Page 1

junij 2006

št. 21

Plakete in nagrade Občine Mirna Peč Poplavljeno območje Temenice Rekordna udeležba motoristov na blagoslovu Odkritje Brajerjeve jame Intervju z novo cvičkovo princeso Program prireditev ob občinskem prazniku


ŽUPANOVA BESEDA Spo­što­va­ne ob­čan­ke in ob­ča­ni! Le­toš­njo pom­lad je zaz­na­mo­va­lo kar ne­kaj stva­ri, ki nas obračajo k dru­gač­ne­mu raz­miš­lja­nju in pov­zro­čajo več ali manj skr­bi. Ena ta­kih je ob­čut­na po­dra­ži­tev naft­ nih de­ri­va­tov, ka­te­rih trend ra­sti se še ne bo usta­vil, mno­gim pa pov­zro­ča bis­tve­no po­ve­ča­nje živ­ljenj­skih stroš­kov. Po­dra­ži­tve so po­sle­di­ca raz­mer na sve­tov­nem trgu in nanje ne mo­re­mo vpli­va­ti. Tako je naen­ krat naj­ce­nej­ša in tudi na­je­no­stav­nej­ša za upo­ra­bo elek­trič­na ener­gi­ja, a kaj ko nam v pri­hod­njem letu obe­ta­jo več kot pet­de­set od­stot­no po­ve­ča­nje cene, češ da je pri nas da­leč naj­ce­nej­ša v Evro­pi. Ver­jet­no se bo naj­bo­lje vr­ni­ti k t.i. ob­nov­lji­vim vi­rom ener­ gi­je, kot so: drva, ki jih pri nas ne manj­ka, saj gozd po­kri­va pre­ko po­lo­vi­co po­vr­ši­ne ob­či­ne. Na ome­nje­ne stroš­ke gos­po­dinj­stev ob­či­ na ne more vpli­va­ti. Več­ji vpliv ima na ko­mu­ nal­nem po­droč­ju, saj Ob­čin­ski svet po­tr­ju­je cene vode, ka­nalš­čine in gos­po­dinj­skih od­pad­kov. Uprav­lja­lec JP Ko­mu­na­la Novo me­sto je že več­krat pred­la­ga­la pove­ča­nje cen, a smo se temu doslej us­pe­šno upi­ra­li, tako da ima­mo ceno za komunalne storitve med najjižjimi na Do­lenj­skem. Na po­droč­ju vo­doo­skr­be se bomo izog­ni­ li po­ve­ča­nju cen, za­ra­di stroš­kov fil­tri­ra­nja vode na iz­vi­ru in za­me­nja­ve ce­vo­vo­da, s

Po­ro­či­lo z 29. red­ne se­je Občinskega sve­ta Ob­či­ne Mir­na Peč 29. red­na seja Ob­čin­ske­ga sve­ta Ob­či­ne Mir­na Peč, 21. 3. 2006 je po­te­ka­la v zna­me­nju spre­je­ma­nja raz­lič­nih od­lo­kov. Svet­ni­ki so po hi­trem po­stop­ku spre­je­li Od­lok o spre­mem­bi in do­pol­ni­tvi Pro­stor­sko ure­di­tve­nih po­go­jev za po­de­žel­ski pro­stor Ob­či­ne Mir­na Peč, s ka­te­rim se us­kla­di pri­kaz na­men­ske rabe zem­ ljišč in ob­mo­čij na­rav­nih vred­not v gra­fič­nem delu PUP- a s Spre­mem­ba­mi in do­pol­ni­tva­mi pro­stor­skih se­sta­vin dol­go­roč­ne­ga in sred­nje­ roč­ne­ga pla­na Ob­či­ne Novo me­sto za ob­moč­ je Ob­či­ne Mir­na Peč. Spre­je­li so še Od­lok o od­va­ja­nju in čiš­če­nju ko­mu­nal­ne od­pad­ne in pa­da­vin­ske vode na na­šem ob­moč­ju in Teh­ nič­ni pra­vil­nik o jav­ni ka­na­li­za­ci­ji ter Pra­vil­nik o obra­ču­na­va­nju stroš­kov za upo­ra­bo jav­ne ka­na­li­za­ci­je. Sled­nji po­drob­ne­je ure­ja os­no­ve in nor­ma­ti­ve ter po­stop­ke pri obra­ču­na­va­nju stroš­kov za upo­rab­ni­ke na ob­moč­ju, kjer je jav­na ka­na­li­za­ci­ja zgra­je­na, je v grad­nji, ali pa je grad­nja pred­vi­de­na. Obrav­na­va­li in po­tr­di­ li so tudi Sklep o vi­ši­ni pris­pev­kov ob­ča­nov, ki se na novo pri­klju­ču­je­jo na vo­do­vod­no ali ka­na­li­za­cij­sko ob­moč­je. Tako bo mo­ral to­rej last­nik ob­jek­ta za pri­klju­či­tev na vo­do­vod­no omrež­je pla­ča­ti pris­pe­vek v vi­ši­ni 100.000,00 to­lar­jev, za pri­klop na ka­na­li­za­cij­sko omrež­je pa 200.000,00 to­lar­jev. Vi­šina pris­pev­ka se re­va­lo­ri­zi­ra z me­seč­ni­mi in­dek­si ra­sti cen za os­ta­lo niz­ko grad­njo. Za­ra­di de­gra­di­ra­nega



junij 2006

tem da se bomo pri­klo­pi­li na last­ni vir. Z us­ta­ novit­vi­jo jav­ne­ga pod­jet­ja CEROD, ki bo skr­ be­lo za od­pad­ke iz po­sav­skih, be­lo­kranj­skih in ve­či­no do­lenj­skih ob­čin, se stroš­ki zbi­ra­nja in od­la­ga­nja ne bodo bis­tve­no po­ve­ča­li. Re­ zer­ve pa ob­sta­ja­jo še na or­ga­ni­za­ci­ji zbi­ra­nja in od­vo­za. Več­ja nez­nan­ka so od­pad­ne vode, ki jih po letu 2015 naj ne bi neo­čiš­če­nih spuš­ča­li v pod­zem­lje. Se­da­nja za­ko­no­da­ja do­puš­ča po­stop­no ure­ja­nje tega po­droč­ja, saj je ob­sto­ je­ča teh­no­lo­gi­ja či­stil­nih na­prav zelo dra­ga, uprav­lja­nje le-te pa pri­na­ša vi­so­ke stroš­ke. Do­lo­če­ni prob­le­mi bi se lah­ko re­še­va­li zelo pre­pro­sto, pa stro­ka tega še no­če vi­de­ti. Lahko pa dr­ža­va pod pri­ti­skom EU do­lo­či vi­ so­ko tak­so za obre­me­nje­va­nje pod­tal­ni­ce, s ka­te­ro bo pri­si­li­la po­sa­mez­ni­ke k hi­trej­še­mu reše­va­nju čiš­če­nja od­pad­ne vode. Ve­li­ko raz­lič­nih raz­lag je sli­ša­ti v zve­zi z iz­grad­njo av­to­ce­ste in pri­ključ­ne ce­ste do Mir­ne Pe­či. Če je, v ce­lo­ti gle­da­no, re­ši­tev še tako do­bra za ob­či­no, je ra­zum­lji­vo, da ne more biti do­bra za vse. Ali je tra­sa zgre­ši­la neko par­ce­lo, ki bi jo last­nik dobro vnov­čil ali pa bo bo­do­ča dr­žav­na ce­sta od Mir­ne Pe­či do pri­ključ­ka na av­to­ce­sto zmanj­ša­la pro­met v Mir­ni Pe­či. Ra­zum­lji­vo je, da pred­vi­de­na re­ši­tev zmanj­ša­nja pre­ko­mer­ne obre­me­ni­tve ce­ste sko­zi Mir­no Peč ne od­go­var­ja vsem. Mir­na Peč bo do­bi­la sko­raj tri ki­lo­me­tre dol­go pri­ključ­no ce­sto, samo pod po­go­jem, da bo to dr­žav­na ce­sta in jo bo zgra­di­la dr­ža­ va. Po­vsem lo­gič­no je, da ne mo­re­jo od No­

ve­ga me­sta do Treb­nje­ga, na vzporednem delu, po­leg av­to­ce­ste, po­te­ka­ti tri dr­žav­ne ce­ste. Lo­kal­na ce­sta sko­zi sre­diš­če Mir­ne Pe­či pri­na­ša tudi ure­ja­nje pro­me­ta v pri­ stoj­no­sti ob­či­ne. Po­ve­ča­ni stroš­ki ob­či­ne za vzdr­že­va­nje te ce­ste se ni­ka­kor ne mo­re­ jo pri­mer­ja­ti s po­mem­bnost­jo pri­ključ­ne ce­ste za dol­go­roč­ni raz­voj ob­či­ne. Ob­či­na bo mo­ra­la pla­ča­ti del iz­grad­nje te ce­ste, in sicer ti­sti del ce­ste, ki bo slu­žil le ob­ča­nom (ploč­ni­ke, ko­le­sar­sko ste­zo) in za ta del po­ treb­no jav­no raz­svet­lja­vo. Dr­ža­va ver­jet­no res še nima v ce­lo­ti za­go­tov­lje­nih sreds­tev za iz­grad­njo pri­ključ­ne ce­ste do Mir­ne Pe­či in bo za nje­no rea­li­za­ci­jo po­treb­no tudi v pri­hod­nje vlo­ži­ti ve­li­ko tru­da. Temu v prid pa ne more biti, si­cer tre­nut­no ko­rist­no a dol­go­roč­no ne­po­treb­no, zao­stro­va­nje od­ no­sov s pri­stoj­ni­mi pred­stav­ni­ki dr­ža­ve, ki mo­ra­jo za­go­to­vi­ti več kot mi­ljar­do in pol to­lar­jev za iz­grad­njo pri­ključ­ne ce­ste. Občin­ski svet je na zad­nji seji že dal po­ zi­tiv­no mne­nje k pred­logu lo­ka­cij­ske­ga na­čr­ta z ne­ka­te­ri­mi pri­pom­ba­mi, v krat­kem pa naj bi ga po­tr­di­la tudi Vla­da. Z do­konč­no re­ši­tvi­jo vas bomo po­drob­no sez­na­ni­li na zbo­rih kra­ja­nov. Bli­ža se ob­čin­ski praz­nik, ob ka­te­rem smo, sku­paj s pri­za­dev­ni­mi čla­ni dru­štev in po­sa­mez­ni­ki pri­pra­vi­li kar ne­kaj pri­re­di­tev. Ob spremljanju prireditev vam želim obilo lepih trenutkov.

