprejel pravila objavljanja člankov v času volilne kampanje, ki temeljijo na Zakonu o volilni kampanji (Urad ni list RS, št.62/94) in Zakonu o medijih (Uradni list RS, št.35/01) ter 6. členu Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Obči ne Mirna Peč (Uradni list RS, št. 26/00). Kandidati za občinskega svet nika bodo lahko v 22. številki Glasila Občine Mirna Peč svoj pro gram predstavili na četrtini strani, strankarska lista pa na eni strani. Kandidat za župana bo imel za svojo oz. predstavitev programa na voljo eno stran. Cene, ki veljajo v času predvo lilne kampanje za objavljanje v Glasilu Občine Mirna Peč, so z vključenim davkom sledeče: ce lotna stran 50.000 SIT, polovica strani 35.000 SIT in četrtina strani 25.000 SIT. Pri predstavitvi velja načelo enakopravnosti glede prostora objav. Prednost bodo imeli kan didati za župana, nato kandidati za člane občinskega sveta. Pred stavitve bodo objavljene glede na vrstni red prispetja na naslov Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč. Kandidati, ki se boste odločili za svoje objave v glasilu, se obrni te na uredništvo glasila pisno ali po telefonu na št: 07/39 36 100 naj kasneje do 11. septembra 2006.
močju Temenice, še posebej pa v Zijalu, Ivanji vasi pri elektrarni in naprej proti Mirni Peči (poplavljena mostova za Go renji in Dolenji Podboršt). Poplavljena je bila celotna dolina Temenice v Malen ski vasi, pod Jablanom, Goriško vasjo in pod Vrhovem. Voda je v zgodnjih jutranjih urah vdrla v stanovanjsko hišo Pavlenčevih na naslovu Trg 19, poprav ljen je bil most čez Temenico za Vrhovo in Goriško vas, v širokem pasu obeh bregov Temenice pa so bila poplavljena številna zemljišča. Promet čez Temeni co je bil onemogočen do večernih ur praktično povsod po občini, razen v Biški vasi in v Ivanji vasi, kjer sta ostala edina še prehodna mostova do večera, ko se je reka Temenica umirila in se za čela ponovno vračati bliže svoji strugi. Ocenjujemo, da je reka Temenica tako poplavila zemljišča v skupni površini okoli 100 ha. Temenica je na nekaterih območjih zalila poti, dvorišča in vrtove (Zijalo, Ivanja vas, Malenska vas), najhuje je bilo na stanovanjski hiši Pavlenčevih, pri čistilni napravi Mirna Peč, kjer je voda zalila kletne prostore do stropa in vdrla v stanovanje, zaradi česar je bilo potreb no izprazniti vse prostore. Posredovali
pa lahko predvidimo škodo na kmetij skih zemljiščih ob Temenici večjih raz sežnosti, saj so na tem območju najbolj rodovitna zemljišča. Poplavljena Temeni ca je s sabo nosila veliko blata, ki je pri odtekanju vode ostajalo na zemljiščih. Poleg poleganja poljščin in travinja so na nekaterih mestih poljščine uničene ali je pričakovati slabšo kvaliteto, ravno tako je prišlo do onesnaženja krme na travinju. Natančnejše posledice poplav je zaenkrat težko oceniti. Občina Mirna Peč je v skladu z Za konom o odpravi posledic naravnih nesreč o obsegu poplav že v petek, 2. junija 2006, obvestila regijski center za upravo in reševanje, ki bo zbirne podat ke o predhodni oceni škode posredoval Ministrstvu za okolje in prostor. Občina bo škodo lahko ocenjevala in zbirala natančne podatke o poškodovanosti od upravičencev šele na podlagi ustrez nega sklepa s strani vlade RS, ki mora predhodno še ugotoviti, ali je dosežen limit za pomoč skladno z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. O nadaljnih aktivnostih, v zvezi z odpravo posledic škode zaradi poplav, vas bomo obveščali. Mira Barbo, občinska uprava
Uradniški odbor Glasila Občine Mirna Peč
junij 2006
Urejeno praznjenje greznic V mesecu aprilu je pričel veljati občinski Odlok o odvajanju padavinske vode na območju Ob čine Mirne Peč (Ur.l. RS 33/06), ki ureja tudi praznjenje greznic. V skrbi za čisto okolje ter prilagoditev dr žavnih zakonov evropskim predpisom, je bil sprejet Zakon o varstvu okolja, na osnovi katerega je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Ur.l. RS št. 105/02). Bil je neposredna ope rativna podlaga za urejeno kontrolirano in evidentirano praznjenje greznic na območ ju Občine Mirna Peč. Izvajalcu javna službe je naloženo, da mora zagotoviti za občane praznjenje ali prevzemati vsebino greznic in blato manjših čistilnih naprav in o tem tudi vo diti evidenco o izvoru in količini prevzete vsebine greznic ali blata. Obveznosti lastni kov stavb, kjer nastaja odpadna voda, ki se trenutno odvaja v greznice, so navedene v 29. členu zgoraj navedenega odloka, ki se glasi sledeče: »(1) Na območjih, kjer javna kana lizacija še ni zgrajena ali se tudi po operativnem programu ne predvideva in se odpadna voda iz stavb odvaja v greznice ali male čistilne naprave, je lastnik stavbe dolžan z izvajalcem skle niti pogodbo o praznjenju greznice, oziroma odvozu blata iz male čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa. (2) V primeru, ko izvajalec ugotovi,
da vsebina greznice, ki je bila pripelja na na centralno čistilno napravo ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika. Vsebine greznic, blata iz malih čistil nih naprav in ostankov čiščenja ka nalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij, ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo. (3) Na območjih, kjer po operativ nem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, ni dovo ljena gradnja greznic, temveč se pred vidi gradnjo malih čistilnih naprav. Obstoječe greznice so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2010, če je stavba na vodovars tvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do 31. 12. 2018. Greznice je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen cetrifikat.« Navedeni člen sodi tudi med sankcio nirane in sicer z globo za pravno osebo 350.000 SIT, za fizično osebo-posameznika pa z 80.000 SIT. Komunala Novo mesto, d.o.o. kot izvaja lec storitve odvajanja in čiščenja odpadnih
voda na območju občine Mirna Peč ima pripravljeno vse potrebno, da se obvezno sti iz naslova državnih in občinskih predpi sov lahko izvajajo. V prid enakomernejši in bolj tekoči izvedbi pozivamo stranke, da se čim prej oglasijo na sedežu Komunale Novo mesto, d.o.o, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto pri g. Ilar Igorju (tel:07-3932-488, e-mail: igor.ilar@komunala-nm.si), kjer bodo dobili nadaljnja pojasnila in navodila. Osnovne informacije se dobi tudi na sedežu Občine Mirna Peč pri g. Andreju Kastelicu. Igor Ilar, Komunala Novo mesto
Majski pohod »obrtnikov« na Golobinjek
Območna obrtna zbornica Novo mesto je stanovska organizacija obrtnikov in pod jetnikov, ki deluje na področju šestih dolenj skih občin. Poleg osnovnih nalog servisa članom in zastopanja njihovih interesov, organizira tudi razne družabne prireditve. Te imajo namen medsebojnega druženja in tudi spoznavanja novih ljudi in krajev. Zato smo tudi letos pripravili že 27. majski pohod, ki ga organiziramo po občinah, od koder prihajajo naši člani. Tako se je druščina šestdesetih pohod nikov, članov zbornice, skupaj s svojimi
junij 2006
družinskimi člani in prijatelji 13. 5. 2006 odpravila na tradicional ni majski pohod. Organizirali smo ga s pomočjo Turističnega društva Mirna Peč in Občine Mirna Peč. Potekal je od Mirne Peči preko Golobinjske gore do lovske koče nad Globodolom. V Mirni Peči je skupino oseb, ki so na zborno mesto prispeli z av tobusom ali prišli sami, najprej pozdravil župan Zvone Lah, ki nam je izrekel dobrodošlico ter nam zaželel prijetno rekreacijo in druženje v njihovi občini. Na pot nas je povedel Alojz Dragan, ki je z umirjenim korakom in lepo besedo predstavil občino in povedal, veliko vsem nepoznanih, zanimivosti iz lokalnega oko lja. Mimo Podboršta in skozi gozd smo se počasi vzpenjali na Golobinjek, kjer nas je vmes čakalo več postojank. Najprej pri brunarici Martina Brlogarja, nato na doma čiji Draganovih, večji postanek pa je bil pri Dularjevih, kjer so nas pogostili z domači mi dobrotami, Jože Rozman pa nam je kot sommelier predstavil vrhunska domača vina z degustacijo. Prijetno okrepčani in dobre volje smo odšli naprej po cesti do
cerkve sv. Uršule in sv. Roka, kjer nam je Marjan Primc temeljito razkril dolgoletno zgodovino cerkve in kraja. Po vinski cesti, v sončnem dnevu, smo se nato večkrat usta vili pri odprtih vratih zidanic, zato smo tudi na cilj prispeli z zamudo. Ta je bila seveda opravičljiva, saj se ni lepo zameriti ljudem, ki ti ponudijo okrepčilo. Pri lovskem domu nam je predsednik Lovske družine Mirna Peč Lambert Pate povedal nekaj zanimivo sti o zeleni bratovščini, nato pa nas pova bil na lovki golaž. Dobro kosilo in rujna domača kapljica sta samo pripomogla, da je obrtniška druščina končala pohod v ve selem vzdušju. Vsi udeleženci so bili nad izvedbo celotnega pohoda navdušeni. Na novo smo spoznali čudovit košček Dolenj ske, za kar se vsem prizadevnim osebam iz Turističnega društva in Občine močno zahvaljujemo. Vrhunska izvedba pohoda in odlično sodelovanje pri organizaciji nam daje tudi prepričanje, da bo tudi le tošnje 11. septembrsko srečanje obrtnikov Območne obrtne zbornice Novo mesto, ki bo dne, 2. 9. 2006 v Mirni Peči, uspelo v vseh pogledih. Še enkrat prijateljski pozdrav in zahvala. Drago Dobravc, sekretar OOZ Novo mesto
Hišne čistilne naprave V podjetju Komunala Novo mesto sprem ljamo zakonodajo in tudi izvajamo ukre pe, ki jih nalagajo pravilniki in uredbe. To pomeni, da gradimo in načrtujemo javno kanalizacijo za vsa naselja, ki mora jo biti po operativnem programu spreje tem na ravni države, opremljena z javno kanalizacijo. Ta naselja so vsa naselja in zaselki, ki povzrocajo obremenitve, ki je večja od 50 PE (1 PE = populacijski ekvivalent = je enota za obremenjevanje vode, ustrezna onesnaževanju, ki ga pov zroči en prebivalec na dan, kar pomeni 60g BPK5/dan). Opremljenost teh nase lij z javno kanalizacijo in čistilnimi napra vami, je potrebno zagotoviti do leta 2015. Naselja oz. objekti, kjer nastaja odpadna voda in se nahajajo na vodovarstvenem območju, morajo biti opremljena z jav no kanalizacijo oz. morajo odpadne vode odvajati v nepretočno greznico najkasneje do 31. decembra 2010. Na ostalih območjih z redko poselitvijo pa do leta 2018. Na območju Dolenjske kot tudi celotne Slovenije je gostota naselij zelo majhna, veliko je manjših zaselkov z nekaj objekti, zato smo v podjetju Ko munala Novo mesto pripravili rešitve za te objekte. Da bi se izognili neurejenosti in poplavi različnih izvedb brez ustrezne poprodajne servisne in svetovalne služ be, smo sklenili pogodbo o sodelovanju s tremi dobavitelji. Hišne čistilne naprave, velikosti od 5 PE dalje, je že možno naročiti v našem podjetju. Poskrbeli bomo za celotno os krbo: od svetovanja pri izbiri, naročilu, dobavi, montaži, servisu ponudili bomo tudi sklenitev vzdrževalne pogodbe za tekoče vzdrževanje. Da bodo delo, ser vis in ostale dejavnosti potrebni za nor malno delovanje hišnih čistilnih naprav kakovost ni, sta v naši po nudbi dva tipa čistilnih naprav (klasična-razpr šena biomasa in biodisk-pritrjena biomasa), ki sta preverjena tudi
Hišna čistilna naprava
v Sloveniji. Oba tipa sta v celoti izdelana iz umetnih mas, tako da razen izkopa in priprave temeljne plošče ni nobenih drugih gradbenih del. Montaža in zagon čistilne naprave s predajo celotne doku mentacije (načrti, dnevniki obratovanja, navodila ...) sta tako lahko izvedena že v nekaj dneh. Energetsko sta oba tipa na prav zelo varčna, saj potrebujeta za delo vanje v povprečju 1-1,5 kWh/dan. Potre ba po prostoru je 4-10 m2, kar pomeni, da pri preureditvi sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda zadostuje pro stor obstoječe greznice. Učinek čiščenja je na teh čistilnih napravah tudi preko 90 %. V prid manjšim stroškom in varovanju okolja – vode je možno prečiščeno vodo uporabljati tudi za zalivanje vrtov ali za uporabo v sanitarne namene. Investicijski stroški za dobavo in mon tažo čistilne naprave za čiščenje odpad nih voda enega stanovanjskega objekta
so od 640.000,00 SIT dalje. Odvisno od velikosti hišne čistilne naprave. Ob tem pa je potrebno tudi upoštevati dejstvo, da se po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. 123/2004; 9. člen) zmanjša dajatev na 15 % obstoječe, kar trenutno pomeni zmanjšanje z 1137,35 SIT/m3 na 30,60 SIT/m3 porabljene pitne vode. To sicer tudi pomeni znižanje me sečnega računa za komunalne storitve pri povprečni porabi 20 m3 za 2.335 SIT. Za vlaganje na področju ekologije, kar iz gradnja hišne čistilne naprave vsekakor je, je možno tudi pridobiti ugoden kredit Eko sklada, j.s., Ljubljana. Za vsa pojasnila glede hišnih čistilnih naprav smo vam na voljo na telefonski številki: 07/3932 488, g. Igor ILAR, ali na e-mail: igor.ilar@komunala-nm.si Komunala Novo mesto, Igor Ilar
Čistilna akcija Občina Mirna Peč je v soboto, 1. aprila letos, v sodelovanju z Osnovno šolo, Lovsko družino, Govedorejskim društvom, Turističnim društvom, Ribiš ko družino Novo mesto in novomeš kimi jamarji izpeljala zelo uspešno akcijo čiščenja okolja. Namen akcije je bila ureditev širše ga bivalnega okolja, obsegala pa je čiš čenje naslednjih območij: podzemne jame Malisnice v Grč vrhu pod vods tvom jamarjev, obrežja ponikalnice Temenice pod vodstvom ribičev in okolice cest izven naselij v celotni občini pod vodstvom lovcev. Člani Govedorejskega društva so nabrane smeti in nesnago na zbirna mesta dovažali s traktorji. Občina Mirna Peč je organizirala odvoz kosovnih odpadkov in drugih smeti, nabavila je vreče za smeti in zaščitne rokavice za učence, starše, učitelje. Osnovnošolci
so urejali tudi okolico šole in zelenice ter gredice z rožami. Žal se je akcije skupaj z otroki udeležilo le manjše število staršev, ki bi na ta način lahko dali dober zgled svojim potomcem in jih tako tudi praktično vzgajali, kako je treba varovati, paziti in čistiti bivalno okolje. Krajani in lastniki vikendov ter zidanic na območju Grč vrha so ureja li tudi cesto. Jamarji so v neposredni bližini jame Malisnice nedavno odkri li še eno izjemno lepo jamo s kristali, katere vhod so zavarovali. Za vse udeležence čistilne akcije, so lovci v svoji lovski koči za zaključek pripravili skupno malico. Na srečanju po končanem delu, so glede na velike količine odpadkov na zbirnih mestih, znova ugotavljali, da nekateri prebival ci še vedno niso dovolj osveščeni, saj se ne zavedajo, da če nesnago odpelje jo izpred svojega praga v naravo, rav no tako onesnažujejo svoje bivalno okolje, zato bodo take akcije še potrebne. Ljuba SUKOVIČ
Primer postavitve hišne čistilne naprave
junij 2006
Brajerjeva jama Brajerjeva jama – jama kot jama, nič posebnega, blatna luknja z nekaj kapniki, ki se kmalu konča. Pač jama kot večina drugih, pa vendar ni tako. Za svojim vsakdanjim imenom skriva neprecenljive lepote in neobičajne posebnosti kraškega podzemlja. Zgodba o jami se je začela pisati že pred nekaj leti in sicer leta 2002, z vstopom nekaj zagretih mladcev v Jamarski klub Novo mesto, kjer je s tega konca večino časa sameval le en član in se zaradi tega ni posvečalo večje pozornosti domačemu terenu. Fantje so bili na začetku precej zagri zeni in intenzivneje smo začeli razi skovati Globodol z okolico, dolino reke Temenice od izvira v Zijalu do ponorov pri Goriški vasi in Vrhovem ter seveda področje Grč vrha. Prve akcije v Grč vrhu so bile bolj spoznavanje terena in takoj nam je dalo misliti, da tu bi pa nekaj mora lo biti, nekaj kar že dolgo iščemo. Najprej nam je g. Pungerčar poka zal špranjo v njihovi hosti, katero smo razširili in raziskali, a se je hitro ustavilo. Pozimi smo speljali nekaj iskalnih akcij in tako leta 2003 našli nekaj dihalnikov, še najbolje je kazal “moj” dihalnik v neposredni bližini Malisnce, katerega smo kmalu začeli kopati. Do danes smo skopali cca 10 m3 materiala in prišli do globine 15
10
junij 2006
m. Jama nam ni prizanašala, saj smo jo večino skopali, »prišparanih« nam je bilo le nekaj metrov. Od jame - di halnika si veliko obetamo, a se bo za to potrebno še precej potruditi. Po tem je sledilo še kar nekaj iskalnih akcij. Pri tem smo ugotovili, da je na severni strani Malisnega hriba še ne kaj jam, v katere bi prišli brez večjega truda, če ne bi bile do vrha zasute s smetmi. Očitno domačini še niso okoljsko osveščeni, saj se v njih najde jo vse vrste odpadkov, od nevarnih, pa malo manj nevarnih, starih pa tudi svežih se ne manjka. Ljudje ne vedo, da to kar vržejo v jame dobijo preko pipe nazaj v kozarec. Andrej: Tako je prišla zima 2006. S Tomom sva ponovno, ob dokaj debeli snežni oddeji, opravila iskanje dihalnikov. Našla sva dva, vsak »svojega«. Prvi di halnik sta dve polšni v razmaku nekaj metrov, drugi pa ob robu skalne gmo te, kjer smo že ničkolikokrat šli mimo, pa se nam ni javil. Dobil je ime Naš dihalnik. Ker so bila tla kar na široko kopna, kljub nizki temperaturi, sva ga za vsak slučaj zametala s snegom, da čez kak dan ponovno preveriva, ali diha ali ne. Čez tri dni nas je bilo malo več in ponovno smo šli preverit teren in ugotovili, da bi obe zadevi znali biti obetavni.