pro­sto­ra, ozi­ro­ma obra­to­va­nja kam­no­lo­ma Čem­še, pa se v ce­lo­ti priz­na­jo ob­vez­no­sti kra­ja­nom vasi Čem­še, ki so v letu 2003 že pla­ ča­li pris­pe­vek za iz­ved­bo pri­ključ­kov ter po­ lo­vič­ni zne­sek od na­ve­de­ne­ga kra­ja­nom vasi Šent­ju­rij na Do­lenj­skem. Ker bodo le­toš­nje leto lo­kal­ne vo­li­tve, je bilo po­treb­no spre­je­ti tudi Od­lok o do­lo­či­tvi vo­lil­nih enot v na­ši ob­ či­ni in ime­no­va­ti ob­čin­sko vo­lil­no ko­mi­si­jo. Spre­jet je bil še ce­nik za­kup­nin za kme­tij­ska zem­ljiš­ča in predlagani kandidati za sod­ni­ke po­rot­ni­ke iz na­še ob­či­ne. Obrav­na­va­li in spre­ je­li so tudi let­ni pro­gram so­cial­ne­ga vars­tva, špor­ta in kul­tu­re v Ob­či­ni Mir­na Peč. Ire­na Me­žan, ob­čin­ska upra­va

mi­ni­ster za šols­tvo. Po skraj­ša­nem po­stop­ku so svet­ni­ki spre­je­li Od­lok o za­ključ­nem ra­ču­ nu pro­ra­ču­na Ob­či­ne Mir­na Peč za leto 2005. Pred­hod­no so ga obrav­na­va­li tudi vsi od­bo­ri Ob­čin­ske­ga sve­ta in ga z ne­kaj pri­po­ro­či­li tudi pred­la­ga­li sve­tu v spre­jem. V dru­gi obrav­ na­vi so bili spre­je­ti Od­lok o ko­mu­nal­nih tak­ sah v Ob­či­ni Mir­na Peč, Od­lok o spre­mem­bi Od­lo­ka o ob­čin­skih ce­stah ter Od­lok o rav­ na­nju z za­puš­če­ni­mi vo­zi­li. Sled­nji do­lo­ča po­sto­pek, po­go­je in na­čin od­stra­nje­va­nja z jav­nih pro­met­nih ali dru­gih po­vr­šin, uni­če­ nje ter pro­da­jo za­puš­če­nih vo­zil. Ob ak­tual­ni prob­le­ma­ti­ki vzdr­že­va­nja re­gio­nal­ne ce­ste Treb­nje – Mir­na Peč – Novo me­sto je bila tej temi na­me­nje­na po­seb­na toč­ka. Svet­ni­ki in žu­pan so pred­sta­vi­li do­se­da­nja pri­za­de­va­nja za bolj­še vzdr­že­va­nje te ce­ste. Izob­li­ko­va­lo se je skup­no sta­liš­če, da svet­ni­ki pod­pi­ra­jo na­men, za­ra­di ka­te­re­ga se je us­ta­no­vi­la ci­vil­ na družba, ci­lji družbe in ob­či­ne so ena­ki, ob tem pa os­ta­ja vpra­ša­nje, ali je za­go­tav­lja­nje bolj­še­ga vzdr­že­va­nja re­gio­nal­ne ce­ste edi­ni vzrok us­ta­no­vi­tve ci­vil­ne družbe. V na­da­lje­ va­nju so svet­ni­ki obrav­na­va­li tudi pred­log DLN av­to­cest­ne­ga od­se­ka Po­nik­ve-Hrast­je ter izob­li­ko­va­li ne­kaj pred­lo­gov za do­pol­ni­ tev be­se­di­la, ki so se zde­la svet­ni­kom nuj­na in po­treb­na, za­ra­di ra­cio­na­li­za­ci­je po­se­gov na ob­moč­ju pod Do­le­njo vas­jo, z na­me­nom ohra­nja­nja ob­sto­je­čih kme­tij­skih zem­ljišč ter pred­la­ga­li po­nov­no preu­či­tev mož­no­sti ume­ stitve do­dat­ne­ga pod­ho­da za peš­ce. Ire­na Me­žan, ob­čin­ska upra­va

Po­ro­či­lo s 30. red­ne se­je Občinskega sve­ta Ob­či­ne Mir­na Peč Na maj­ski seji Ob­čin­ske­ga sve­ta, dne 9.5. 2006 so svet­ni­ki iz­da­li mne­nje k pri­jav­lje­ ni­ma kan­di­da­to­ma na de­lov­no me­sto rav­ na­te­lja v OŠ Mir­na Peč. Oba kan­di­da­ta so po­va­bi­li tudi na pred­sta­vi­tev vi­zi­je vo­de­nja šo­le. Gle­de na to, da so svet­ni­ki me­ni­li, da je uči­telj­ski zbor na­re­dil na­pa­ko, ker ni iz­ve­ del pred­sta­vi­tve obeh kan­di­da­tov in ker so bili mne­nja, da šo­la po­tre­bu­je na vo­dil­nem me­stu novo sve­ži­no, so se od­lo­či­li, kljub ve­čin­ski pod­po­ri uči­telj­ske­ga zbo­ra do­se­da­ nje­mu rav­na­te­lju Alek­san­dru Ru­pe­ni, iz­da­ti po­zi­tiv­no mnenje pri­jav­lje­ne­mu kan­di­da­tu Ma­riu Moho­ro­vi­ču. Se­ve­da pa rav­na­te­lja ime­ nu­je svet šole, soglasje k imenovanju pa izda

Zvo­ne Lah, Žu­pan


Priznanja Občine Mirna Peč za leto 2006 Pla­ke­to Ob­či­ne Mir­na Peč prej­me Dra­go Saje G. Dra­go Saje je že šti­ri­naj­sto leto pred­sed­nik Druš­tva upo­ko­ j e n­ c e v M i r­n a Peč, ki šte­je 406 čla­nov. Pod nje­ go­vim vods­tvom upo­ko­jen­ci us­ pe­šno ure­sni­ču­ je­jo svoj de­lov­ni pro­gram: na so­ cial­nem, re­krea­ cij­skem, kul­tur­nem, hu­ma­ni­tar­nem in dru­žab­nem po­droč­ju. Pri delu ga ob­li­ ku­je izre­den čut do soč­lo­ve­ka, kar se še po­se­bej ka­že v skr­bi za osam­lje­ne, bol­ne, so­cial­no šib­ke čla­ne druš­tva ter za ju­bi­lan­ te. Z obi­ski na domu in v domu sta­rej­ših

Pla­ke­to Ob­či­ne Mir­na Peč prej­me Alojz Dra­gan Alojz Dra­gan je eden od us­ ta­no­vi­te­ljev Tu­ ri­stič­ne­ga druš­ tva Mir­na Peč. V vseh 12-ih letih de­lo­va­nja druš­tva je bil in je med na­jak­tiv­ nej­ši­mi čla­ni in član uprav­ne­ga od­bo­ra druš­tva. Je eden od po­ bud­ni­kov in or­ga­ni­za­torjev tra­di­cio­nal­ ne­ga go­lo­binj­ske­ga po­ho­da in obu­di­tve sta­re­ga obi­ča­ja obi­ska pol­noč­ni­ce z ba­kla­ mi, ki se ga ude­le­ži vsa­ko leto več lju­di. Ima po­mem­bno vlo­go pri iz­pe­lja­vi se­daj

Pla­ke­to Ob­či­ne Mir­na Peč prej­me Bo­ži­dar Ža­gar Božidar Ža­gar vodi moš­ki pev­ ski zbor Rož­ma­ rin, us­ta­nov­ljen pri Druš­tvu upo­ ko­jen­cev Mir­na Peč, že od us­ta­ no­vi­tve v letu 2002. S p et­j e m s e uk­var­ja že vse živ­lje­nje, za­čel

jim s to­plo in vzpod­bud­no be­se­do vliva upa­nje v bolj­ši ju­tri ter jim tako po­lep­ša je­sen živ­lje­nja. Ve­li­ko tru­da in pro­ste­ga ča­sa je g. Dra­ go Saje vlo­žil v us­ta­no­vi­tev moš­ke pev­ske sku­pi­ne ROŽMARIN, ki pod okri­ljem Druš­tva upo­ko­jen­cev Mir­na Peč de­lu­je že od de­cem­bra 2002. Čla­ni sku­pi­ne Rož­ma­rin, med ka­te­ri­mi je tudi g. Dra­go, pre­pe­va­jo slo­ven­ske ljud­ske in na­rod­ne pe­smi ter tako na sa­mo­stoj­nih kon­cer­tih in na raz­nih dru­gih pri­re­di­tvah raz­ve­se­lju­ je­jo do­ma­če ob­čins­tvo ter pub­li­ko iz­ven meja na­še ob­či­ne. G. Dra­go se izred­no tru­ di, da bi »ROŽMARIN DOLGO CVETEL«, zato mu ni žal, ne ča­sa ne av­to­mo­bi­la za pre­voz na vaje ali do­mov ti­stih čla­nov, ki le tega ni­ma­jo. V pro­stem ča­su se g. Dra­go preiz­ku­ša tudi na po­droč­ju pe­sniš­tva. S svo­ji­mi pe­ smi­mi, ki ope­va­jo le­po­to do­ma­če­ga kra­ja, vin­skih go­ric, cvi­ček, vsa­ko leto so­de­lu­je

na sre­ča­nju upo­ko­jen­cev – li­te­ra­tov Do­ lenj­ske in Bele kra­ji­ne in tako pri­po­mo­re, da glas o na­ših kra­jih od­me­va prek meja ob­či­ne. Na dru­žab­nih sre­ča­njih upo­ko­jen­ cev zbra­no druž­bo za­ba­va z anek­do­ta­mi in ša­la­mi iz re­snič­ne­ga živ­lje­nja. Da le-teh ne bi pre­kril prah po­za­be, jih je kar ne­kaj »po­so­dil« v za­pis zna­ne­mu no­vo­meš­ke­ mu za­pi­so­val­cu anek­dot in šal g. Slav­ku Do­klu. Prav tako se g. Dra­go tru­di za ohra­nja­nje sta­rih obi­ča­jev. Nje­go­vo delo je bilo bo­ga­to raz­ve­ja­no tudi v pre­te­klo­ sti, saj je bil več kot 10 let član žup­nij­ske­ ga sve­ta v na­ši far­i. Po­vsod in ved­no je de­lo­val in še de­lu­je po­ve­zo­val­no, zato je z njim pri­jet­no de­la­ti.

že tra­di­cio­nal­ne­ga sre­ča­nja Mir­no­pe­ča­ nov in Žu­žem­ber­ča­nov na Fra­ti, šte­vil­ne ure pro­sto­volj­ne­ga dela pa je pris­pe­val pri os­ta­lih ak­ci­jah, kot so: iz­grad­nja bru­ na­ri­ce ozi­ro­ma de­lov­ne ak­ci­je v Zi­ja­lu, vo­de­nje sku­pin itd. Bru­na­ri­ca, kri­ta s sla­mo in s ko­vin­skim pod­voz­jem, je bila ena pr­vih ta­kih na Do­ lenj­skem in kmalu so nas po­sne­ma­la še dru­ga druš­tva iz­ven na­še ob­či­ne. Že bli­zu 10 let ko­rist­no slu­ži raz­lič­nim pri­re­di­tvam dru­štev v ob­či­ni in tudi iz­ven nje, s či­mer pris­pe­va k pro­mo­ci­ji Ob­či­ne Mir­na Peč. Alojz Dra­gan eden od po­bud­ni­kov oz­na­či­tve peš­po­ti Mir­na Peč – Frata, je ak­tiv­no so­de­lo­val pri pr­vem ure­ja­nju peš­po­ti od Zi­ja­la do Sve­te Ane in po­ma­ga pri vsa­ko­let­nem čiš­če­nju in vzdr­že­va­nju te poti. Ne­po­greš­ljiv je tudi pri šte­vil­nih ak­ci­ jah na Go­lo­binj­ku, kot so: sa­je­nje lipe pri

cerk­vi Sv. Ur­šu­le, po­sta­vi­tev us­merjeval­ nih ko­zolč­kov, pr­vo­maj­sko kre­so­va­nje in ne­dav­na po­sta­vi­tev go­lo­bij­ske­ga klju­ča. Ak­tiv­no de­lu­je tudi v Lov­ski dru­ži­ni Mir­na Peč in pri Druš­tvu vi­no­grad­ni­kov Mir­na Peč in pomaga da je so­de­lo­va­nje med ome­nje­ni­mi druš­tvi prav po nje­ go­vi za­slu­gi še bolj­še. Kljub temu, da ni pred­sed­nik no­be­ne­ga od dru­štev, je ne­se­bič­no pri­prav­ljen po­ma­ga­ti vsem in rad pre­na­ša svo­je iz­kuš­nje na mlaj­še. Je ved­no poln na­čr­tov in idej, po­zi­tiv­ ne ener­gi­je in pri­prav­ljen pri­sko­či­ti na po­moč. Za svo­je delo si za­slu­ži jav­no zah­va­lo.

je pri mla­din­skem zbo­ru, na­da­lje­val pri cerk­ve­nem me­ša­nem pev­skem zbo­ru v Mir­ni Pe­či. Pri pev­skih zbo­rih ak­tiv­no so­de­lu­je – poje že 35 let. Zdaj pa je že če­tr­to leto zbo­ro­vod­ja pev­ske­ga zbo­ra Rož­ma­rin. Zbor je imel v tem ča­su že dva sa­mo­stoj­na kon­cer­ta v do­ma­či ob­či­ni in več na­sto­pov, tako doma kot tudi po dru­ gih kra­jih do­lenj­ske, so­de­lo­val je tudi na ne­ka­te­rih re­vi­jah pev­skih zbo­rov. Pev­ski zbor Rož­ma­rin iz­va­ja pred­vsem ljud­ske, na­rod­ne in do­ma­če pe­smi. Božidar Ža­gar si­cer ni aka­dem­sko izo­bra­žen glas­be­nik, je pa oseb­nost z ve­li­kim po­slu­hom za glas­bo, s ta­len­tom

za ohra­nja­nje kul­tur­ne­ga izro­či­la, s tem da se z vso is­kre­nost­jo tru­di pri vo­de­nju zbo­ra in tako pri­po­mo­re k ohra­nja­nju pev­ske kul­tu­re na na­šem ob­moč­ju. Nje­ go­vo delo ni samo lju­bi­telj­sko, saj vla­ga ve­li­ko tru­da v vaje in v or­ga­ni­za­ci­jo na­ sto­pov ter skr­bi za pe­ster iz­bor skladb, ki jih zbor iz­va­ja. Zato za svo­je delo za­slu­ži jav­no priz­na­nje.