Tom: In tako pride sobota, 4. 3. 2006, klic s strani Andreja in naslednje vpraša nje: “Tom, k’ maš .... in bi ti men to posodil bi nekaj za hišo delal”? in odgovor: “Mam, prid puj, samu ne me motit se učim,” tako sva se čez kakih 30 minut videla in začela se je debata o ženskah, pijači, cigarah, NE - to ni res, stekla je debata o jamah, debata o Grč vrhu, DEBATA, KI MI BO ZA VEDNO OSTALA V SPOMINU IN DATUM ( 4. 3. 2006). Kmalu sva imela določeno uro 16:00 in pa ob jekt - Naš dihalnik,ter NE ZA DOLGO. Ob predvideni uri sva bila že skoraj pri objektu, nobenega snega, samo rahlo je pihalo. Kmalu sva pričela s kopanjem, širjenjem, odmikanjem skal in vsem tistim, kar spada zraven. Po cca dveh urah je bil vhod odprt. Že vmes je pri širjenju padlo manjše kamenje in nama nakazovalo, da se ne bo končalo samo pri 5-ih metrih, ko pa sva vhod odprla, je bilo to tudi potrjeno oz malo pozneje. Ker sva šla oba samo na kratek sprehod v Grč vrh in nihče izmed naju ni imel s seboj jamarskega pasu, sva malo improvizirala in tako se je Andrej, varovan z vrvjo, spusti v brezno. Že prvi njegovi opisi sestopa so dali ve deti, da sva odkrila nekaj velikega, nekaj prečudovitega. Po cca 8 metrih je prispel do manjše dvorane 1 x 3 metre, iz katere je bil viden prehod v
novo brezno, ki se je kasneje izkazalo kot ogromna dvorana. Videli so se že prvi kapniki. Ker zmanjkalo vrvi sva se odločila, da greva domov po pasove, vrvi. In to tudi storiva. Ok rog 19:30 ure sva bila ponovno pred jamo. Andrej prične z opremljanjem, vmes pa sva se vseskozi pogovarjala, ti kaj misliš, počak, bova vidla, pa si videl veliko kapnikov, za vsazga naj manj dva, ... in Andrej: Opremljal sem jamo, hitel sem ko likor sem mogel, seveda ne prehitro, varnost je vedno prva. Grizlo me je kaj je v temi spodaj, nekaj mora biti. Po mojem je tudi Toma razjedalo in me je v mislih priganjal, pa dej že spacej tista pritrdišča, da še jest vidim kakšna je ta stvar. Končno mi je uspe lo narediti dve pritrdišči. Z vsakim metrom spusta je bilo lepše. Spustil sem se »na dno«, ki pa to ni bilo, le vrh »ledene gore«. »Ej, prit brž, to mo raš vidt.« Sem vpil. Kmalu je prišel še Tom in »Ej, stari …, JEEEEEE, JUHU, HA HA HA«. Besede, ki ne povedo veliko, toda tokrat so povedale vse in še več. Bilo je za ponoret in res sva norela, pijana od veselja in žlahtne opojnosti jame. Rokovanje, stiskanje, objemanje, še kušnu bi ga, če nebi bil dec, pa še neobrit za povrh. Tom: In tako stojiva na robu dvorane z pogledom na spodnjo etažo, srečna, vesela. Greva naprej? Ja, greva! Samo,
kaj nebi koga obvestila o odkritju, da z nama deli prečudovito odkritje. In tako Andrej opremlja za spust v spod nji del dvorane, sam pa ven iz jame, poklicati domov, poklicati Mihata, Čokita, Borivoja,....., o ko bi mi saj mo bitel zdržal. Po nekaj minutah sem zu naj, pokličem domov, povem, da sva odkrila jamo 100-letja na dolenjskem, ženi naročim, naj pokliče Renato in poda informacijo naprej. Pokličem Mihata, ponovim vso zgodbo o jami 100-letja, pa kamero vzem, pa aparat, pa pas, pa poklič Čokita, pa Borivoja, pa, pa, pa in telefon crkne. Je pala ena kletvica. Nekaj časa premišljam, kaj zdaj, grejem telefon, ta se je pa čisto proti meni obrnil. Nč, grem v jamo, grem doživljat srečo in tako se že spuščam. Kmalu sem v delih kjer sva se z Andrejem razšla. Andrej: Jaz sem med tem pregledoval in občudoval gornji del dvorane in se počasi spuščal niže po jami in z Balkona opremil vertikalo proti dnu jame. Vsepovsod en sam kapnik, en lepši od drugega, najrazličnejših oblik. Prišel sem dol in spodaj našel manjši rov iz katerega je vleklo, sicer se kmalu zoža a se bo dalo z nekaj tru da naprej. Nad njim pa straži Sfinga kopa v obliki glave. Po pobočju sem se spustil še niže in prišel na dno. Tu pa spet »Opa, kaj pa je to?«. Posebne kapniške oblike v obliki helektitov, kristalov, ježkov, …., pa hrošči drob
novratniki in druga »golazen«. Čakal sem Toma, ki je kmalu prišel nazaj. Sledil je ponoven ogled spodnjega dela: »Ej si vidu tole, lej pa tole, lej kaj je tam, stari to moraš videt, …«, sva en druzga opozarjala na zanimi ve kapniške tvorbe. Na koncu sva šla nazaj na balkon in čakala na kolege. Čez čas sta se nama pridružila Miha Rukše in Jože Avbar in ponovno sva z njima podoživela lepote in veselje, ki ga jama ponuja. Iz jame smo prišli okrog pol druge ure zjutraj. Jamo smo v naslednjih akcijah fo todokumentirali, izmerili in zaprli, da je nepridipravi nebi poškodovali. Opravili smo tudi predstavitev za medije in zaposlene Adrie Mobil. Za občinski praznik pa jo bomo pred stavili tudi širši javnosti mirnopeške občine. Da povzamemo, z vztrajnostjo pa tudi kančkom sreče je uspeh zagotov ljen, le tako gremo novim odkritjem in uspehom naproti, pa naj bo to kjerkoli. Na prvi akciji sodelovali: • prvopristopnika: Andrej Gašperič in Jože Tomšič • sodelovali: Mihael Rukše, Jože Avbar in Vida Tomšič - logistika. Spisala: člana JKNM Jože Tomšič in Andrej Gašperič
junij 2006
11
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalstvo Občina Mirna Peč stremi k ohranjanju in razvoju podeželja. Za lažjo odločitev in usmeritev posameznika v dodatne dejavnosti, vam želimo v naslednjem članku posredovati koristne informacije o trenutni zakonodaji na področju opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, spremembah Zakona o gostinstvu in o spremembah Zakona o dohodnini, predvsem s področja navedenih dejavnosti.
A) Kaj lahko počnem na svoji kmetiji, poleg opravljanja osnovne kmetijske dejavnosti? 1. Lahko se registriram za DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI
Na kmetiji so dovoljene naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti: 1. predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov; 2. prodaja: • kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, • drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin; 3. turizem na kmetiji: • gostinska dejavnost: kmetija z nastanitvijo, kmetija s pros torom za kampiranje, izletniška kmetija, vinotoč osmica, • negostinska dejavnost: ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, oddajanje športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike; 4. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic); 5. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov; 6. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem; 7. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji; 8. zbiranje in kompostiranje organskih snovi; 9. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib; 10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Na kmetiji se dopolnilne dejavnosti izvajajo v celoti ali delno na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec dopolnilne de javnosti ali družinski član v lasti, najemu ali v zakupu, ali v
skupnih objektih; razen tiste vrste dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se določena opravila teh dejavnosti, zaradi njihove narave, izvajajo izven kmetije. 2. Lahko se registriram za SOBODAJALSTVO Sobodajalec je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja svojo dejavnost le občasno (nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudi do 15 ležišč ter je vpisana v register sobodajalcev pri za gostinstvo pristojni enoti upravne enote in v Poslovni register Slovenije. Vabimo vse,
12
junij 2006
ki resno razmišljate o opravljanju te dejavnosti, da se zglasite na sedežu občine ali v poslovalnici KOMPAS Novo mesto, Novi trg 10, tel.: 07/393 15 30, ker bi radi evidentirali število zaintere siranih. Če bo interes dovolj velik, bomo poskušali ustanoviti strokovno komisijo za pomoč in svetovanje na terenu. Poleg sobodajalstva pa v zidanicah lahko, kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, registrirate tudi vinotoč, če imate prostor za točenje pijač, prostor za pripravo prigrizkov, tekočo hladno in toplo vodo ter WC za goste. V vinotoču lahko nudite lastno vino in druge alkoholne in brezalkoholne pijače ter hladne prigrizke, domač kruh in domače pecivo. V vinotoču lahko prodajate in strežete čez vse leto, dokler imate lastno pijačo.
B) Stanje v Občini Mirna Peč
Za podeželski prostor, v katerega sodi tudi naša občina, je značilen razvoj individualnega, mehkega turizma, s katerim se ne preobremeni krajine. Občina Mirna Peč razpolaga z lepimi, še neokrnjenimi danostmi, ki so prijetne za oko vsakega mimoidočega turista, pohodnika … V prihajajočem obdobju bo vedno večja potreba za oplemenitev kmečkega dela in ohranjanje kulturne krajine ter naseljenosti podeželja. Na našem območju je veliko možnosti v povezavi kmetijstvoturizem, zato želimo vzpodbuditi in informirati posameznike, da bi začeli razmišljati o začetku postopka registracije dopol nilnih dejavnosti na kmetiji (kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč, osmica), ali sobodajalstva. Na vinogradniškem območju v naši občini stoji veliko zidanic, ki ne opravljajo svoje funkcije skozi vse leto, ali so delno izkoriščene, ali pa večinoma samujejo. Te zidanice lahko zainteresirani posameznik vključi v dopolnilne deja vnosti na svoji kmetiji, kjer ima registriran turizem na kmetiji, odpre vinotoč, osmico, ali pa se registrira kot sobodajalec. Ker postopki niso enostavni, vas vabimo, da se zglasite v prostorih občine, kjer vam bomo podali še veliko potrebnih informacij, vas usmerili do strokovnih služb in vam pomagali pridobiti ustrezna dovoljenja. Tudi spremembe Zakona o dohodnini so prinesle za področje dopolnilnih dejavnosti in sobodajalstva v primeru oddajanja največ 15 ležišč in za obdobje ne več kot 5 mesecev letno spremembe, ki so podlaga za sprejemljivejše davčne obveznosti davkoplačevalca. Tako se pri opravljanju kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za izdelavo ali prodajo izdelkov domače in umet nostne obrti, in za sobodajalstvo, upoštevajo normirani odhodki v višini 70 % ustvarjenih prihodkov.« PRIMER IZRAČUNA: Prihodek : 100.000 (70 % normiranih odhodkov), od 30 % (30.000 SIT) plača 25 % dohodnine, kar znese 7.500 SIT, ostane 92.500 SIT. Želimo si sodelovanja z vami, tako bo vaše in naše delo dobilo pravo težo in dober končni rezultat. Sonja Klemenc, občinska uprava
Sejem počitnic 2006 Sejma počitnic 2006 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo se konec marca že tretjič za istim informacijskim pultom udeležile vse sodelujoče občine v projektu »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine«.
Sejem počitnic in Salon plovil 2006 je obiskalo skoraj 26.000 obiskovalcev. 141 razstavljavcev iz 20-ih držav je prikazalo ponudbo počitnic, plovil ter počitniških prikolic in avtodomov, najti pa je bilo še marsikaj uporabnega za aktivno preživ ljanje dopusta. Na prostoru, kjer smo obiskovalce seznanjali s turistično ponudbo, so se v glavnem predstavljale lokalne turistične organizacije, ki so pripravile tudi bogat obsejemski program. Potencialne obiskovalce so na sejmu seznanjali s
ponudbo svojih pokrajin, s turističnimi znamenitostmi posameznih področij ter s kulturnimi znamenitostmi. Dejstvo je, da je tovrstnih ponudnikov iz leta v leto manj, so se pa zato več ustavljali tudi na našem prostoru. Predvsem to velja za posameznike. Letos smo Dolenjci in Belokranjci že drugič imeli nekoliko manjši prostor (12m 2, kar je minimalna površina), ki je sicer včasih deloval dokaj utesnje no. Sledili smo prepoznavnosti našega razstavnega prostora iz preteklih let. Vseskozi smo zagotavljali najmanj dva informatorja. Sicer pa je naša statistika taka: • V petih dneh smo razdelili približ no 1000 katalogov Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine in prav toliko belo kranjskih prospektov ter 700 brošur Turistične informacije in koledar prireditev za leto 2006. Razdelili smo praktično vse gradivo, ki so ga prispevale posamezne občine. • Naši informatorji so opravili vrsto razgovorov in dnevno dajali različne informacije o turistični ponudbi našega prostora. Tako smo registrirali 16 različnih agencij, društev, šol ..., ki jih je zanimala naša
ponudba. Navezali smo stike tudi z vsemi ponudniki, ki so se predstav ljali na sejmu, vključno s partnerji iz področja bivše Jugoslavije. Osrednji dogodek je bil letos prazno vanje 50-letnice delovanja Turistične zve ze Dolenjske in Bele krajine, ki smo jo obeležili v Forumu v petek, 24. 3. 2006. Predstavitev so popestrili nastopi različ nih dolenjsko-belokranjskih turističnih društev. Dogodka se je udeležila večina županov in predsednik Turistične zveze Slovenije, g. Marjan Rožič. Osrednji go vornik je bil predsednik TZ Dolenjske in Bele krajine, g. Jože Barbo. Matjaž Pavlin, Kompas Novo mesto
Čiščenje vdornice »MALISNICA« V soboto, 1. 4. 2006 smo člani Jamarskega kluba Novo mesto v so delovanji z Lovsko družino Mirna Peč in pod pokroviteljstvom Občine Mirna Peč očistili vdornico “Malisni ca” in njeno okolico. Iz vdornice globine cca 15 metrov, smo poteg
nili približno 15 m3 raznih nevarnih in manj nevarnih odpadkov kot so: štedilniki, zamrzovalna skrinja, pralni stroji, TV sprejemniki, odpadne em balaže olj, barv, škropiv, napolnjene vreče z odpadki in podobno. Našel se je celo “fičko” in del njegove standard ne opreme. S pripravami na čistilno akci jo smo, zaradi zahtevnosti ob jekta, pričeli že v petek popold ne. Za izvlek smo pripravili vrvno žičnico, na kateri je bil p r e m i čn i s i stem protiteže, za sam izvlek odpadkov, pa smo na vlečni
vrvi uporabili sistem dvojnega škrip čevja. Glede na možnost ponovnega onesnaževanja objekta priporoča mo, da se v njegovi bližini postavijo najmanj tri opozorilne table, ki bi opozarjale na z zakonom prepoveda no odlaganje smeti oz. odpadkov. Čistilna akcija je bila medijsko pod prta na Vašem kanalu in v častniku Dolenjski list. V čistilni akciji smo sodelovali: •iz Lovske družine: Jože Pate, Orehek Slavc, Remic; •"vikendaš": Gašper Šeremet in •iz JKNM: Avbar Jože & Filip, Andrej Gašperič, Tone Tramte, Marko Tram te, Matej Ajdič, Drago Primc, Gregor & Anže & Jože Tomšič . Jamarsko srečno! Jože Tomšič, Jamarski klub Novo mesto Foto: Jože Avbar
junij 2006
13
Več kot 1500 motoristov na 8. vses Spomladi se ponavadi poveča število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, ki so iz svojih garaž že pripelja li svoje jeklene lepotce. Po statističnih podatkih je v Sloveniji v času sezone registriranih že več kot 20.000 motornih koles in okrog 30.000 koles z motorjem (mopedi in skuterji). Napreden razvoj tehnike in sodobna zaščitna oprema omogočajo bolj varno vožnjo z enoslednimi vozili skozi vse leto, saj predstavljajo hitrejši in ekološko sprejemljivejši način prevoza, pripomorejo pa tudi k zmanjšanju zastojev v prometnih konicah. Čeprav se je letošnja pomlad začela pozno, pa je svojo vožnjo z motorjem nesrečno končalo že devet motoristov in en sopotnik. Med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov s smrtnim izidom sta neprilagojena hitrost in posebno poleti vožnja brez čelade motorjem nimajo varnostnih pasov, naslonjal za glavo, zračnih blazin; imajo le zaščitno opremo, ki jo imajo udeleženci na sebi, zato so posledi ce prometnih nesreč s temi vozili hude in vse prevečkrat tudi smrtne. Glavna tema statističnih podatkov za vzroke nesreč motoristov je tudi neprilagojena hitrost, posebno pri mladih in neizkušenih voznikih, saj si pred pridobitvijo izpita ne more jo nabrati dovolj praktičnih znanj na poligonih in šolah varne vožnje z motorji. Še posebno jim primanj kuje praktičnih znanj obvladovanja motorja v kritičnih situacijah, ker teh znanj v avto šolah ne nudijo dovolj. Za odpravo teh pomanjkljivosti se
Strokovnjaki ugotavljajo, da je vožnja z motorjem 25-krat bolj ne varna od vožnje z avtomobilom, saj so motoristi manj vidni, poleg tega
pa jih še slovenski avtomobilisti in ostali udeleženci ne upoštevajo kot enakopravne udeležence v prometu in so nepazljivi do njih, upoštevati pa je treba tudi slabše prometne raz mere na naših cestah, kot so: pesek na cesti, udarne jame na cestiščih in nevarne kovinske zaščitne ogra je. Lani je na naših cestah umrlo 34 motoristov. Veliko nesreč se zgodi zato, ker avtomobilisti pri zavijanju
14
junij 2006
v levo ali z neprednostne ceste za prejo pot motorju, saj ga enostavno ne pričakujejo ali ga celo ne vidijo. Temu bi lahko rekli tudi pomanjkanje prometne kulture udeležencev v pro metu. Posebno na to opozarjajo tuji motoristi, ki ugotavljajo, da je manjka predvsem našim avtomobilistom, saj vse prepogosto kažejo svojo premoč do drugih udeležencev v prometu in so premalo strpni do njih. Velikost, oblika in narava motorne ga kolesa imajo za posledico, da so ta vozila manj opazna kot avtomobili, avtobusi, dostavna vozila itd. Motor na kolesa, kolesa, trikolesa, kolesa z
vse bolj trudijo številna motoristična društva, klubi, Zveza moto klubov Slovenije in policija, ki pripravljajo delavnice varne vožnje z motorji, skuterji, kolesi z motorji in kolesi, kjer jim na poučen način in z mini malnimi stroški posredujejo manjka joča znanja in organizirajo vadbo na poligonih. Na velikonočni ponedeljek, 17. apri la letos, je po podatkih neutrudnih članov Moto kluba Trebnje, v Mirno Peč prihrumelo rekordno število, to je več kot 1.500 motorjev, ki so jih na 8. vseslovenski blagoslov pripeljali motoristi in motoristke iz vse Slove
lovenskem blagoslovu v Mirni Peči
nije in tudi iz sosednjih držav, saj je ta dan postal že tradicionalen za prvi blagoslov motorjev in motoristov pred začetkom motoristične sezone. Sončen dan pa je v Mirno Peč na pri reditveni prostor privabil tudi približ no toliko drugih obiskovalcev. Mnogi so na pot krenili že zgodaj zjutraj, saj so se prvi začeli zbirati že ob 8. uri. Sledila je maša, ki sta jo za srečno vožnjo v letošnji sezoni opra vila župnika Janez Rihtaršič in Janez Šimenc, ki zdaj opravlja službo žup nika v Domžalah in je pred osmimi leti uvedel ta blagoslov v mirnopeški župniji. Zbrana množica motoristov, sovoznikov, krajanov, gostov in os talih obiskovalcev je tokrat imela res kaj videti, saj so bili vse naokrog parkirani dvo-, tri- in štirikolesniki najrazličnejših znamk, oblik, moči in velikosti, od najmanjše različice do največje, in vseh starosti, saj je bilo med njimi opaziti vozila od sta rodobnikov do najnovejših izvedb
sodobnih modelov. Najprej jih je pozdravil predsednik Zveze moto klubov Slovenije Polde Pungerčar, nato jim je dobrodošlico zaželel še župan Zvone Lah, nekaj nasvetov za varno vožnjo pa jim je dal nekdanji župnik Janez Šimenc, ki se je blagoslova udeležil tudi kot motorist. Domači župnik Janez Rihtaršič je številno množico nato povabil k obredu blagoslova motor jev, motoristov, motoristk in njihovih sovoznikov, kjer je poudaril, da naj jim bo blagoslov znamenje, da jih Bog spremlja na vsakem koraku oz. prevoženem kilometru in naj obudi
jo zaupanje vanj, saj je on tisti, ki jim želi resnično srečo in naj ne pozabi jo Kristusovih besed: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« Božji blagoslov naj jih varuje vseh nezgod in nesreč na vseh poteh in naj preudarno, razsodno in razumno uporabljajo svoja vozila, da se bodo vedno zdra
vi in srečni vračali v svoje družine. V priložnostnem kulturno zabavnem programu, ki ga je povezovala Tanja Sluga, so sodelovali člani Društva mirnopeških harmonikarjev in an sambli: Dolenjski muzikantje, Novi spomini, Veseli auspuhi iz Laškega in Tilia iz Trebnjega. Svojo spretnost na harmoniki je pokazal še 8-letni Anže Cesar. Poglede in zanimanje številnih gledalcev je pritegnil balon na bližnjem travniku, poskrbljeno pa je bilo tudi za okrepčilo in žejo. Mirnopeški velikonočni blagoslov motorjev, s tako številčno udeležbo, je prvo tovrstno srečanje teh novo dobnih popotnikov pred motoristično sezono v Slovenji, zato tudi privabi vsako leto več udeležencev in na ta način širi ime kraja in gosto ljubnost domačinov. Če se bo število udeležencev še povečevalo, bodo organizatorji člani Moto kluba iz Trebnjega, Zveza moto klubov Slove nije, mirnopeška društva in občina morali poskrbeti za večji prireditve ni prostor in dodatno turistično in gostinsko ponudbo, ki bosta obisko valce in turiste še kdaj pripeljala na obisk in ogled tudi drugih naravnih, kulturnih in etnoloških znamenitosti občine Mirna Peč. Ljuba SUKOVIČ
junij 2006
15
34. teden cvička v Novem mestu - uspešno Društvo vinogradnikov Mirna Peč Najbolje ocenjena vina članov DV Mirna Peč:
Teden cvička, vsakoletna osrednja prireditev dolenjskih vinogradnikov, se je po šestih letih vrnila v Novo mesto. V okviru prireditve in v organizaciji Zveze društev vinogradnikov Dolenjske (ZDVD) je konec aprila potekalo tradicionalno ocenjevanje vin, ki je po številu vzorcev že nekaj let največje v Sloveniji. Vinograd niki iz vseh 27-ih dolenjskih društev so v oceno poslali kar 922 vzorcev, od tega 508 cvičkov. V prostorih Kmetijske šole Grm so vzorce tri dni ocenjevale strokovne komisi je, ki so jim predsedovali enologi prof. dr. Slavica Šikovec, dr. Julij Nemanič, dr. Mitja Kocjančič in Jože Simončič. Tudi vinogradniki mirnopeškega druš tva smo s svojimi vzorci sodelovali na oce njevanju, prav tako na sklepni prireditvi od 26. do 28. maja v Novem mestu, kjer smo obiskovalcem ponudili naša nagra jena vina. Skupaj so naši člani prejeli 12 zlatih (ZM) in 22 srebrnih (SM) medalj ter segli še po treh prvakih sort oziroma zvrsti. Vsem vinogradnikom, ki so sodelovali na 34. tednu cvička, čestitamo za nagraje na vina, ki so ponos pridelovalcev, kakor tudi kraja. Člani društva iz leta v leto do kazujemo, da pridelujemo vedno boljše cvičke, pa tudi druge rdeče in bele zvrsti kot tudi odlična sortna vina.