Zato mu Ob­či­na Mir­na Peč, v zah­va­lo za pre­te­klo delo in za vzpod­bu­do za na­prej, po­de­lju­je pla­ke­to Ob­či­ne Mir­na Peč

Zato mu Ob­či­na Mir­na Peč, v zah­va­lo za pre­te­klo delo in za vzpod­bu­do za na­prej, po­de­lju­je pla­ke­to Ob­či­ne Mir­na Peč.

Zato mu Ob­či­na Mir­na Peč, v zah­va­lo za pre­te­klo delo in za vzpod­bu­do za na­prej, po­de­lju­je pla­ke­to Ob­či­ne Mir­na Peč. junij 2006




Nagrado Ob­či­ne Mir­na Peč prej­me­jo mir­no­peš­ki čla­ni Ja­mar­ske­ga klu­ba Novo me­sto

V ok­vi­ru Ja­mar­ske­ga klu­ba No­vo me­ sto, ki de­lu­je že od leta 1962, je 12 čla­nov iz Obči­ne Mir­na Peč, od teh pa je šest bolj ak­tiv­nih in si­cer: Ma­tej Aj­dič, Fi­lip Av­bar, Dra­go Primc, Jo­že Av­bar in Jo­že Tom­šič, ki so se klu­bu pri­dru­ži­li leta 2002 ter An­drej Gaš­pe­rič, ki je v klub vsto­pil leta 1996. An­drej Gaš­pe­rič, Fi­lip Av­bar, Jo­že Av­bar in Jo­že Tom­šič so tudi čla­ni

uprav­nega od­bo­ra, Jo­že Tom­šič je po­leg tega že če­tr­to leto pred­sednik Ja­mar­ske­ga klu­ba Novo me­sto. V zadnjih le­tih se je s pri­sto­pom no­vih čla­nov iz mir­no­peš­ke­ga kon­ca po­ve­ča­la in­ten­ziv­nost ra­zisko­va­nja kraš­ke­ga te­re­ na tudi v Obči­ni Mir­na Peč. Skup­no so za klub opra­vi­li okrog 400 ak­cij, od tega 135 ak­cij na mir­no­peš­kem področ­ju. Nji­

Senena linija Pöttinger, sadje, zelenjava… Prva ju­nij­ska so­bo­ta je na mir­no­ peš­kem sej­mu po­nu­di­la pre­cej no­vih za­ni­mi­vo­sti, ki so pri­teg­ni­le izred­no ve­li­ko šte­vi­lo obi­sko­val­cev. V ok­vi­ru mir­no­peš­ke­ga sej­ma je na­ mreč po­te­ka­la pred­sta­vi­tev kme­tij­ske me­ha­ni­za­ci­je, ki jo je pri­pra­vi­lo Go­ve­ do­rej­sko druš­tvo Mir­na Peč v so­de­lo­va­ nju z uvoz­ni­kom Zu­pan-tra­de iz Šem­ pe­tra v Sa­vinj­ski do­li­ni in ser­vi­snim ter pro­daj­nim pod­jet­jem Grič iz Art­ma­nje vasi pri Do­br­ni­ču in kjer so pred­sta­vi­li so­dob­no se­ne­no li­ni­jo znam­ke Pöttin­ ger. Prak­tič­ni pri­kaz de­lo­va­nja ko­sil­ni­ ce, obra­čal­ni­ka, zgrab­ljal­ni­ka in ba­lir­ke za va­lja­ste bale je pri­teg­nil izredno po­zor­nost in za­ni­ma­nje. Na og­led je bilo več ti­pov ko­sil­nic, obra­čal­ni­kov in zgrab­ljal­ni­kov ter na­kla­dal­na pri­ko­li­ca. Kmet­je so od uvoz­ni­ka do­bi­li tudi vse dru­ge in­for­ma­ci­je, ki so jih za­ni­ma­le v zve­zi z na­ba­vo in de­lo­va­njem teh kme­ tij­skih stro­jev. Za po­seb­no za­ni­mi­vost ob og­le­du so­dob­ne kme­tij­ske teh­ni­ke, so go­ve­ do­rej­ci po­skr­be­li še s pri­ka­zom koš­nje s ko­sil­ni­co, ki jo je vle­kel vpre­žni par



junij 2006

Straj­nar­je­vih konj iz Glo­bo­do­la. Tudi obra­čal­nik za seno na konj­ski po­gon ni de­lo­val nič slab­še od zdajš­nje so­dob­ne me­ha­ni­za­ci­je. Po­seb­no mlaj­šim je bila koš­nja in obra­ča­nje s konj­sko vpre­go ne­kaj, če­sar še niso vi­de­li, mno­gi sta­rej­ ši kmet­je pa so se tega še prav do­bro spom­ni­li in sli­ša­ti je bilo, kako tež­ko je bilo v le­tih po dru­gi sve­tov­ni voj­ni pri­ti do, za ti­ste ča­se, zelo is­ka­ne in so­dob­ne kme­tij­ske me­ha­ni­za­ci­je, daj so bile dr­ žav­ne meje za uvoz za­pr­te. So pa “taki stro­ji” ta­krat zelo pri­po­mo­gli k hi­tre­je in laž­je oprav­lje­ni koš­nji in su­še­nju sena, pa še oko­lja niso one­sna­že­va­li. Se­jem­sko po­nud­bo je to­krat do­pol­ ni­la še kme­ti­ja Pleš­ko iz Otoč­ca. Na pro­da­jo, na okrog 5 ha ve­li­ki kme­ti­ji, in­te­gri­ra­no pri­de­lujejo se­zon­sko sad­je in ze­le­nja­vo, za ka­te­ro je bilo izred­no za­ni­ma­nje, saj so pro­da­li vse ja­go­de in sko­raj vso ze­le­nja­vo: zgod­nji krom­pir, cve­ta­čo, ku­ma­re, so­la­to, ze­lje, ko­re­ nje, če­bu­lo in os­ta­lo, tako da bodo na pri­hod­nji se­jem pri­pe­lja­li še več pridelkov. Lju­ba SUKOVIČ

ho­vo de­lo­va­nje za­je­ma is­ka­nje di­hal­ni­kov in no­vih jam­skih vho­dov, ra­zi­sko­va­nje že zna­nih ob­jek­tov, izo­bra­že­va­nje in iz­po­pol­nje­va­nje ja­mar­jev in no­vih kan­ di­da­tov, oko­lje­var­ste­na de­jav­nost – pre­ ven­ti­va in čiš­če­nje jam, so­de­lo­va­nje pri vo­de­nju kluba. Na ob­moč­ju Ob­či­ne Mir­na Peč so ra­zi­ ska­li sle­de­če ob­jek­te. Glo­bo­dol z oko­li­co: • na novo od­ko­pa­li, ra­zi­ska­li in re­gi­stri­ ra­li Džo­no­vo jamo, Slu­go­vo jamo 2, Kač­jo jamo, Na­vin­če­vo brez­no, Griv­ če­vo jamo, Kruz­le­vo pol­šno; • po­glo­bi­li in ra­zi­ska­li Malo vrat­ni­co in Aj­dovš­ko jamo, • ra­zi­ska­li in re­gi­stri­ra­li Jamo v Pe­te­li­je­ ku in Ko­len­če­vo jamo; • na novo iz­me­ri­li in zri­sa­li Bab­jo jamo in Ko­priv­ni­co; • po­nov­no iz­me­ri­li Slu­go­vo jamo, Ve­li­ko vrat­ni­co, • ure­di­li ple­zal­ni vr­tec v Ma­li­kov­cu. Zi­ja­lo – Sv. Ana: • ra­zi­ska­li in re­gi­stri­ra­li jamo Tr­nevc in Ka­stel­če­vo jamo; • od­ko­pa­li in ra­zi­ska­li brez­no pod Sv. Ano; • opra­vi­li po­sku­sno ko­pa­nje v Zi­ja­lu – neus­pe­šno. Grč vrh: • oči­sti­li Ma­lisn­co in ure­di­li ple­zal­ni vr­tec; • od­ko­pa­li in ra­zi­ska­li Pun­ger­čar­je­vo jamo; • na novo od­ko­pa­li in ra­zi­ska­li Bra­jer­ je­vo jamo. Prav tako so opra­vi­li vo­den po­hod za učen­ce OŠ Mir­na Peč iz Mir­ne Pe­či prek Go­riš­ke vasi, Grč vrha ter Glo­bo­do­la in na­zaj v Mir­no Peč s pred­sta­vi­tvi­jo glav­ nih kraš­kih zna­čil­no­sti tega ob­moč­ja in pri­pra­vi­li ce­lod­nev­ni vo­den po­hod za sku­pi­no po­hod­ni­kov s šir­še­ga ob­moč­ ja Slo­ve­ni­je od Mir­ne Pe­či do Zi­ja­la, Sv. Ane, Go­riš­ke Vasi, Glo­bo­do­la do Fra­te s pred­sta­vi­tvi­jo kraš­kih ter kul­tur­no-zgo­do­ vin­skih zna­me­ni­to­sti mir­no­peš­ke do­li­ne. V letu 2003 so v Glo­bo­do­lu or­ga­ni­zi­ra­li več­dnev­ni ja­mar­ski ta­bor, ki se ga je po­ leg do­ma­čih ja­mar­jev, ude­le­ži­lo kar ne­kaj do­ma­či­nov in cca 25 ja­mar­jev iz pri­ja­telj­ ske­ga klu­ba iz Ita­li­je. Med nji­ho­ve večje us­pe­he spa­da novo od­krit­je Kač­je jame v Glo­bo­do­lu, ki je tre­nut­no med naj­dalj­ši­mi na tem kon­cu, Slu­go­ve jame 2, čiš­čenje Ma­lisnice in v letu 2006 od­krit­je Bra­jer­je­ve jame, ene naj­lep­ših po nje­ni vse­bi­ni na do­lenj­skem kon­cu.

Zato jim Ob­či­na Mir­na Peč, v zah­va­lo za pre­te­klo delo in za vzpod­bu­do za na­prej, po­de­lju­je na­gra­do Ob­či­ne Mir­na Peč.


Civilna družba o uničeni Vzdrževanje regionalne ceste R3-651, Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto, državni cesti Treb­nje Mir­na Peč - Novo me­sto opozorila obrodila prve sadove? Za­ra­di izred­no uni­če­ne dr­žav­ne ce­ste R3-651, ki vodi od Treb­nje­ga pre­ko Mirne Pe­či v Novo me­sto, so v pe­tek, 21. apri­la, zve­čer, po­bud­ni­ki Ci­vil­ne druž­be iz Mir­ ne Pe­či po­zva­li obča­ne na zbor ob­ča­nov v dom kul­tu­re, da bi izra­zi­li svo­ja mne­nja in pred­lo­ge, gle­de pre­ko­mer­ne upo­ra­be te ce­ste. Zbo­ra ci­vil­ne druž­be so se ude­le­ži­li pred­vsem pre­bi­val­ci vasi in kra­jev, ki ži­vi­jo ne­po­sred­no ob ome­nje­ni ce­sti in po ka­te­ri vsa­kod­nev­no vo­zi­jo ne­pre­gled­ne mno­ži­ ce oseb­nih vo­zil, av­to­bu­sov, trak­tor­jev in pred­vsem tež­kih to­vor­nja­kov s pri­klop­ni­ ki, ki vo­zi­jo ka­men, gra­moz in pe­sek iz kam­no­lo­ma sv. Ana, ki je v ob­či­ni Treb­nje, uprav­lja pa ga Cest­no grad­be­no pod­jet­je Novo me­sto. Po iz­ja­vi žu­pa­na Zvo­ne­ta Laha bo obči­na ver­jet­no za­pro­si­la še za urad­no štet­je pro­me­ta na tej ce­sti. Za­ra­di udar­nih jam in ugrez­nje­ne­ga ce­stiš­ča se je v pre­te­ klo­sti zgo­di­la že huda pro­met­na ne­sre­ča, v ka­te­ri sta umr­la dva tuja dr­žav­lja­na. Za Ob­či­no Mir­na Peč in nje­ne pre­bi­val­ce je ta ce­sta zdaj edi­na po­ve­za­va z No­vim me­ stom in Treb­njim, ka­mor se jih ve­či­na vozi na delo in v šo­lo. Za as­fal­ti­ra­nje te ce­ste so v pre­te­klem ob­dob­ju ob­ča­ni na­me­nili tudi sa­mo­pris­pe­vek. V pe­ti­ci­ji, ki jo bodo sku­paj s pod­pi­si ob­ča­nov na­slo­vi­li na Di­rek­ci­jo RS za ce­ste in mi­ni­stru za pro­met Bo­ži­ču, zah­te­va­jo, da ne­mu­do­ma opra­vi­jo po­sne­tek sta­nja na ce­sti, ome­ji­jo pro­met in po­pra­vi­jo ce­lot­no uni­če­no ce­stiš­če. Ker je s tako po­ve­ča­nim pro­me­tom ogro­že­na var­nost vseh ude­le­ žen­cev pro­me­ta, po­seb­no pa še otrok, zah­ te­va­jo tudi iz­grad­njo ploč­ni­kov iz Mir­ne Pe­či do Biš­ke vasi in do Šran­ge. Mne­nja so tudi, da ob­či­na te ce­ste, po iz­grad­nji av­to­ ce­ste, če jo bo dobila kot ob­čin­sko ce­sto, ne bo zmo­gla popraviti na­sta­le ško­de, zato upa­jo na od­ziv Di­rek­ci­je re­pub­li­ke Slo­ve­ni­ je za ce­ste. Pou­da­ri­li so tudi, da s tem, ko se zav­ze­ma­jo za po­pra­vi­lo ce­ste R3-651, z ni­če­mer na nas­pro­tu­je­jo iz­grad­nji pri­ključ­ ka na bo­do­čo av­to­ce­sto. Ljuba Su­ko­vič Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina. mirnapec@siol.net, TRR 01370-0100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Min­ istrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006-392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektori­ rala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Utrip, d.o.o. Naklada: 800 izvodov.

Povečanju prometa in nastanku vse večjih poškodb na državni cesti Trebnje – Mirna Peč – Novo mesto je iskati vzrok tudi v letu 2001, ob začeti ponovni eksp­ loataciji kamnoloma Sv. Ana. Po letu ali dveh so se tako pojavili prvi večji znaki poškodb cestišča (udarne jame, pose­ danje robov, mrežne razpoke), ki niso le običajna tovrstna posledica zimskih pogojev. Nastale razmere na tej cesti so bile v letu 2003 tudi predmet obravnave na seji Občinskega sveta Občine Mirna Peč. Občina Mirna Peč je že takrat pristojne državne službe pozvala k takojšnjemu saniranju nastalih posledic in poziv ute­ meljevala z zahtevo občinskih svetnikov ter z apeli naših krajanov. Ob izvajanju sanacij manjšega obsega v naslednjem letu, nam je Direkcija RS za ceste posre­ dovala odgovor, da so večje poškodbe (op.: v območju, kjer so bili postavljeni novi prometni znaki z omejitvijo hitrosti) posledica plazenja terena in da bo rešitev za te odseke iskala njihova geotehnična služba. Po zimi 2004/2005 so se predvsem na odseku ceste Mirna Peč – Novo mesto

razmere znatno poslabšale. Po slabo iz­ vedenih popravilih ceste v letu 2004 ter po novo nastalih poškodbah so občinski svetniki zahtevali, da se Direkcijo RS za ceste ponovno opozori na nevzdržne razmere. V prvi polovici lanskega leta je bil tako, glede na leto 2004, obseg popravil večji. S strani pristojne službe pa je bilo v odgovoru na naš poziv zapisano, da so sredstva za ta namen omejena, da se dela v sredini leta zaključijo ter da bodo z njim nadaljevali v letu 2006. Leto 2006 je prineslo ustanovitev civilne družbe, ki se zavzema tudi za to, da bi se reguliral tovorni promet na cesti, samo cesto pa ustrezno obnovil. Sedanje stanje na cesti so obravnavali odbori občinskega sveta za prostor in gospodarstvo, kot tudi sam občinski svet. Neposredne pogovore s samimi izvajalci vzdrževanja je opravil tudi župan. Akcije enih in drugih so privedle do prvih resnejših posegov pri urejanju ceste. Želeli bi, da bi s skupnim prizadevanjem občinskih svetnikov, civilne družbe in občinske uprave dosegli ustrezen odziv države in da se bodo san­ acijska dela na cesti nadaljevala. Andrej Kastelic, občinska uprava

OBVESTILO

Na pod­la­gi pr­ve­ga od­stav­ka 28. čle­na čle­na Za­ko­na o ure­ja­nju pro­sto­ra (Urad­ni list RS, št. 110/02, 8/03-po­pra­vek in 58/03-ZZK-1) jav­nost ob­veš­ča­ mo, da bo

1. PROSTORSKA KONFERENCA ZA OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT INDUSTRIJSKA CONA (IC) DOLENJA VAS po­te­ka­la v če­tr­tek, 22. 6. 2006 ob 17.00 uri, v pro­sto­rih Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč, Trg 8, Mir­na Peč. Na pro­stor­ski kon­fe­ren­ci bo pred­stav­ljen os­nu­tek pro­gra­ma pri­pra­ve ob­čin­ske­ga lo­ka­cij­ske­ga na­čr­ta IC Do­le­nja vas. Na pro­stor­sko kon­fe­ren­co so vab­lje­ni zlasti za­stop­ni­ki no­sil­cev ure­ja­nja pro­sto­ra, gos­po­dars­tva, in­te­ re­snih zdru­ženj, dru­štev ter or­ga­ni­zi­ra­ne jav­no­sti. Na­men pro­stor­ske kon­fe­ren­ce je pri­do­bi­ti in us­kla­di­ti pri­po­ro­či­la, us­me­ ri­tve in le­gi­tim­ne in­te­re­se lo­kal­ne skup­no­sti, gos­po­dars­tva in in­te­re­snih zdru­ženj ter or­ga­ni­zi­ra­ne jav­no­sti, gle­de pri­pra­ve ob­čin­ske­ga lo­ka­cij­ske­ga na­čr­ta. Ude­le­žen­ci pro­stor­ske kon­fe­ren­ce, ki pred­lo­ži­jo do­ka­zi­lo, da za­sto­ pa­jo or­gan, or­ga­ni­za­ci­jo, druš­tvo ali dru­go prav­no ose­bo oz. or­ga­ni­zi­ra­no jav­nost, lah­ko na pro­stor­ski kon­fe­ren­ci dajo svo­ja pri­po­ro­či­la ali us­me­ri­tve v zve­zi s pri­pra­vo ob­čin­ske­ga lo­ka­cij­ske­ga na­čr­ta v pi­sni ob­li­ki ali ust­no na za­pi­snik. Gra­di­vo (os­nu­tek pro­gra­ma pri­pra­ve in pov­ze­tek za jav­nost) je na vpogled na se­de­žu Ob­či­ne Mir­na Peč, Trg 2, Mir­na Peč, vsak po­ne­de­ljek, to­rek in če­tr­tek od 7.30 do 14.30 ure, v sre­do od 7.30 do 16.30 ure ter v pe­ tek od 7.30 do 12.30 ure. Zvo­ne Lah l.r., Žu­pan Ob­či­ne Mir­na Peč

junij 2006




Dr­žav­ni lo­ka­cij­ski na­črt za av­to­ce­sto na od­se­ku Po­nik­ve – Hrast­je Od­sek av­to­ce­ste Po­nik­ve - Hrast­je je del evrop­ske ce­ste E-70 Fer­ne­ti­či - Ljub­ lja­na – Obrež­je in del X. evrop­ske­ga pro­met­ne­ga ko­ri­dor­ja, ki Za­hod­no in Sred­njo Evro­po po­ve­zu­je z Juž­no Evro­ po. Od­sek po­leg med­na­rod­nih po­ve­zav prev­ze­ma tudi me­dre­gio­nal­ni pro­met med osred­njo in ju­govz­hod­no Slo­ve­ni­jo ter po­ve­zu­je dve moč­ni ur­ba­ni ob­moč­ji s pre­stol­ni­ca­ma Ljub­lja­no in Za­gre­bom. Od­sek je po­mem­ben za gos­po­dar­sko in pro­stor­sko in­te­gra­ci­jo šir­še do­lenj­ ske re­gi­je. Na av­to­ce­sto se pri­klju­ču­je­jo preč­ne po­ve­za­ve do­lin Save in Krke, po­ mem­bno vlo­go ima tudi v po­ve­zo­va­nju tu­ri­stič­nih zmog­lji­vo­sti tega ob­moč­ja, ki ba­zi­ra­jo na ter­mal­no zdra­vi­liš­kih, kul­tur­nih in iz­let­niš­kih po­ten­cia­lih. Na za­ho­du se od­sek na­ve­zu­je na av­to­cest­ni od­sek Plu­ska – Po­nik­ve, na vzho­du pa se na­ve­zu­je na od­sek Hrast­je - Le­šni­ca, ki je že v grad­nji. Tra­sa av­to­ce­ste se na tem od­se­ku zač­ ne vzhod­no od na­se­lja Go­re­nje Po­nik­ve in juž­no od se­da­nje hi­tre ce­ste H1, kjer se pre­ko iz­ven ni­voj­ske­ga pri­ključ­ka Treb­nje - vzhod pri­klju­ču­je na hi­tro ce­sto H1 s krož­nim kri­žiš­čem. V za­čet­ nem delu po­te­ka po ti­pič­no kraš­kem, pre­cej raz­gi­ba­nem te­re­nu, v na­da­lje­va­

nju pa po izra­zi­to za­kra­se­lem te­re­ nu, po­ra­slim z goz­ dom. Sle­di cca 2 km dolg del tra­se, ko se le-ta vzpe­nja pre­ko z goz­dom po­ra­slih juž­nih po­bo­čij Pož­ga­nja. V na­da­lje­va­nju se av­to­ce­sta spuš­ča pro­ti Do­le­nji vasi, te­ren zo­pet po­sta­ ja izra­zi­to za­kra­ sel, z glo­bo­ki­mi vr­ta­ča­mi in skal­ ni­mi gre­be­ni. Na pre­če­nju glo­bo­ke za­je­de je pred­vi­ den via­dukt Dole (241,80 m), nato se prič­ne glo­bok vkop. Av­to­ce­sta nato preč­ka ozko do­li­no ter se po se­ver­nih po­boč­jih Šent­jur­ske­ga vrha spu­sti v do­li­no Ig­man­ce. Na zad­njem delu od­ se­ka se prib­li­ža po­te­ku ob­sto­je­če hi­tre ce­ste H1. Na za­čet­ku od­se­ka je pred­vi­den nad­voz, ki je se­stav­ni del pri­ključ­ka Treb­nje - vzhod in so­ča­sno po­me­ni