Aleš Žagar, vodja sekcije degustatorjev
Petrič Alojz cviček Pust Dušan cviček Lužar Aleš cviček Makše Anton cviček Svetlin Franc cviček Žagar Aleš cviček Krevs Jože cviček Ravnikar Rudi cviček Kraševec Boris cviček Papež Marjan beli pinot Gorenc Anton beli pinot Saje Drago beli pinot Granda Brane beli pinot Primc Alojz beli pinot Ajdič Jože chardonnay Fabjan Jože dolenjsko belo Fabjan Vinko dolenjsko belo Fabjan Ladislav dolenjsko belo Golobičan Urška dolenjsko belo Fabjan Ladislav kerner Ravnikar Rudi laški rizling Lužar Aleš laški rizling Gorenc Anton renski rizling Papež Franc renski rizling Dragan Alojz renski rizling Cvetan Darko sauvignon Fabjan Ladislav sauvignon Pust Dušan sauvignon Fabjan Jože dolenjsko rdeče Pust Dušan dolenjsko rdeče Krevs Stanko dolenjsko rdeče Žagar Aleš modra frankinja Granda Brane modra frankinja Dular Janez modri pinot
16,00 15,93 15,80 15,80 15,80 15,80 15,70 15,70 15,67 17,83 17,67 17,30 17,20 16,70 16,63 16,37 16,20 16,13 16,07 17,17 16,77 16,40 17,73 16,57 16,23 18,00 17,27 16,86 16,40 16,40 16,03 17,53 17,47 16,67
ZM ZM SM SM SM SM SM SM SM ZM ZM ZM ZM SM SM SM SM SM SM ZM SM SM ZM SM SM ZM ZM SM SM SM SM ZM ZM SM
prvak sorte
prvak zvrsti
prvak sorte
VABILO Krajevna organizacija Rdečega križa Mirna Peč vabi občane Občine Mir na Peč na krvodajalsko akcijo, ki bo
v torek, 20. 6. 2006 in v četrtek, 22. 6. 2006 na transfuzijskem oddelku novomeške bolnišnice. Udeleženci krvodajalske akcije imajo sledeče popuste: • 5 % pri enkratnem nakupu v Minimarketu Peč na Vihrah, • 5 % pri enkratnem nakupu strešnikov in ostalih proizvodov Marjana Goloba iz Malenske vasi ter majico ali kapo, • 1 pizza v gostilni Ogulin v Mirni Peči.
Vabljeni! 16
junij 2006
KORK Mirna Peč
Piten mora biti …
Nobena skrivnost ni, da je Mirna Peč poznana kot vinorodno območje, kjer je vinograd z vsaj nekaj sto trtami malodane pravilo. Je pa zaenkrat edina občina, ki se lahko pohvali s kar dvema zaporednima mandatoma cvičkove princese. Potem, ko je lani laskavi naslov pripadel Aniti Hrastar z Viher, bo letos njeno poslanstvo nadaljevala 22-letna Barbara Kramar iz Velikega Kala. Zlato krono in škrlatno ogrinjalo si je študentka tretjega letnika ljubljanske Biotehniške fakultete, smer živilska tehnologija, nadela na 34. Tednu cvička, ki je konec maja potekal v Novem mestu. Kateri so bili tisti ključni vzgibi, ki so te napeljali k potegovanju za na slov cvičkove princese? Odločila sem se zgolj zato, ker sem želela iz prve roke spoznati, kaj ta naziv pomeni. Mislim, da mi bo to odprlo nekate ra vrata, spoznala bom nove ljudi, kar ima lahko vrednost tudi kasneje v življenju. Zaradi svoje trme sem enostavno hotela zmagat, pa sem si rekla – poskusimo. Pri nameri so te podprli tako čla ni Društva mirnopeških vinograd nikov kot tudi tvoja predhodnica, lanskoletna cvičkova princesa Anita Hrastar. Je bila ta podpora ključnega pomena? Res jih moram pohvaliti, predvsem pred sednika Dušana Pusta, blagajnika Francija Papeža in župana Zvoneta Laha ter seveda njihove žene, ki so mi bile res v podporo. Vse tri dni so bili z mano, mi ves čas stali ob strani, me predstavili ogromno novih obra zov, me hvalili, češ to je pa naša kandidatka, navijajte zanjo (smeh) … Ko sem dejansko zmagala, so bili tega res veseli. Takšne pod pore nisem pričakovala, saj smo se povezali tik pred zdajci. Da sem se prijavila, sem jim povedala šele v petek (prvi dan Tedna cvič ka, op.a.), predtem niso vedeli, da katera od Mirnopečank sploh razmišlja o kandidatu ri. Sicer mene osebno niso poznali, so pa zato poznali moje starše. Pri cvičkovi princesi gre za tisto nekaj več – dekle mora biti kar dobro podkovano o celotnem postopku pri delave vina. Ti je bilo to znanje toliko bližje zaradi smeri študija? Ja, ravno letos sem imela predavanje iz tehnologije vina pri profesorju Wondri. To so bila obsežna, dvosemestrska predava nja, tako da sem res spoznala teorijo – od kletarjenja, do vinskih sort … Nekaj znanja sem prinesla tudi od doma (njeni starši imajo v Hmeljčiču vinograd s 600 trtami, op.a.), tako da mi to znanje ni delalo večjih preglavic. Izpopolnila sem se na področju poznavanja društev v Zvezi vinogradnikov in to je bilo to. To pomeni, da te vinarjenje zanima kot postopek od temeljev naprej ali si to zanimanje prebudila ravno iz naslova kandidiranja za naziv? Ja, malo se moraš potrudit. Priznati mo ram, da v domačem vinogradu še nikoli nisem delala sama. Vedno sem bila bolj kot ne pomoč staršem. Področje kot takšno je zanimivo, le s prave strani se ga moraš loti
ti. Malo sem se le mogla potrudit, ampak upam, da mi bo vse skupaj všeč. Katera je bila prva misel, ki te je spreletela, ko si zaslišala svoje ime? Občutkov se ne da opisati, moja prva mi sel je bila oj, zmagala sem, kaj pa sedaj? Po tem so sledile čestitke, tu nekje sem uspela zadihat in si rekla, ja prav, sedaj bo pa treba opraviti nalogo, nositi krono, biti prisoten na prireditvah … Ampak je pa lepo. Čeprav sva bili le dve kandidatki, je zmaga prinesla dober občutek. Tiste, ki niso stale na odru, pač niso imele dovolj poguma. Trema me je sicer pestila ves čas, ampak imela sem dovolj podpore s strani občinstva, svojih sokrajanov, staršev in ostalih. Kakšno je poslanstvo cvičkove princese na način kot ga vidiš in ra zumeš ti? V prvi vrsti mora princesa cvičku in nje govi poslanici izkazati zvestobo. Princesa mora biti dosegljiva vinogradnikom in ostalim ljubiteljem cvička, biti mora ko munikativna. Pa dobra volja je obvezna prtljaga (smeh). Iz prve rok – kakšen je dober cviček? Piten, predvsem piten (smeh). Tekom prireditve sem poskusila kar nekaj te av tohtone pijače, pa moram priznati, da mi marsikateri vzorec ni bil všeč. Cviček mora biti rahlo kiselkast, res piten, lepe rdeče, rubinaste barve, netaninastega okusa … Če je lepe rdeče barve na pogled, te že sam vabi. Šele ko ga povonjaš in okusiš, lahko z gotovostjo poveš ali je to pravo. Meniš, da ima cviček kot dolenjska avtohtona pijača ustrezno mesto v vseslovenskem, morda tudi širšem prostoru? Kar zadeva Slovenijo ima zagotovo pri meren sloves na Dolenjskem in sploh na področju stare Kranjske. Primorci častijo in hvalijo svoja vina, prav tako Štajerci. Kar za deva tujino – Avstrijci imajo podobno vino, imenuje se schiller. Ravno tako gre za neko liko bolj kislo vino in po moje bi se na tem trgu cviček lahko uveljavil. Pa verjetno še kje drugje. Zdi se mi, da je bilo doslej premalo promocije v tujini. V Sloveniji je pa tako ali tako tradicija preveč močna, da bi cviček kar opustili. Primorca že ne bo mogoče prepriča ti naj teran zamenja za cviček (smeh). Ko je govora o vinu, seveda ne gre brez vprašanja o meji med kulturnim pitjem in pijančevanjem. Na kateri točki se po tvojem mnenju prvo pre vesi v drugo?
Na tisti, ko se začne zapletati … (smeh). Takrat ga imaš dovolj. Čeprav načeloma velja pravilo – dva kozarca za žensko, tri za moškega. Ampak govorim za cviček, ki ima manjši odstotek alkohola od ostalih – od 8,5 promila naprej. Če se pivec drži te formule, vmes še kaj poje, mu vino za gotovo ne bo škodilo. Sama sem ga zdaj spila kar precej, pa ni bilo hudega. Spiti ga velja toliko, da pride dobra volja, ne gre pa pretiravati. Sicer pa te kot cvičkovo princeso čaka veliko tovrstnih obveznosti. Te bremenijo ali se jih boš z veseljem lotila? Na začetku sem šla z velikim strahom na Veliki Trn, na moj prvi nastop. Ampak ko sem dejansko prišla v to družbo, so bili ljudje tako prijazni, sprejeli so me z vese ljem. Če bo povsod tako, potem sploh ne bo več treme. Kolikor se poznam, bom na vse predstavitve hodila z veseljem. Kako pa gledaš na delo svojih pred hodnic, jih poznaš, veš kaj so v svo jem mandatu postorile? Spoznala sem jih šest, tudi na Glavnem trgu (prizorišču 34. Tedna cvička, op.a.) so bile navzoče skoraj vse. Vse so mi priš le čestitat. No, z Anito se pa tako ali tako poznava od prej, prav ona mi je veliko pomagala pri pripravah. Zdi se mi, da sta Anita in Erika, ki ju tudi sicer poznam ne koliko bolje, veliko naredili, seveda poleg prve princese, ki je postavila temelje temu poslanstvu. Anita in Erika sta poslanstvo le še dvignili na višjo raven, tako da se bom morala res potruditi. Barbara se bo morala potruditi tudi na fakulteti, saj se začenja izpitno obdobje, a kot zatrjuje se tega prav veseli. Verjame, da ji bo ob podpori domačih, predvsem fanta uspelo. In-zanimivo-na vprašanje ali bo kdaj imela lasten vinograd, hudomušno odgovarja, da sama že ne. Morda se do konca mandata še premisli … Besedilo in fotografija: Tanja Sluga
junij 2006
17
Podelitev priznanj za vina letnik 2005
V prostorih gostilne Špolar v Mirni Peči je v petek, 21. aprila, zvečer potekala podelitev priznanj in diplom najboljšim pridelovalcem vin lanskega letnika, s področja, ki ga pokriva Društvo vinogradnikov Mirna Peč. V okviru letošnjega lokalnega ocenjeva nja vin Društva vinogradnikov Mirna Peč, ki se je prav tako odvijalo v prijetnem oko lju te gostilne, 28. marca letos, sta komisiji, ki sta jima predsedovala priznana strokov njaka: dr. Mojmir Vondra komisiji za bela vina in dr. Tatjana Košmrl za rdeča vina, ocenili izredno veliko število poslanih vzor cev belih in rdečih vin ter cvičkov. Po mnenju »rdeče« komisije so cvički iz leta v leto boljši, izrazitejši, bolj tipični, manj kisli, zaokroženi in pitki, saj se pri njih vidi napredek v kleti, imajo pa prideloval ci še nekaj rezerve v vinogradu. Komisija je pohvalila tudi predstavnike dolenjskih rdečih zvrsti: žametno črnino, modri pinot ter modro frankinjo, ki je in bo vodilna sorta med rdečimi vini na Dolenj skem, zato potrebuje še več promocije, saj povečini predstavlja kakovostni razred. Za vrhunskost pa potrebuje zorenje v leseni posodi in biološki razkis. Komisija za bela vina je strnila vtise z zaključkom, da je kakovost dolenjskih belih vin lanskega letnika zadovoljiva, kar je odraz predvsem dobrega in ustrezne
ga kletarjenja, v ne preveč kakovostnem letniku, značilnem po manjši sladkorni stopnji, večji kislinski stopnji in slabšem zdravstvenem stanju grozdja ob trgatvi. Za večino belih vzorcev je bilo značilno, da so bila gladka pitna vina, s prijetno svežino in nekatera z nekoliko preveč kisline, zato sta jim manjkali polnost in harmonija Glede na ocenjevanja drugod po Dolenjskem, je komisija senzorično zaznala nekoliko manj napak in bolezni vina. Priznanja in diplome za najboljše oce njena vina so v navzočnosti izredno velike udeležbe članov društva podeljevali: cvič kova princesa Anita Hrastar, predsednik društva Dušan Pust in tajnik Marjan Primc. Najboljše dolenjsko belo vino z oceno 16,34 je pridelal Lado Fabjan, ki je dobil tudi diplomo za najboljši kerner z oce no 16,88. Diplomo za najboljši renski rizling z oceno 16,38 si je zaslužil Alojz Dragan, za chardonnay z oceno 16,86 pa Jože Ajdič. Najboljši laški rizling z oceno 16,36 je pridelal Damjan Barbo, najvišjo oceno 16,52 za sivi pinot je dobil Jože Avbar, za beli pinot – 16,72 točk
Golobinjski ključ Prizadevni in marljivi prebivalci naselja Golobinjek pri Mirni Peči in tamkajšnji po izredno dobrih vinih vse bolj prepoznavni vinogradniki, so znani, da si vsako leto z novimi idejami in zamislimi prizadevajo do večje prepoznavnosti te vinske gorice. Zato so v četrtek, 1. junija, popoldne v kri žišču cest, ki povezujejo celotno vinorod no gorico, postavili posebno znamenje v obliki velikega lesenega ključa z napisom Golobinjek. Po lastni zamisli ga je izdelal tamkajšnji vinogradnik Košir. Ključ naj bi simboliziral vhod v vino rodno gorico in njene kleti, kjer dozore vajo vse kakovostnejša in cenjena vina. Golobinjek, v nemščini Taubenberg, je v pisnih virih omenjen že leta 1304 in 1458 v zvezi z desetino, ki so jo dajali lastniki vinogradov najprej stiškemu samostanu, pozneje pa hmeljniškim grofom. Ime je do bil po golobih, ki so nekoč v velikih jatah živeli v gozdovih na severni strani 461 m visoke gorice. Prav zato novi golobinjski simbol krasita tudi dva glinasta goloba. Golobinjek ima zelo zanimivo in bogato zgodovino. Nekateri najstarejši prebival ci so se v bližnji preteklosti še spomnili, da so na Golobinjeku imeli tudi gorsko pravo, o katerem v svojih virih poroča zgodovinar Gruden. Po opravljeni maši v cerkvi sv. Uršule, ki nad stranskim vhodom
18
junij 2006
nosi letnico 1644, so na skednju mežnari je poravnavali spore in urejali gorske in vinogradniške zadeve. Z Golobinjeka se v lepem vremenu odpira presenetljivo širok pogled, saj se na jugozahodu vidi hrbet Gorjancev, na severovzhodu vrhovi Kam niško-Savinjskih Alp, na severu se v daljavi dviga Kum, proti vzhodu pa se neovirano odpira razgled na nepregledne verige niz kega dolenjskega gričevja s Hmeljnikom, le pogled proti jugu, kjer kraljujejo nepre gledni gozdovi, sredi katerih se vzpenjajo vrhovi Suhe krajine in Kočevskega roga, je bolj skrivnosten in malo temačen. Baročna cerkev sv Uršule na Golobinjeku je najmlaj ša podružnice mirnopeške župnije, a kljub temu ena najbolj obiskanih, saj je bila tu včasih zelo znana božja pot, posebno ob godovih sv. Roka in sv. Uršule.
pa Drago Saje. Najvišjo oceno za souvig non, ki je v vsem izstopal si je tokrat prislu žil Darko Cvetan, saj je dobilo njegovo vino 17,20 točk. Med priznanji za bela vina sta jih prejela še rumeni muškat z oceno 16,86 Milana Berlogarja in kraljevina z oceno 15,64 Jerneja Fortune. Diplomi z najvišjo oceno za cviček 16,76 točk sta prejela Alojz Petrič in Dušan Pust, le dve stotinki točke sta zaostajala cvička pridelovalcev Matije Dularja in Marjana Primca, tretje uvrš čen pa je bil cviček Franca Grabljevica z oceno 15,70. Najboljše dolenjsko rdeče vino z oceno 16,22 in modro frankinjo z oceno 16,86 je pridelal Aleš Žagar, naj boljša žametna črnina Alojza Petriča je prejela oceno 15,92, kar 16,56 točk in diplomo za modri pinot pa je prejel Ja nez Dular. Veliko število podeljenih priznanj in diplom na osnovi ocenjenih vin so realen pokazatelj dejanskega stanja vinogradniš tva in vinarstva v Mirni Peči, zato jim bodo služila kot vodilo pri nadaljnjem delu, s ciljem doseči še boljšo kakovost. Ljuba SUKOVIČ Postavitve novega golobinjskega sim bola, ki ga je na njegovo zdajšnje mesto z vozom pripeljal Strajnarjev par konj iz Globodola, se je udeležilo kakih trideset domačinov. Ti so poprijeli za delo in na pripravljeni podstavek v obliki okrog obrnjene lesene kadi, pritrdili ključ in oba goloba. Priložnost po opravljeni po stavitvi so izkoristili še za skupno malico in druženje ob zvokih harmonike ter še za zadnje priprave na sobotni dogodek – blagoslov ključa in pohod. Tako se je na golobinjskem križišču oglasni deski pridružil nov simbol, v neposredni bližini pa so postavili še leseni klopci in mizo za utrujene popotnike, ki jih bo pot vodila tu mimo. In če sklepamo po nedeljskem obisku, teh ne bo tako malo, saj si je novo znamenje prišlo pogledat kar precej popotnikov in obiskovalcev zidanic na Golobinjeku. Avtorica tega prispevka pa jim daje še namig oz. idejo (v primeru, da jim jih je zmanjkalo) za naslednje leto: kaj, ko bi razmislili še o postavitvi ličnih smeroka zov, kam popotnika vodijo poti v tem križišču in pa o morebitni razgledni tabli na vrhu Golobinjeka pri cerkvi sv. Uršule, da bodo pohodniki vedeli, katere kraje, griče, vrhove in hribe lahko vidijo, če po gled ob jasnem vremenu usmerijo na vse štiri strani neba. Ljuba SUKOVIČ
Blagoslov konj v Šentjuriju Kot blagoslov jeklenih konjičkov na velikonočni ponedeljek, je tudi blagoslov konj v Šentjuriju pri Mirni Peči postal tradicionalen vse od ustanovitve Konje rejskega društva treh dolin Mirna Peč pred šestimi leti.