Določena obveznost plačevanja komunalnih taks Ob­čin­ski svet je spre­jel Od­lok o ko­mu­nal­nih tak­sah v Ob­či­ni Mir­na Peč. Od­lok za­ve­zu­je prav­ne in fi­zič­ne ose­be – tak­sne za­ve­zan­ce, za pla­či­lo ko­mu­nal­ne tak­se za na­sled­nje pred­me­te in sto­ri­tve: 1. upo­ra­bo glas­benih in igral­nih av­to­ma­tov v jav­nih lo­ka­lih, ki niso pred­met Za­ko­na o igrah na sre­čo (igral­ni av­to­ma­ti, bi­ljard, igral­ne kar­te ipd.); 2. za­ča­sno upo­ra­bo jav­ne­ga ploč­ni­ka ali dru­ge jav­ne po­vr­ši­ne (jav­ne ce­ste, jav­ne ze­le­ne po­vr­ši­ne ipd.) pred po­slov­ni­mi in dru­gi­mi pro­sto­ri za oprav­lja­nje go­stin­sko tu­ri­stič­ne in tr­gov­ske de­jav­no­sti ter na­me­ne grad­be­niš­tva; 3. za za­ča­sno upo­ra­bo tr­gov in dru­gih jav­nih po­vr­šin, ra­zen ploč­ni­kov za raz­stav­lja­ nje pred­me­tov, pri­re­ja­nje raz­stav in dru­gih za­bav­nih pri­re­di­tev za gos­po­dar­ske na­me­ne; 4. upo­ra­bo jav­nih po­vr­šin za dru­ge za­ča­sne na­me­ne (za stoj­ni­ce, to­čil­ni­ce, cir­ku­se in po­dob­ne dru­ge na­me­ne); 5. upo­ra­bo pla­kat­nih mest, ki jih do­lo­či pri­stoj­ni or­gan ob­či­ne ter za dru­ge re­klam­ne na­pi­se, ob­ja­ve in og­la­se, ki so po­stav­lje­ni, pri­tr­je­ni ali kako dru­ga­če oz­na­če­ni na jav­nih me­stih, oz. oprav­lja­jo de­jav­nost og­la­še­va­nja jav­no­sti in 6. upo­ra­bo vi­trin, v ka­te­rih se raz­stav­lja bla­go zu­naj po­slov­ne stav­be. Tak­so mora to­rej pla­ča­ti prav­na in fi­zič­na ose­ba, ki upo­rab­lja/daje v pro­met/og­la­ šu­je ipd. na­ve­de­ne pred­me­te ali sto­ri­tve na ob­moč­ju ob­či­ne. Vsi za­ve­zan­ci so dolž­ni pri­ja­vi­ti tak­sno ob­vez­nost ob­čin­ski upra­vi naj­manj 15 dni pred nje­nim na­stan­ kom. Pri­ja­vi­jo jo na obraz­cu, ki ga do­bi­jo na ob­či­ni. Tak­sno ob­vez­nost so dolž­ni pri­ja­vi­ti tudi ti­sti, ki že upo­rab­lja­jo/da­je­jo v pro­met/ og­la­šu­je­jo ipd. na­ve­de­ne pred­me­te ali sto­ri­tve na ob­moč­ju ob­či­ne in še niso pla­ča­li ko­mu­nal­ne tak­se. Nad­zor nad pri­jav­lja­njem in pla­če­va­njem tak­sne ob­vez­no­sti vr­ši me­dob­čin­ski inš­pek­to­rat. Za vpra­ša­nja smo vam na vo­ljo na tel. št.: 07 38 45 196 ali na e-mai­lu: obcina.dtoplice@siol.net Bri­gi­ta Kal­čič , me­dob­čin­ski inš­pek­to­rat



junij 2006

po­ve­za­vo med ob­sto­je­čo hi­tro ce­sto H1 ter na­se­ljem Grm. Za po­ve­za­vo med na­se­lji in z gozd­ni­mi ter os­ta­li­mi pot­mi sta v na­da­lje­va­nju od­se­ka pred­vi­de­na dva pod­vo­za. Na zad­njem delu od­se­ka je pred­vi­den še en pod­voz in si­cer za pre­ hod polj­ske poti za smer pro­ti Hmelj­či­ču oz. Ma­le­mu Kalu. Na ob­moč­ju med Do­le­njo vas­jo pri Mir­ni Pe­či in Gor­njo Mir­no Peč­jo je pred­vi­den pri­klju­ček z de­via­ci­jo Mir­na Peč v skup­ni dol­ži­ni cca 3,28 km. Gre za de­via­ci­jo ce­ste, ki se na re­gio­nal­no ce­sto R3 651 od­sek Treb­nje - Novo me­sto (Brš­ljin) na­ve­že na kon­cu na­se­lja Mir­na Peč ter de­va­ci­je manj­ših de­lov lo­kal­ne ce­ste Mir­na Peč - Do­le­nja vas pri Mir­ni Pe­či - Po­lja­ne in jav­nih poteh, s ka­te­ri­mi se na­ve­že na ob­sto­je­če cest­no omrež­je v na­se­lju. De­via­ci­ja te ce­ste bo ime­la sta­tus re­gio­nal­ne ce­ste. S preč­ka­njem av­to­ce­ste v pod­vo­zu, se na­da­lju­je v sme­ri na­se­lja Šent­ju­rij na Do­lenj­skem, do se­da­nje ce­ste H1. Na de­via­ci­ji Mir­na Peč je na Ma­ro­fu pred­vi­den po­kri­ti vkop ter pod­voz ce­ste pod že­lez­niš­ko pro­go Ljub­lja­na – Novo me­sto. Dol­ži­na od­se­ka Po­nik­ve - Hrast­je je 7.165 m in prev­ze­ma funk­ci­jo ob­sto­je­če H1, ki se po iz­grad­nji AC pre­ka­te­go­ri­zi­ra v re­gio­nal­no ce­sto. Ob­moč­je dr­žav­ne­ga lo­ka­cij­ske­ga na­čr­ta ob­se­ga prib­liž­no 107 ha, od tega po­se­ga na naj­bolj­ša kme­tij­ ska zem­ljiš­ča na po­vr­ši­ni prib­liž­no 26 ha, na dru­ga kme­tij­ska zem­ljiš­ča prib­liž­no 3 ha, na gozd­na zem­ljiš­ča prib­liž­no 67 ha, na za­zi­dlji­ve po­vr­ši­ne prib­liž­no 2 ha in na ob­sto­je­če ce­ste prib­liž­no 4 ha. Jer­ne­ja Dra­gan, ob­čin­ska upra­va


Način in pogoji za Poplave zaradi močnih padavin Moč­no de­žev­je je v no­či na po­ne­de­ljek, 28. so ga­sil­ci PGD Mir­na Peč, ki so po­sta­vi­li predstavitev 5. 2006 pa do 30. 5. 2006 pu­sti­lo po­sle­di­ce oko­li hi­še zaš­čit­ne vre­če, pre­čr­pa­va­li so vodo iz hi­še, pre­na­ša­li in pod­lo­ži­li so tudi v na­ši ob­či­ni. kandidatov za po­hiš­tvo. Pri re­še­va­nju so po­ma­ga­li tudi Po­plav­lje­na so bila naj­niž­ja ob­moč­ja vaš­ča­ni. Ško­da še ni zna­na. župana občine v do­li­ni Te­me­ni­ce, Ig­man­ce in v glo­bo­ Voda je priš­la tudi v klet­ne pro­sto­re dol­ski do­li­ni. V sre­do smo opra­vi­li og­led Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč in v ne­ka­te­re in članov po­sle­dic de­žev­ja, ki so bile naj­huj­še v sta­no­vanj­ske hi­še, kjer so last­ni­ki po­sre­ sre­do zju­traj in do­pold­ne in so na­stale do­va­li sami. občinskega za­ra­di po­ve­ča­ne­ga vo­do­sta­ja Te­me­ni­ce, Zaen­krat na­tanč­nej­še­ga ob­se­ga po­sle­ sveta ki je pre­sto­pi­la bre­go­ve na ce­lem ob­ dic po­plav še ni mož­no dati, za­go­to­vo Pred bliž­nji­mi lo­kal­ni­mi vo­li­tva­ mi za žu­pa­ne in čla­ne ob­čin­skih sve­tov je ured­niš­ki od­bor na se­stan­ku 5. ju­ni­ja 2006 spre­jel pra­vi­la ob­jav­lja­nja član­kov v času vo­lil­ne kam­pa­nje, ki te­me­lji­jo na Zako­nu o vo­lil­ni kam­pa­nji (Urad­ ni list RS, št.62/94) in Za­ko­nu o me­di­jih (Urad­ni list RS, št.35/01) ter 6. čle­nu Odloka o us­ta­no­vi­tvi in iz­da­ja­nju jav­ne­ga gla­si­la Ob­či­ ne Mir­na Peč (Urad­ni list RS, št. 26/00). Kan­di­dati za ob­čin­ske­ga svet­ ni­ka bodo lah­ko v 22. šte­vil­ki Gla­si­la Ob­či­ne Mir­na Peč svoj pro­ gram pred­sta­vi­li na če­tr­ti­ni stra­ni, stran­kar­ska li­sta pa na eni stra­ni. Kan­di­dat za žu­pa­na bo imel za svo­jo oz. pred­sta­vi­tev pro­gra­ma na vo­ljo eno stran. Cene, ki ve­lja­jo v ča­su pred­vo­ lil­ne kam­pa­nje za ob­jav­lja­nje v Gla­si­lu Ob­či­ne Mir­na Peč, so z vklju­če­nim dav­kom sle­de­če: ce­ lot­na stran 50.000 SIT, po­lo­vi­ca stra­ni 35.000 SIT in če­tr­ti­na stra­ni 25.000 SIT. Pri pred­sta­vi­tvi ve­lja na­če­lo ena­ko­prav­no­sti gle­de pro­sto­ra ob­jav. Pred­nost bodo ime­li kan­ di­da­ti za žu­pa­na, nato kan­di­da­ti za čla­ne ob­čin­ske­ga sve­ta. Pred­ sta­vi­tve bodo ob­jav­lje­ne gle­de na vrst­ni red pris­pet­ja na na­slov Ob­či­na Mir­na Peč, Trg 2, 8216 Mir­na Peč. Kan­di­da­ti, ki se bo­ste od­lo­či­li za svo­je ob­ja­ve v gla­si­lu, se obr­ni­ te na ured­niš­tvo gla­si­la pi­sno ali po te­le­fo­nu na št: 07/39 36 100 naj­ ka­sne­je do 11. sep­tem­bra 2006.