Skoraj petdeset teh plemenitih živali je na svojih hrbtih ali v vpregi prineslo in pripeljalo svoje konjenike in gospodarje, med njimi tudi člane Šole jahanja Viktorija, v nedeljo, 23. aprila, dopoldne k maši, ki je bila namenjena soseski zavetnika tamkajš nje podružnične cerkvice sv. Jurija. Mirnopeško konjerejsko društvo se je le tos marca preimenovalo v Konjeniško društvo treh dolin, pod svojim okriljem pa ima tudi konjenico, saj so njihove dejavnosti usmerjene predvsem v konje ništvo. Po maši je župnik Janez Rihtaršič najprej blagoslovil kruh in sol, ki so ju ob obredu blagoslova konj izročili jezdecem
Čipke
Nevidna srajca je vsakomur na kožo pisana od rojstva pa do konca dni. Čipke vsak po svoji meri na robove šiva dneve in noči. (Ifigenija Simonović)
… nekako tako, v prenesenem pomenu, kot kamenček v mozaiku življenja, si je tudi večji ali manjši šopek naših članic, tam od decem bra lani pa do letošnjega marca, »krancljalo« dolge petkove večere. Prav božajoča za dušo in delovna za pridne roke so bila ta naša sre čanja, ki smo jih poimenovale Zimske urice ročnih del. Z izdelovanjem voščilnic, plete njem, kvačkanjem, izdelovanjem rešiljeja in vezenjem, pa s kuhanim vinom in sproščenim klepetom smo bile stalne gostje v gasilskem domu v Mirni Peči tja do poznih večernih ur. Res velikodušno in s posebno skrbjo, da nam bi bilo toplo, so nas sprejeli gasilci v svoje pro store. Zato smo jim še POSEBNO in ISKRENO hvaležne. Na občnem zboru v marcu smo poleg vo litev po tradiciji obeležile tudi svoj praznik - dan žena. S pesmijo naših Čebelic, darilci in prijetnim kramljanjem. V počastitev materinskega dne pa so se Čebelice z veseljem odzvale vabilu Društva upokojencev za sodelovaje na koncertu pev skega zbora Rožmarin. Spet nekaj novega za
in vodnikom vpreg, da bosta simbolno varovala živali pred boleznimi in drugimi nesrečami. Vse konjenike, konjerejce in ostale obiskovalce pa priporočil Bogu, da bi dobro in lepo ravnali z živalmi in za njih dobro skrbeli. Predsednik Konjeniš kega društva Mirna Peč Srečo Kastelic je povedal, da njihova konjenica šteje od 30 do 35 članov in ima zdaj 20 aktivnih konj, s katerimi so jezdeci dolžni sodelovati na akcijah društva, predvsem so to pohodi enkrat mesečno ter sodelovanje na osta lih prireditvah v občini. V načrtu imajo enodnevni pohod v staro Ljubljano in
naša ušesa. Združeno petje Rožmarina in Če belic je v najboljšem pomenu besede ježilo kožo marsikateremu poslušalcu. Prvi pomladni mesec smo zaključile z delavnico za sprostitev in spoznavanje sa mega sebe na drugačen način. Navznoter. Prav vsakega od 34-ih navzočih se je gong, instrument neskončnih vibracij, v šestdese tih minutah odzvanjanja dotaknil na res svoj, poseben način. Po večini blagodejno. Neka tere je opomnil ali spomnil na že znano bolečino, telesno, pa tudi psihično težavo. Nekaj povsem novega, enkratno doživetega, v občutkih neponovljivega. Uspeh delavnice je bil želja po ponovitvi. Zgodila se je po mesecu dni in privabila ena ko število duš, željnih sprostitve. Dvorana gasilskega doma je pokala po ši vih, ko smo se članice zbrale na velikonočni delavnici v začetku aprila. Pod vodstvom iz kušenih mentoric smo z vsem navdušenjem izdelovale velikonočne aranžmaje, barvale pirhe, se spopadale z novimi tehnikami in odkrivale še pritajene ročne spretnosti. Vse smo odšle z delavnice dobesedno s polni mi rokami izdelkov in z zadovoljstvom, da bo praznik tudi z zunanjimi izrazi globlje doživet. Pred prvim majem in pred začetkom veli kih kmečkih opravil smo od blizu, izčrpno in z veliko vnemo kljub dežju prečesale Belo krajino. Nadvse prijazen izlet. Ko te doživetje pristne prijaznosti in okus “ajdene povetice“ spremlja še dneve in tedne … čudovit dan. S
tridnevno jahanje po Pohorju v začetku junija. Vse konjenike in obiskovalce so do mačini, ki spadajo pod sosesko Šentjurje, kot ji rečejo po domače, povabili, da se zadržijo na prostoru pri cerkvici, kjer so jim pripravili pogostitev in se jim na ta način želeli zahvaliti za denarni prispevek, ki so ga za obnovo zvonika namenili pri darovanju med mašo. Cerkev sv. Jurija v Šentjuriju se omenja že leta 1575 in je zidana v gotskem slogu. Pred 20 leti so pod vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto odkrili in obnovili freske iz 16. stoletja, v minulih dveh letih so obnovili streho, fasado in notranjost cerkve, zdaj pa jih čaka še zvonik. Načrtovano delo jim bo nedvomno uspelo, saj so vaščani že mnogokrat dokazali, da znajo združiti moči in poprijeti za delo. Odraz njihovega sožitja je tudi lepo urejena vas okrog ob novljene cerkvice. Ljuba SUKOVIČ
soncem, ki smo ga nesle s seboj, v sebi. In ki je bilo še močnejše, ko smo se vračale v domačo Mirno Peč. Naše neumorne Čebelice so se ponovno in pohvalno dobro odrezale na Območ nem srečanju ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž v Soteski. Z vso vnemo prepe vajo naprej ter se pripravljajo za domači občinski praznik in jesenski nastop v Preč ni. Ob večni dobri volji, ob petju za druge in zase, izpolnjujejo svoje poslanstvo. In z užitkom dajejo tudi drugim dar, ki jim je bil položen v zibelko. Veliko dela nas kliče v rožniku, ob praz novanju občine. Članice Društva podeželskih žena bomo tam. Z razstavo dobrot in ročnih del, s slast nim pecivom ob slavnostni seji, z zajtrkom za utrujene kosce … Se vidimo. Marija Žagar, Društvo podeželskih žena Mirna Peč
junij 2006
19
Poslanstvo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Kot pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom je bil ustanovljen Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Novo mesto (ena izmed 58-ih izpostav v Sloveniji) strokovno, organizacijsko in finančno podpira prizadevanja ljubiteljskih ustvarjalcev, skrbi za kulturno posredništvo in organizira različne pregledne prireditve. Podpira razvoj tovrstnega delovanja na območju sedanjih občin: MO Novo mesto, Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Škocjan in Mirna Peč. Izpostava Novo mesto je sedež strokovne koordinacije za območne izpostave v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Metliki, Sevnici in Trebnjem. Z navedenimi območnimi izpostavami koordiniramo in usklajujemo prireditve in različne oblike izobraževanja na medobmočni ravni Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Vse občine so po zakonu o ure sničevanju jav nega interesa za kulturo dolžne sofinancirati programe območne izpostave sklada, saj mora biti njihov interes, da se ljubiteljska kultura razvija na tako organiziran in pregleden način. Sklad in območne izpostave se na podlagi potrjenega letnega programa dela sofinancirajo delno iz državnega in občinskih proračunov, donacij, sponzor skih sredstev, kotizacij in vstopnin. Na območju izpostave Novo mesto de luje Zveza kulturnih društev Novo mesto, Zveza pihalnih orkestrov in godb Dolenj ske in Bele krajine ter več kot 60 registrira nih kulturnih društev v vseh občinah. Ak tivnih je več kot dve tretjini. Prevladujejo društva, ki se ukvarjajo z glasbo, vokalno ali instrumentalno (teh je 35), sledijo pa jim društva z gledališko, folklorno in ple sno dejavnostjo ter druga. Naša naloga je, da skušamo spodbujati razvoj manj razvitih kulturnih vsebin tudi v drugih občinah, pa tudi nadgraditi tiste kulturne vsebine in dejavnosti, ki so že dodobra razvite. Zato naše različne prireditve, če so za to tehnične možnosti, organiziramo v različnih krajih in občinah (Škocjan, Žu
žemberk, Dolenjske Toplice). Žal vedno ni interesa po sodelovanju. Tako se je letos zgodilo z brezplačno ponujenimi gledališkimi predstavami otroških gleda lišč Slovenije v OŠ Mirna Peč. Območna izpostava dosledno in sistematično na podlagi razpisov vsakoletno pripravlja razna srečanja in pregledne revije v spodbudo skupinam in posameznikom. Tovrstno predstavljanje je hkrati izziv in nagrada za njihovo delo. Večina pri reditev je doživela lep odziv, tako med nastopajočimi, kot obiskovalci in mediji. Po udeležbi na seminarjih, likovnih delav nicah in sodelovanju na revijah sodimo, da je kakovostni napredek očiten in da nam poslanstvo, tako med najmlajšimi in starejšimi, uspeva. Med pomembnej še štejemo v letošnjem letu Srečanje izbranih malih pevskih skupin Slovenije in Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije. Preteklo leto smo organizirali tudi državno tekmovanje tamburašev in nekaj izobraževalnih oblik. Iz Občine Mir na Peč se naših projektov redno udeležu jejo: Pevska skupina Čebelice Društva podeželjskih žena, Gledališka skupina, mladi likovniki in literati OŠ. Prepričani smo, da je možnosti za sodelovanje z društvi in posamezniki še mnogo več.
Lokalni kviz Mladi in kmetijstvo Društvo podeželske mladine Mir na Peč je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Novo mesto, 11. marca 2006 organiziralo lokalni kviz Mladi in kmetijstvo. Kviz je potekal v prostorih Osnovne šole Mirna Peč. Na kvizu so sodelovale ekipe, ki so bile sestavljene iz treh mladih, ki so se pomerili v znanju iz vedenja o Evropski uniji, kmetijski mehani zaciji in vinogradništvu. Sodelovale so tri ekipe, in sicer: ekipa Jablana, Jordankala in Malega Vrha. Največ znanja je pokazala ekipa Jordanka la, ki se je udeležila regijskega kviza v Dobravi. Da pa ni bi bilo vse tako monotono, so nam kviz popestrili naši glasbeniki, ki so pomagali spro
20
junij 2006
stiti tekmovalce. Sedaj pa se v društvu pripravljamo na organizacijo kmečkih iger, ki se bodo odvijale v nedeljo 25. junija 2006. Že sedaj pa vas vljudno vabi mo na prireditev. DPM Mirna Peč
Seveda smo pripravljeni nuditi pomoč tudi pri pripravi lokalnega programa kulture za naslednje srednjeročno ob dobje. Strokovna služba območne izpostave Novo mesto bo tudi v prihodnje nosil ka in povezovalka neinstuticionalnih kulturnih projektov. Sklad bo s strokovno službo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Novo mesto ter drugimi kultur nimi producenti še naprej predstavljal organizirano prireditveno, kulturno izo braževalno in posredniško mrežo, ki bo tudi v prihodnje segala v vse dolenjske občine. Za vse informacije smo vam na voljo na naslovu: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Novo mesto, Novi trg 5, Novo mesto, tel.: 07 393 03 80/82 ali elektronskem naslovu: oi.novo.mesto@jskd.si Bojan Bencik, vodja izpostave
Upokoj »Že mnoga leta so za nami, počasi že korak nam gre, a na jesen le nismo sami, saj poje rado nam srce.« Člani Društva upokojencev Mirna Peč se veselimo življenja, saj nam prinaša nove radosti. Radi se družimo na skup nih pohodih in izletih. Že marca 2006 se je skupina kakih 30 pobudnikov, kljub snegu in dokaj hlad nemu vremenu, odpravila na pohod na Frato. Druženje smo pozno popoldne zaključili v Rajšljevi zidanici na Golobi njeku. Za dobro razpoloženje je poskr bel Jože s svojo harmoniko in z dobro vinsko kapljico. Aprila smo spoznali Ptuj z okolico. Očarala nas je znamenita cerkev na Ptujski gori, do katere smo se povzpe li po dokaj strmih stopnicah. Ptujski grad nam je nudil čudovit razgled na Ptuj in reko Dravo. Tudi Stara gora je zanimiva. Našo pozornost je pritegnil veterni mlin, ki je spomenik preproste vaške kulturne dediščine v tem koncu
Teden RK v Mirni Peči
Uvod v teden RK se je letos začel v Mirni Peči, kjer so že drugič zapored predstavnici KORK Slavka in Anita or ganizirali stojnico RK. Tako kot lani, se je tudi letos zbralo veliko občanov, ki so se razveselili možnosti merje nja holesterola, krvnega sladkorja in krvnega tlaka. V tokratni ekipi je bila tudi zdravnica Nežka Dular, ki ja prikazala oživljanje ponesrečenca in osnove prve pomoči. Dr. Dularjeva je povedala, da so bili mnogi preseneče ni nad previsokimi vrednostmi, ki so jih pokazale meri tve in dejala: »Povi šane vrednosti so posledica preobil ne in neprimerne prehrane. Višja te lesna teža prinaša s seboj tudi mnoge tegobe, ki sprva še ne povzročajo ob čutnejših težav, čez čas pa se te izrazijo
skozi različne bolezni. Zato bi morali pravilni prehrani in gibanju nameniti več pozornosti.« Ljudje smo pač taki, da nas šele te žave spomnijo, da ne živimo zdravo, ali pa opozorilni rezultati pri meri tvah nekaterih parametrov zdravja. Meritve, ki jih organizira Rdeči križ v času tedna RK in mesečno na svo jih postajah po KORK, so zato zelo koristne. Lidija Jež
Nove talne označbe na asfaltnem igrišču OŠ Mirna Peč ŠRD Mirna Peč, si je v plan dela, za letošnje leto med drugim zada lo obnoviti talne označbe na as faltnem igrišču pri OŠ Mirna Peč. Označbe oz. črte so bile že tako dotrajane, da so bili vidni zgolj še sledovi le teh in igrišče ni bilo več primerno ne za rekreativno udejs tvovanje občanov niti za namene športne vzgoje osnovnošolskih otrok. V maju nam je v sodelova nju s sponzorjem projekta uspelo na novo zarisati talne označbe igrišč za rokomet in košarko. Ob izvedbi merjenja za izris črt je bilo tudi ugotovljeno, kar je sicer vidno že navzven, da je asfaltna
enci na pohodih in izletih Slovenije. Popoldne pa smo se ustavili v Juršencih. Letos smo se prvič odločili za dvodnev ni izlet, in sicer v Rim z Vatikanom. Škoda, da se ga nekateri iz strahu pred dolgo vož njo niso udeležili. Bilo je res enkratno. Ob prihodu na Trg sv. Petra smo obstali in z občudovanjem zrli v mogočno bazili ko sv. Petra z veličastno kupolo. Zanimiv je bil tudi obisk vatikanskih grobnic, ki se raztezajo pod baziliko in bližnjih pro storih. Tiho in vsak s svojimi mislimi smo se pomikali tudi mimo grobnice papeža Jane za Pavla II. Naslednji dan smo si ogledali zanimivosti in lepote Rima, kot n.pr.: kolosej, forum, španske stop nice, cerkev sv. Pavla in druge. Naš vodnik Tone Fink nas je z za nimivimi pripovedmi zapeljal v davno pre teklost. V juniju smo spet spoznavali domače
lepote – Šentjursko in Hmeljčarsko goro. Prijazni lastniki zidanic so nas vabili na pijačo, ki pa se je – resnici na ljubo - nismo branili. Za prijeten zaključek pohoda pa sta poskrbela Zalka in Mirko v svoji zidanici. Veselimo se že naslednjega izleta, ki bo še ta mesec. Odšli bomo na Višavje, v Rezijo in Kanalsko dolino. Verjemite, lepo nam bo. Milka Obrekar
prevleka igrišča v zelo slabem stanju. Na igrišču je nastalo več razpok, ki se iz leta v leto širijo, sedaj so široke tudi že preko 2,5 cm. Tudi ravnost terena se slabša, določeni deli igrišča so kar precej posedeni, asfaltna plast pa je po stala zelo groba in na udrtih delih umazana in zaprašena ter s tem tudi nevarnejša za potencialne zdrse in poškodbe. Igrišče kliče po temeljiti prenovi! ŠRD Mirna Peč se v imenu upo rabnikov te športne (in prireditve ne) površine zahvaljuje g. Andreju Čanžlju, direktorju podjetja TAL. SI d.o.o. za znaten sponzorski prispevek, ki ga ocenjujemo na 1.000,00 EUR. ŠRD Mirna Peč Damjan Zupančič
junij 2006
21
CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE MIŠKOLIN
V torek, 16. 5. 2006 je v Mirni Peči gostovala lutkovna skupina Mini tea ter iz Ljubljane z znamenitim Miško linom. Glavno vlogo v predstavi je odigral igralec Jurij Souček, dobitnik Borštnikovega prstana. Tudi mirno peški otroci so bili tako deležni te slavne predstave.