moč­ju Te­me­ni­ce, še po­se­bej pa v Zi­ja­lu, Iva­nji vasi pri elek­trar­ni in na­prej pro­ti Mir­ni Pe­či (po­plav­ljena mostova za Go­ re­nji in Do­le­nji Pod­boršt). Pop­lav­lje­na je bila ce­lot­na do­li­na Te­me­ni­ce v Ma­len­ ski vasi, pod Jab­la­nom, Goriš­ko vas­jo in pod Vr­ho­vem. Voda je v zgod­njih ju­tra­njih urah vdr­la v sta­no­vanj­sko hi­šo Pa­vlen­če­vih na na­slo­vu Trg 19, po­prav­ ljen je bil most čez Te­me­ni­co za Vr­ho­vo in Go­riš­ko vas, v ši­ro­kem pasu obeh bre­gov Te­me­ni­ce pa so bila po­plav­lje­na šte­vil­na zem­ljiš­ča. Pro­met čez Te­me­ni­ co je bil one­mo­go­čen do ve­čer­nih ur prak­tič­no po­vsod po ob­či­ni, ra­zen v Biš­ki vasi in v Iva­nji vasi, kjer sta os­ta­la edi­na še pre­hod­na mo­sto­va do ve­če­ra, ko se je reka Te­me­ni­ca umi­ri­la in se za­ če­la po­nov­no vra­ča­ti bli­že svo­ji stru­gi. Oce­nju­je­mo, da je reka Te­me­ni­ca tako po­pla­vi­la zem­ljiš­ča v skup­ni po­vr­ši­ni oko­li 100 ha. Te­me­ni­ca je na ne­ka­te­rih ob­moč­jih za­li­la poti, dvoriš­ča in vr­to­ve (Zi­ja­lo, Iva­nja vas, Ma­len­ska vas), naj­hu­je je bilo na sta­no­vanj­ski hi­ši Pa­vlen­če­vih, pri či­stil­ni na­pra­vi Mir­na Peč, kjer je voda zali­la klet­ne pro­sto­re do stro­pa in vdr­la v sta­no­va­nje, za­ra­di če­sar je bilo po­treb­ no iz­praz­ni­ti vse pro­sto­re. Po­sre­do­va­li

pa lah­ko pred­vi­di­mo ško­do na kme­tij­ skih zem­ljiš­čih ob Te­me­ni­ci več­jih raz­ sež­no­sti, saj so na tem ob­moč­ju naj­bolj ro­do­vit­na zem­ljiš­ča. Po­plav­lje­na Te­me­ni­ ca je s sabo no­si­la ve­li­ko bla­ta, ki je pri od­te­ka­nju vode os­ta­ja­lo na zem­ljiš­čih. Po­leg po­le­ganja poljš­čin in tra­vi­nja so na ne­ka­te­rih me­stih poljš­či­ne uni­če­ne ali je pri­ča­ko­va­ti slab­šo kva­li­te­to, rav­no tako je priš­lo do one­sna­že­nja krme na tra­vi­nju. Na­tanč­nej­še po­sle­di­ce po­plav je zaen­krat tež­ko oce­ni­ti. Ob­či­na Mir­na Peč je v skla­du z Za­ ko­nom o od­pra­vi po­sle­dic na­rav­nih ne­sreč o ob­se­gu po­plav že v pe­tek, 2. ju­ni­ja 2006, ob­ve­sti­la re­gij­ski cen­ter za upra­vo in re­še­va­nje, ki bo zbir­ne po­dat­ ke o pred­hod­ni oce­ni ško­de po­sre­do­val Mi­ni­strs­tvu za oko­lje in pro­stor. Ob­či­na bo ško­do lah­ko oce­nje­va­la in zbirala natanč­ne po­dat­ke o poš­ko­do­va­no­sti od upra­vi­čen­cev šele na pod­la­gi us­trez­ ne­ga skle­pa s stra­ni vla­de RS, ki mora pred­hod­no še ugo­to­vi­ti, ali je do­se­žen li­mit za po­moč sklad­no z zakonom o od­pra­vi po­sle­dic na­rav­nih ne­sreč. O na­dalj­nih ak­tiv­no­stih, v zve­zi z od­pravo po­sle­dic ško­de za­ra­di po­plav, vas bomo ob­veš­ča­li. Mira Bar­bo, ob­čin­ska upra­va

Urad­niš­ki od­bor Gla­si­la Ob­či­ne Mir­na Peč

junij 2006




Urejeno praznjenje greznic V me­se­cu apri­lu je pri­čel ve­lja­ti ob­čin­ski Od­lok o od­va­ja­nju pa­da­vin­ske vode na ob­moč­ju Ob­ či­ne Mir­ne Peč (Ur.l. RS 33/06), ki ure­ja tudi praz­nje­nje grez­nic. V skr­bi za či­sto oko­lje ter pri­la­go­di­tev dr­ žav­nih za­ko­nov evrop­skim pred­pi­som, je bil spre­jet Za­kon o vars­tvu oko­lja, na os­no­vi ka­te­re­ga je Mi­ni­strs­tvo za oko­lje in pro­stor pri­pra­vi­lo Pra­vil­nik o od­va­ja­nju in čiš­če­nju ko­mu­nal­ne od­pad­ne in pa­da­vin­ske vode (Ur.l. RS št. 105/02). Bil je ne­po­sred­na ope­ ra­tiv­na pod­la­ga za ure­je­no kon­tro­li­ra­no in evi­den­ti­ra­no praz­nje­nje grez­nic na ob­moč­ ju Ob­či­ne Mir­na Peč. Iz­va­jal­cu jav­na služ­be je na­lo­že­no, da mora za­go­to­vi­ti za ob­ča­ne praz­nje­nje ali prev­ze­ma­ti vse­bi­no grez­nic in bla­to manj­ših či­stil­nih na­prav in o tem tudi vo­ di­ti evi­den­co o iz­vo­ru in ko­li­či­ni prev­ze­te vse­bi­ne grez­nic ali bla­ta. Ob­vez­no­sti last­ni­ kov stavb, kjer na­sta­ja od­pad­na voda, ki se tre­nut­no od­va­ja v grez­ni­ce, so na­ve­de­ne v 29. čle­nu zgo­raj na­ve­de­ne­ga od­lo­ka, ki se gla­si sle­de­če: »(1) Na ob­moč­jih, kjer jav­na ka­na­ li­za­ci­ja še ni zgra­je­na ali se tudi po ope­ra­tiv­nem pro­gra­mu ne pred­vi­de­va in se od­pad­na voda iz stavb od­va­ja v grez­ni­ce ali male či­stil­ne na­pra­ve, je last­nik stav­be dol­žan z iz­va­jal­cem skle­ ni­ti po­god­bo o praz­nje­nju grez­ni­ce, ozi­ro­ma od­vo­zu bla­ta iz male či­stil­ne na­pra­ve in o iz­va­ja­nju obra­to­val­ne­ga mo­ni­to­rin­ga. (2) V pri­me­ru, ko iz­va­ja­lec ugo­to­vi,

da vse­bi­na grez­ni­ce, ki je bila pri­pe­lja­ na na cen­tral­no či­stil­no na­pra­vo ne us­tre­za po­go­jem za spre­jem, na­re­di po­treb­ne ana­li­ze ter ure­di ob­de­la­vo in od­stra­ni­tev neu­strez­ne vse­bi­ne na stroš­ke upo­rab­ni­ka. Vse­bi­ne grez­nic, blata iz ma­lih či­stil­ nih na­prav in os­tan­kov čiš­če­nja ka­ na­li­za­cij­skih pri­ključ­kov ali in­ter­nih ka­na­li­za­cij, ni do­vo­lje­no iz­puš­ča­ti v jav­no ka­na­li­za­ci­jo. (3) Na ob­moč­jih, kjer po ope­ra­tiv­ nem pro­gra­mu oprem­lja­nja na­se­lij z jav­no ka­na­li­za­ci­jo ni pred­vi­de­na gradnja jav­ne ka­na­li­za­ci­je, ni do­vo­ lje­na grad­nja grez­nic, tem­več se pred­ vi­di grad­njo ma­lih či­stil­nih na­prav. Ob­sto­je­če grez­ni­ce so dolž­ni last­ni­ki od­stra­ni­ti iz upo­ra­be naj­ka­sne­je do 31. 12. 2010, če je stav­ba na vo­do­vars­ tve­nem ob­moč­ju. Na os­ta­lem ob­moč­ju ob­či­ne pa naj­ka­sne­je do 31. 12. 2018. Grez­ni­ce je po­treb­no na­do­me­sti­ti z ma­li­mi či­stil­ni­mi na­pra­va­mi, ki ima­jo us­tre­zen ce­tri­fi­kat.« Na­ve­de­ni člen sodi tudi med sank­cio­ ni­ra­ne in si­cer z glo­bo za prav­no ose­bo 350.000 SIT, za fi­zič­no ose­bo-po­sa­mez­ni­ka pa z 80.000 SIT. Ko­mu­na­la Novo me­sto, d.o.o. kot iz­va­ja­ lec sto­ri­tve od­va­ja­nja in čiš­če­nja od­pad­nih

voda na ob­moč­ju ob­či­ne Mir­na Peč ima pri­prav­lje­no vse po­treb­no, da se ob­vez­no­ sti iz na­slo­va dr­žav­nih in ob­čin­skih pred­pi­ sov lah­ko iz­va­ja­jo. V prid ena­ko­mer­nej­ši in bolj te­ko­či iz­ved­bi po­zi­va­mo stran­ke, da se čim prej og­la­si­jo na se­de­žu Ko­mu­na­le Novo me­sto, d.o.o, Pod­bevš­ko­va 12, 8000 Novo me­sto pri g. Ilar Igor­ju (tel:07-3932-488, e-mail: igor.ilar@ko­mu­na­la-nm.si), kjer bodo do­bi­li na­dalj­nja po­ja­sni­la in na­vo­di­la. Os­nov­ne in­for­ma­ci­je se dobi tudi na se­de­žu Obči­ne Mir­na Peč pri g. An­dre­ju Ka­ste­licu. Igor Ilar, Ko­mu­na­la Novo me­sto

Majski pohod »obrtnikov« na Golobinjek

Ob­moč­na obrt­na zbor­ni­ca Novo me­sto je sta­nov­ska or­ga­ni­za­ci­ja obrt­ni­kov in pod­ jet­ni­kov, ki de­lu­je na po­droč­ju še­stih do­lenj­ skih ob­čin. Po­leg os­nov­nih na­log ser­vi­sa čla­nom in za­sto­pa­nja nji­ho­vih in­te­re­sov, or­ga­ni­zi­ra tudi raz­ne dru­žabne pri­re­ditve. Te ima­jo na­men med­se­boj­ne­ga dru­že­nja in tudi spoz­na­va­nja no­vih lju­di in kra­jev. Zato smo tudi le­tos pri­pra­vi­li že 27. maj­ski po­hod, ki ga or­ga­ni­zi­ra­mo po ob­či­nah, od ko­der pri­ha­ja­jo na­ši čla­ni. Tako se je druš­či­na šest­de­setih po­hod­ ni­kov, članov zbor­ni­ce, sku­paj s svo­ji­mi



junij 2006

dru­žin­ski­mi čla­ni in pri­ja­te­lji 13. 5. 2006 od­pra­vi­la na tra­di­cio­nal­ ni maj­ski po­hod. Or­ga­ni­zi­ra­li smo ga s po­moč­jo Tu­ri­stičnega druš­tva Mir­na Peč in Ob­či­ne Mir­na Peč. Po­te­kal je od Mir­ne Pe­či pre­ko Go­lo­binj­ske gore do lov­ske ko­če nad Glo­bo­do­lom. V Mir­ni Pe­či je sku­pi­no oseb, ki so na zbor­no me­sto pris­pe­li z av­ to­bu­som ali priš­li sami, naj­prej poz­dra­vil žu­pan Zvo­ne Lah, ki nam je izre­kel do­bro­doš­li­co ter nam za­že­lel pri­jet­no re­krea­ci­jo in dru­že­nje v nji­ho­vi ob­či­ni. Na pot nas je po­ve­del Alojz Dra­gan, ki je z umir­je­nim ko­ra­kom in lepo be­se­do pred­sta­vil ob­či­no in po­ve­dal, ve­li­ko vsem ne­poz­na­nih, za­ni­mi­vo­sti iz lo­kal­ne­ga oko­ lja. Mimo Pod­bor­šta in sko­zi gozd smo se po­ča­si vzpenjali na Go­lo­bi­njek, kjer nas je vmes ča­ka­lo več po­sto­jank. Naj­prej pri bru­na­ri­ci Mar­ti­na Br­lo­gar­ja, nato na do­ma­ či­ji Dra­ga­no­vih, več­ji po­sta­nek pa je bil pri Du­lar­je­vih, kjer so nas pogo­sti­li z do­ma­či­ mi dobrotami, Jo­že Roz­man pa nam je kot sommelier pred­sta­vil vr­hun­ska do­ma­ča vina z de­gu­sta­ci­jo. Pri­jet­no okrep­ča­ni in do­bre vo­lje smo odš­li na­prej po ce­sti do

cerk­ve sv. Ur­šu­le in sv. Roka, kjer nam je Mar­jan Primc te­me­lji­to raz­kril dol­go­let­no zgo­do­vi­no cerk­ve in kra­ja. Po vin­ski ce­sti, v sonč­nem dne­vu, smo se nato več­krat us­ta­ vi­li pri od­pr­tih vra­tih zi­da­nic, zato smo tudi na cilj pris­pe­li z za­mu­do. Ta je bila se­ve­da opra­vič­lji­va, saj se ni lepo za­me­ri­ti lju­dem, ki ti po­nu­di­jo okrep­či­lo. Pri lov­skem domu nam je pred­sed­nik Lov­ske dru­ži­ne Mir­na Peč Lam­bert Pate po­ve­dal ne­kaj za­ni­mi­vo­ sti o ze­le­ni bra­tovš­či­ni, nato pa nas po­va­ bil na lov­ki go­laž. Do­bro ko­si­lo in ruj­na do­ma­ča kap­lji­ca sta samo pri­po­mo­gla, da je obrt­niš­ka druš­či­na kon­ča­la po­hod v ve­ se­lem vzduš­ju. Vsi ude­le­žen­ci so bili nad iz­ved­bo ce­lot­ne­ga po­ho­da nav­du­še­ni. Na novo smo spoz­na­li ču­do­vit koš­ček Do­lenj­ ske, za kar se vsem pri­za­dev­nim ose­bam iz Turi­stič­ne­ga druš­tva in Ob­či­ne moč­no zah­va­lju­je­mo. Vr­hun­ska iz­ved­ba po­ho­da in od­lič­no so­de­lo­va­nje pri or­ga­ni­za­ci­ji nam daje tudi pre­pri­ča­nje, da bo tudi le­ toš­nje 11. sep­tem­br­sko sre­ča­nje obrt­ni­kov Ob­moč­ne obrt­ne zbor­ni­ce Novo me­sto, ki bo dne, 2. 9. 2006 v Mir­ni Pe­či, us­pe­lo v vseh po­gle­dih. Še en­krat pri­ja­telj­ski poz­drav in zah­va­la. Dra­go Do­bravc, se­kre­tar OOZ Novo me­sto


Hišne čistilne naprave V pod­jet­ju Ko­mu­na­la Novo me­sto sprem­ lja­mo za­ko­no­da­jo in tudi iz­va­ja­mo ukre­ pe, ki jih na­la­ga­jo pra­vil­ni­ki in ured­be. To po­me­ni, da gra­di­mo in na­čr­tu­je­mo jav­no ka­na­li­za­ci­jo za vsa na­se­lja, ki mo­ra­ jo biti po ope­ra­tiv­nem pro­gra­mu spre­je­ tem na rav­ni dr­ža­ve, oprem­lje­na z jav­no ka­na­li­za­ci­jo. Ta na­se­lja so vsa na­se­lja in za­sel­ki, ki pov­zro­ca­jo obre­me­ni­tve, ki je več­ja od 50 PE (1 PE = po­pu­la­cij­ski ek­vi­va­lent = je eno­ta za obre­me­nje­va­nje vode, us­trez­na one­sna­že­va­nju, ki ga pov­ zro­či en pre­bi­va­lec na dan, kar po­me­ni 60g BPK5/dan). Oprem­lje­nost teh na­se­ lij z jav­no ka­na­li­za­ci­jo in či­stil­ni­mi na­pra­ va­mi, je po­treb­no za­go­to­vi­ti do leta 2015. Na­se­lja oz. ob­jek­ti, kjer na­sta­ja od­pad­na voda in se na­ha­ja­jo na vo­do­vars­tve­nem ob­moč­ju, mo­ra­jo biti oprem­lje­na z jav­ no ka­na­li­za­ci­jo oz. mo­ra­jo od­pad­ne vode od­va­ja­ti v ne­pre­toč­no grez­ni­co naj­ka­sne­je do 31. de­cem­bra 2010. Na os­ta­lih ob­moč­jih z red­ko po­se­li­tvi­jo pa do leta 2018. Na ob­moč­ju Do­lenj­ske kot tudi ce­lot­ne Slo­ve­ni­je je go­sto­ta na­se­lij zelo majh­na, ve­li­ko je manj­ših za­sel­kov z ne­kaj ob­jek­ti, zato smo v pod­jet­ju Ko­ mu­na­la Novo me­sto pri­pra­vi­li re­ši­tve za te ob­jek­te. Da bi se izog­ni­li neu­re­je­no­sti in po­pla­vi raz­lič­nih iz­vedb brez us­trez­ne po­pro­daj­ne ser­vi­sne in sve­to­val­ne služ­ be, smo skle­ni­li po­god­bo o so­de­lo­va­nju s tre­mi do­ba­vi­te­lji. Hi­šne či­stil­ne na­pra­ve, ve­li­ko­sti od 5 PE da­lje, je že mož­no naroči­ti v na­šem pod­jet­ju. Po­skr­be­li bomo za ce­lot­no os­ kr­bo: od sve­to­va­nja pri iz­bi­ri, na­ro­či­lu, do­ba­vi, mon­ta­ži, ser­visu ponudili bomo tudi skle­ni­tev vzdr­že­val­ne po­god­be za te­ko­če vzdr­že­va­nje. Da bodo delo, ser­ vis in os­ta­le de­jav­no­sti po­treb­ni za nor­ mal­no de­lo­va­nje hi­šnih či­stil­nih na­prav ka­ko­vost­ ni, sta v na­ši po­ nud­bi dva tipa či­stil­nih na­prav (kla­sič­na-raz­pr­ še­na bio­ma­sa in bio­disk-pri­tr­je­na bio­ma­sa), ki sta pre­ver­je­na tudi

Hi­šna či­stil­na na­pra­va

v Slo­ve­ni­ji. Oba tipa sta v ce­lo­ti iz­de­la­na iz umet­nih mas, tako da ra­zen iz­ko­pa in pri­pra­ve te­melj­ne ploš­če ni no­be­nih dru­gih grad­be­nih del. Mon­ta­ža in za­gon či­stil­ne na­pra­ve s pre­da­jo ce­lot­ne do­ku­ men­ta­ci­je (na­čr­ti, dnev­ni­ki obra­to­va­nja, na­vo­di­la ...) sta tako lah­ko iz­ve­de­na že v ne­kaj dneh. Ener­get­sko sta oba tipa na­ prav zelo varč­na, saj po­tre­bu­je­ta za de­lo­ va­nje v pov­preč­ju 1-1,5 k­Wh/dan. Po­tre­ ba po pro­sto­ru je 4-10 m2, kar po­me­ni, da pri preu­re­di­tvi si­ste­ma od­va­ja­nja in čiš­če­nja od­pad­nih voda za­do­stu­je pro­ stor ob­sto­je­če grez­ni­ce. Uči­nek čiš­če­nja je na teh či­stil­nih na­pra­vah tudi pre­ko 90 %. V prid manj­šim stroš­kom in va­ro­va­nju oko­lja – vode je mož­no pre­čiš­če­no vodo upo­rab­lja­ti tudi za za­li­va­nje vr­tov ali za upo­ra­bo v sa­ni­tar­ne na­me­ne. In­ve­sti­cij­ski stroš­ki za do­ba­vo in mon­ ta­žo či­stil­ne na­pra­ve za čiš­če­nje od­pad­ nih voda ene­ga sta­no­vanj­ske­ga ob­jek­ta

so od 640.000,00 SIT da­lje. Od­vi­sno od ve­li­ko­sti hi­šne či­stil­ne na­pra­ve. Ob tem pa je po­treb­no tudi upo­šte­va­ti dejs­tvo, da se po Ured­bi o okolj­ski da­ja­tvi za one­sna­že­va­nje oko­lja za­ra­di od­va­ja­nja od­pad­nih voda (Ur. l. 123/2004; 9. člen) zmanj­ša da­ja­tev na 15 % ob­sto­je­če, kar tre­nut­no po­me­ni zmanj­ša­nje z 1137,35 SIT/m3 na 30,60 SIT/m3 po­rab­lje­ne pit­ne vode. To si­cer tudi po­me­ni zni­ža­nje me­ seč­ne­ga ra­ču­na za ko­mu­nal­ne sto­ri­tve pri pov­preč­ni po­ra­bi 20 m3 za 2.335 SIT. Za vla­ga­nje na po­droč­ju eko­lo­gi­je, kar iz­ grad­nja hi­šne či­stil­ne na­pra­ve vse­ka­kor je, je mož­no tudi pri­do­bi­ti ugo­den kre­dit Eko skla­da, j.s., Ljub­lja­na. Za vsa po­ja­sni­la gle­de hi­šnih či­stil­nih na­prav smo vam na vo­ljo na te­le­fon­ski šte­vil­ki: 07/3932 488, g. Igor ILAR, ali na e-mail: igor.ilar@komunala-nm.si Komunala Novo mesto, Igor Ilar

Čistilna akcija Ob­či­na Mir­na Peč je v so­bo­to, 1. apri­la le­tos, v so­de­lo­va­nju z Os­nov­no šo­lo, Lov­sko dru­ži­no, Go­ve­do­rej­skim druš­tvom, Tu­ri­stič­nim druš­tvom, Ri­biš­ ko dru­ži­no Novo me­sto in no­vo­meš­ ki­mi ja­mar­ji iz­pe­lja­la zelo us­pe­šno ak­ci­jo čiš­če­nja oko­lja. Namen ak­ci­je je bila ure­di­tev šir­še­ ga bi­val­ne­ga oko­lja, ob­se­ga­la pa je čiš­ če­nje na­sled­njih ob­mo­čij: pod­zem­ne jame Ma­li­sni­ce v Grč vrhu pod vods­ tvom ja­mar­jev, obrež­ja po­ni­kal­ni­ce Te­me­ni­ce pod vods­tvom ri­bi­čev in oko­li­ce cest iz­ven na­se­lij v ce­lot­ni ob­či­ni pod vods­tvom lov­cev. Čla­ni Go­ve­do­rej­ske­ga druš­tva so na­bra­ne sme­ti in ne­sna­go na zbir­na me­sta do­va­ža­li s trak­tor­ji. Ob­čina Mir­na Peč je or­ga­ni­zi­ra­la odvoz ko­sov­nih od­pad­kov in dru­gih sme­ti, na­ba­vi­la je vre­če za sme­ti in zaš­čit­ne ro­ka­vi­ce za učen­ce, star­še, učite­lje. Os­nov­no­šol­ci

so ure­ja­li tudi oko­li­co šo­le in ze­le­ni­ce ter gre­di­ce z ro­ža­mi. Žal se je ak­ci­je sku­paj z otro­ki ude­le­ži­lo le manj­še šte­vi­lo star­šev, ki bi na ta na­čin lah­ko dali do­ber zgled svo­jim po­tom­cem in jih tako tudi prak­tič­no vzga­ja­li, kako je tre­ba va­ro­va­ti, pa­zi­ti in či­sti­ti bi­val­no oko­lje. Kra­ja­ni in last­ni­ki vi­ken­dov ter zi­da­nic na ob­moč­ju Grč vrha so ure­ja­ li tudi ce­sto. Ja­mar­ji so v ne­po­sred­ni bli­ži­ni jame Ma­li­sni­ce ne­dav­no od­kri­ li še eno iz­jem­no lepo jamo s kri­sta­li, ka­te­re vhod so za­va­ro­va­li. Za vse ude­le­žen­ce či­stil­ne ak­ci­je, so lov­ci v svo­ji lov­ski ko­či za za­klju­ček pri­pra­vi­li skup­no ma­li­co. Na sre­ča­nju po kon­ča­nem delu, so gle­de na ve­li­ke ko­li­či­ne od­pad­kov na zbir­nih me­stih, zno­va ugo­tav­lja­li, da ne­ka­te­ri pre­bi­val­ ci še ved­no niso do­volj os­veš­če­ni, saj se ne za­ve­da­jo, da če ne­sna­go od­pe­lje­ jo iz­pred svo­jega pra­ga v na­ra­vo, rav­ no tako one­snažu­je­jo svo­je bi­val­no oko­lje, zato bodo take ak­ci­je še po­treb­ne. Lju­ba SUKOVIČ