NAJ BIBA CEPETAVKA
Dedki in babice med Cepetavčki bralčki
Anica Krese
Cepetavčki so izdelali različne bibe. Zanje so izbrali tudi imena: biba Co patarica, biba Tačka, biba Nagajivka in biba Otipalka. Vsi skupaj pa so na redili še eno bibo, bibo Cepetavko. To so jim pomagali obuti starši, saj je potrebovala kar 26 parov obuval. Vseh pet so poslali v Novo mesto na razstavo NAJ BIBA, ob praznovanju 50. letnice Zavoda Republike Slove nije za šolstvo. Vse skupine so za sodelovanje prejele priznanje. Marija Mikec
NOČ V VRTCU Otroci skupine Srnice so prvo junijsko noč prespali v vrtcu. Ob 19. uri so se zbrali v vrtcu, si za ve čerjo pripravili slastne palačinke, se naplesali in naigrali, nato pa ob poslušanju pravljice zaspali. Anica Krese
Mladinke PGD Jablan znova osvajajo odlična mesta V soboto, 13. maja se je pri vojašnici v Novem mestu odvijalo občinsko gasilsko tekmovanje. Kot vsakega tekmovanja do se daj, so se tudi tega udeležili dve mladinski desetini PGD Jablan. Mladinci so dosegli odlično 4. mesto. Mladinke pa so zopet pokazale, da so v zelo dobri formi. Kar so pokazali tudi rezultati, ki so jih pripeljali do 1. mesta.
22
junij 2006
Ta dosežek je bila še ena odlična spod buda za mladinsko državno tekmovanje, ki je sledilo teden dni zatem. V tem času so dekleta pridno vadila. V soboto, 20. 5. 2006, smo se kot zvesti sovaščani, polni optimizma in pričako vanj, odpravili na Štajersko, bolje rečeno v Starše, kjer so mladinke doživele velik izziv. Na tekmovanju je sodelovalo 43 mladinskih ženskih ekip. Čeprav je bila trema velika, so mladinke ob odličnem spodbujanju dosegle 13. mesto. To tekomvanje je bilo za vse velik izziv, prav tako pa tudi manjši izlet v sosednjo pokrajino. Na Štajerskem smo si ogledali eno izmed vinskih kleti, v katerih pridelu jejo odlično suho belo vino, z zanimivim imenom Ritoznojčan. Brez trojanskih krofov seveda ne gre. Z njimi smo se po sladkali ob poti nazaj. Blažka Gorenc
Pravijo, da čim več človek šteje let, težje čaka na pomladni cvet. Pa bo to verjetno kar držalo. Pomlad je končno prišla in na široko odprla vrata tudi mirnopeškega vrtca Cepetavček, ka mor so konec aprila v svojo družbo po vabili dedke in babice ter stare očete in stare mame tamkajšnji cepetavčki. Srečanja z vnuki se je udeležilo veli ko število starih staršev. Tokrat je po tekalo že desetič in so postali že pravi prijatelji. Tudi kadar otroci kakšno ušpičijo, so stari starši popustljivejši od staršev. Žalost in solze najhitreje minejo v njihovem naročju. Tudi naj boljši sogovorniki in soigralci pri igri so jim dedki in babice, saj so njihovi spomini za njihovo radovednost ne pozabljivi. Učijo jih življenja, zato so jim pripravili urico veselja z mlado prihodnostjo v svojih igralnicah. V njihovi družbi so se dedki in babice spet počutili mlajše. Nato so z roko v roki odšli v kulturni dom, kjer jim je dobrodošlico in prijetno počutje najprej zaželel ravnatelj mirnopeške osnovne šole Aleksander Rupena, nato pa jim je animator in igralec Sren Vilar skozi čarobni svet igre, pet ja in veselja pripravil predstavo Pikin rojstni dan. Po zabavni predstavi je velike poz dravil in malim čestital župan Zvone Lah. 83 cepetavčkov si je diplome zaslužilo z obiskovanjem šolske in vrtčeve knjižnice ter s pripovedova njem pravljic in zgodb. Podeljene diplome so priznanje tudi vzgojitelji cam, pomočnicam, staršem in starim staršem, ki so skupaj z otroki skozi vse leto prebirali knjige. Cepetavčki so po končanem programu dedke in babice odpeljali nazaj v vrtec na veliko sladko knjigo - torto. Marija Mikec
Športni dosežki učencev OŠ Mirna Peč v šolskem letu 2005/2006
Na športnem področju so učenci OŠ Mirna Peč v letošnjem šolskem letu dosegli največje uspehe doslej. Najuspešnejši so bili košarkarji, saj so mlajši dečki osvojili 2. mesto v drža vi. Do tega izjemnega rezultata smo se morali prebiti prek regijskega tekmo vanja, bili smo drugi, ter po zmagah na četrtfinalnem turnirju v Postojni in polfinalnem turnirju, ki je bil v Idriji. Na finalnem turnirju četverice, ki je bil
2. 6. v Litiji, smo v polfi nalni tekmi s 46:45 pre magali 3. OŠ Murska Sobota v finalu pa je bila z 69:50 boljša OŠ Lucija. Naš uspeh je toliko večji, ker v naši ekipi trenira košarko le naš kapetan Martin Mežan, medtem, ko smo eno za drugim izločali šole, ki so na stopile s popolnimi klubskimi ekipami. Naš moto je bil, obram ba, obramba, obramba in številne ekipe so si močno polomi le zobe na naših fantih. Naš najboljši igralec Martin Mežan je bil izbran tudi v najboljšo peterko tekmovanja. Za našo šolo so igrali še: Blaž Zupančič, Tadej Krivec, Tadej Rozman, Matic Krevs, Žiga Pungerčar-Marn, Aljaž Saje, Mitja Avguštinčič, Matic Režek, Aleš Gašperič, Jan Kopač, Žak Zupan in Erik Žagar.
Navdušenje po vrhunskem dosež ku se še ni poleglo, ko so naši učenci znova izjemno nastopili, tokrat na posamičnem državnem prvenstvu v atletiki. V kategoriji mlajših dečkov do 12 let je Matic Režek osvojil srebrno medaljo v metu žogice. Orodje je vrgel 54,65 m. Matic Krevs pa je osvojil bron v skoku v višino. Skočil je 141cm. Tudi naš tretji tekmovalec Jan Kopač je bil zelo uspešen, saj je v skoku v daljino osvojil 6. mesto s 458 cm. Učenci naše šole so uspešno na stopili tudi na državnem prvenstvu v krosu. Tekmovanje je bili 13. maja 2006 v Ivančni Gorici. Osvojili smo ekipno 8. mesto, posamično pa so bili najuspešnejši: Nejc Kastelic, deč ki 5. razred, osvojil je 6. mesto. Tadej Ambrožič je v kategoriji osmošolcev osvojil 8. mesto, Tadej Rozman pa je v kategoriji sedmošolcev osvojil 10. mesto. Naše najuspešnejše dekle je bila Maša Gabrijel, ki je v kategoriji petošolk osvojila 15. mesto. Robert Dragan
Športno rekreativno društvo Mirna peč Vabi na prireditve v okviru praznovanja občinskega praznika 2006 Rekreativno kolesarjenje ob občinskem prazniku in dnevu državnosti MIRNOPEŠKA PENTLJA 2006, ki bo v nedeljo, 25. 06. 2006 s pričetkom ob 13.30 uri, start bo pred Kulturnim domom v Mirni Peči. Kolesarjenje po mirnopeški občini v dolžini cca 40 km je primerno za vse rekreativce. Kolesari se v zaprti koloni, udeležba pa je na lastno odgovornost Vabljeni! KOŠARKARSKI TURNIR TROJK mirnopeških ekip STREETBALL 2006, ki bo v petek, 16. 06. 2005 s pričetkom ob 17.00 uri, na igrišču ob gasilskem domu PGD Jablan v Jablanu. Za družabni del prireditve bo poskrbel PGD Jablan. Vabljeni!
junij 2006
23
24
junij 2006