Pri­mer po­sta­vi­tve hi­šne či­stil­ne na­pra­ve

junij 2006




Bra­jer­je­va jama Bra­jer­je­va jama – jama kot jama, nič po­seb­ne­ga, blat­na luk­nja z ne­kaj kap­ni­ki, ki se kma­lu kon­ča. Pač jama kot ve­či­na dru­gih, pa ven­dar ni tako. Za svo­jim vsak­da­njim ime­nom skri­va ne­pre­cen­lji­ve le­po­te in neo­bi­čaj­ne poseb­no­sti kraš­ke­ga pod­zem­lja. Zgod­ba o jami se je za­če­la pi­sa­ti že pred ne­kaj leti in si­cer leta 2002, z vsto­pom ne­kaj za­gre­tih mlad­cev v Ja­mar­ski klub Novo me­sto, kjer je s tega kon­ca ve­či­no ča­sa sa­me­val le en član in se za­ra­di tega ni pos­ve­ča­lo več­je po­zor­no­sti do­ma­če­mu te­re­nu. Fant­je so bili na za­čet­ku pre­cej za­gri­ ze­ni in in­ten­ziv­ne­je smo za­če­li ra­zi­ sko­va­ti Glo­bo­dol z oko­li­co, do­li­no reke Te­me­ni­ce od iz­vi­ra v Zi­ja­lu do po­no­rov pri Go­riš­ki vasi in Vr­ho­vem ter se­ve­da po­droč­je Grč vrha. Prve ak­ci­je v Grč vrhu so bile bolj spoz­na­va­nje te­re­na in ta­koj nam je dalo mi­sli­ti, da tu bi pa ne­kaj mo­ra­ lo biti, ne­kaj kar že dol­go iš­če­mo. Naj­prej nam je g. Pun­ger­čar po­ka­ zal špra­njo v nji­ho­vi ho­sti, ka­te­ro smo raz­ši­ri­li in ra­zi­ska­li, a se je hi­tro us­ta­vi­lo. Po­zi­mi smo spe­lja­li ne­kaj is­kal­nih ak­cij in tako leta 2003 naš­li ne­kaj di­hal­ni­kov, še naj­bo­lje je ka­zal “moj” di­hal­nik v ne­po­sred­ni bli­ži­ni Ma­lisn­ce, ka­te­re­ga smo kma­lu za­če­li ko­pa­ti. Do da­nes smo sko­pa­li cca 10 m3 ma­te­ria­la in priš­li do glo­bi­ne 15

10

junij 2006

m. Jama nam ni pri­za­na­ša­la, saj smo jo ve­či­no sko­pa­li, »priš­pa­ra­nih« nam je bilo le ne­kaj me­trov. Od jame - di­ hal­ni­ka si ve­li­ko obe­ta­mo, a se bo za to po­treb­no še pre­cej po­tru­di­ti. Po tem je sle­di­lo še kar ne­kaj is­kal­nih ak­cij. Pri tem smo ugo­to­vi­li, da je na se­ver­ni stra­ni Ma­li­sne­ga hri­ba še ne­ kaj jam, v ka­te­re bi priš­li brez več­je­ga tru­da, če ne bi bile do vrha za­su­te s smet­mi. Očit­no do­ma­či­ni še niso okolj­sko os­veš­če­ni, saj se v njih naj­de­ jo vse vr­ste od­pad­kov, od ne­var­nih, pa malo manj ne­var­nih, sta­rih pa tudi sve­žih se ne manjka. Ljud­je ne vedo, da to kar vr­že­jo v jame do­bi­jo preko pipe na­zaj v ko­za­rec. An­drej: Tako je priš­la zima 2006. S To­mom sva po­nov­no, ob do­kaj de­be­li snež­ni od­de­ji, opra­vi­la is­ka­nje di­hal­ni­kov. Naš­la sva dva, vsak »svo­je­ga«. Prvi di­ hal­nik sta dve pol­šni v razma­ku ne­kaj me­trov, dru­gi pa ob robu skal­ne gmo­ te, kjer smo že ničko­li­ko­krat šli mimo, pa se nam ni ja­vil. Do­bil je ime Naš di­hal­nik. Ker so bila tla kar na ši­ro­ko kop­na, kljub niz­ki tem­pe­ra­tu­ri, sva ga za vsak slu­čaj za­me­ta­la s sne­gom, da čez kak dan po­nov­no pre­ve­ri­va, ali diha ali ne. Čez tri dni nas je bilo malo več in po­nov­no smo šli pre­ve­rit te­ren in ugo­to­vi­li, da bi obe za­de­vi zna­li biti obe­tav­ni.

Tom: In tako pri­de so­bo­ta, 4. 3. 2006, klic s stra­ni An­dre­ja in na­sled­nje vpra­ša­ nje: “Tom, k’ maš .... in bi ti men to po­so­dil bi ne­kaj za hi­šo de­lal”? in od­go­vor: “Mam, prid puj, samu ne me mo­tit se učim,” tako sva se čez ka­kih 30 mi­nut vi­de­la in za­če­la se je de­ba­ta o žen­skah, pi­ja­či, ci­ga­rah, NE - to ni res, ste­kla je de­ba­ta o ja­mah, de­ba­ta o Grč vrhu, DEBATA, KI MI BO ZA VEDNO OSTALA V SPOMINU IN DATUM ( 4. 3. 2006). Kma­lu sva ime­la do­lo­če­no uro 16:00 in pa ob­ jekt - Naš di­hal­nik,ter NE ZA DOLGO. Ob pred­vi­de­ni uri sva bila že sko­raj pri ob­jek­tu, no­be­ne­ga sne­ga, samo rah­lo je pi­ha­lo. Kma­lu sva pri­če­la s ko­pa­njem, šir­je­njem, od­mi­ka­njem skal in vsem ti­stim, kar spa­da zra­ven. Po cca dveh urah je bil vhod od­prt. Že vmes je pri šir­je­nju pad­lo manj­še ka­me­nje in nama na­ka­zo­va­lo, da se ne bo kon­ča­lo samo pri 5-ih me­trih, ko pa sva vhod od­pr­la, je bilo to tudi po­tr­jeno oz malo poz­ne­je. Ker sva šla oba samo na kra­tek spre­hod v Grč vrh in nih­če iz­med naju ni imel s se­boj ja­mar­ske­ga pasu, sva malo im­pro­vi­zi­ra­la in tako se je An­drej, va­ro­van z vrv­jo, spu­sti v brez­no. Že prvi nje­go­vi opi­si se­sto­pa so dali ve­ de­ti, da sva od­kri­la ne­kaj ve­li­ke­ga, ne­kaj pre­ču­do­vi­te­ga. Po cca 8 me­trih je pris­pel do manj­še dvo­ra­ne 1 x 3 me­tre, iz ka­te­re je bil vi­den pre­hod v


novo brez­no, ki se je ka­sne­je iz­ka­za­lo kot ogrom­na dvo­ra­na. Vi­de­li so se že prvi kap­ni­ki. Ker zmanj­ka­lo vrvi sva se od­lo­či­la, da gre­va do­mov po pa­so­ve, vrvi. In to tudi sto­ri­va. Ok­ rog 19:30 ure sva bila po­nov­no pred jamo. An­drej prič­ne z oprem­lja­njem, vmes pa sva se vse­sko­zi po­go­var­ja­la, ti kaj mi­sliš, po­čak, bova vid­la, pa si vi­del ve­li­ko kap­ni­kov, za vsaz­ga naj­ manj dva, ... in An­drej: Oprem­ljal sem jamo, hi­tel sem ko­ li­kor sem mo­gel, se­ve­da ne pre­hi­tro, var­nost je ved­no prva. Griz­lo me je kaj je v temi spo­daj, ne­kaj mora biti. Po mo­jem je tudi Toma raz­je­da­lo in me je v mi­slih pri­ga­njal, pa dej že spa­cej ti­sta pri­tr­diš­ča, da še jest vi­dim kak­šna je ta stvar. Konč­no mi je us­pe­ lo na­re­di­ti dve pri­tr­diš­či. Z vsa­kim me­trom spu­sta je bilo lep­še. Spu­stil sem se »na dno«, ki pa to ni bilo, le vrh »le­de­ne gore«. »Ej, prit brž, to mo­ raš vidt.« Sem vpil. Kma­lu je pri­šel še Tom in »Ej, sta­ri …, JEEEEEE, JUHU, HA HA HA«. Be­se­de, ki ne po­ve­do ve­li­ko, toda to­krat so po­ve­da­le vse in še več. Bilo je za po­no­ret in res sva no­re­la, pi­ja­na od ve­se­lja in žlaht­ne opoj­no­sti jame. Ro­ko­va­nje, sti­ska­nje, ob­je­ma­nje, še ku­šnu bi ga, če nebi bil dec, pa še neo­brit za po­vrh. Tom: In tako sto­ji­va na robu dvo­ra­ne z po­gle­dom na spod­njo eta­žo, sreč­na, ve­se­la. Gre­va na­prej? Ja, gre­va! Samo,

kaj nebi koga ob­ve­sti­la o od­krit­ju, da z nama deli pre­ču­do­vi­to od­krit­je. In tako An­drej oprem­lja za spust v spod­ nji del dvo­ra­ne, sam pa ven iz jame, po­kli­ca­ti do­mov, po­kli­ca­ti Mi­ha­ta, Čo­ki­ta, Bo­ri­vo­ja,....., o ko bi mi saj mo­ bi­tel zdr­žal. Po ne­kaj mi­nu­tah sem zu­ naj, po­kli­čem do­mov, po­vem, da sva od­kri­la jamo 100-let­ja na do­lenj­skem, že­ni na­ro­čim, naj po­kli­če Re­na­to in poda in­for­ma­ci­jo na­prej. Po­kli­čem Mi­ha­ta, po­no­vim vso zgod­bo o jami 100-let­ja, pa ka­me­ro vzem, pa apa­rat, pa pas, pa po­klič Čo­ki­ta, pa Bo­ri­vo­ja, pa, pa, pa in te­le­fon crk­ne. Je pala ena kle­tvi­ca. Ne­kaj ča­sa pre­miš­ljam, kaj zdaj, gre­jem te­le­fon, ta se je pa či­sto pro­ti meni obr­nil. Nč, grem v jamo, grem do­živ­ljat sre­čo in tako se že spuš­čam. Kma­lu sem v de­lih kjer sva se z An­dre­jem raz­šla. An­drej: Jaz sem med tem pre­gle­do­val in ob­ču­do­val gor­nji del dvo­ra­ne in se po­ča­si spuš­čal ni­že po jami in z Bal­ko­na opre­mil ver­ti­ka­lo pro­ti dnu jame. Vse­po­vsod en sam kap­nik, en lep­ši od dru­ge­ga, naj­raz­lič­nej­ših ob­lik. Pri­šel sem dol in spo­daj na­šel manj­ši rov iz ka­te­re­ga je vle­klo, si­cer se kma­lu zo­ža a se bo dalo z ne­kaj tru­ da na­prej. Nad njim pa stra­ži Sfin­ga kopa v ob­li­ki gla­ve. Po po­boč­ju sem se spu­stil še ni­že in pri­šel na dno. Tu pa spet »Opa, kaj pa je to?«. Po­seb­ne kap­niš­ke ob­li­ke v ob­li­ki he­lek­ti­tov, kri­sta­lov, jež­kov, …., pa hroš­či drob­

no­vrat­ni­ki in dru­ga »go­la­zen«. Ča­kal sem Toma, ki je kma­lu pri­šel na­zaj. Sle­dil je po­no­ven og­led spod­nje­ga dela: »Ej si vidu tole, lej pa tole, lej kaj je tam, sta­ri to mo­raš vi­det, …«, sva en druz­ga opo­zar­ja­la na za­ni­mi­ ve kap­niš­ke tvor­be. Na kon­cu sva šla na­zaj na bal­kon in ča­ka­la na ko­le­ge. Čez čas sta se nama pri­dru­ži­la Miha Ruk­še in Jo­že Av­bar in po­nov­no sva z nji­ma po­do­ži­ve­la le­po­te in ve­se­lje, ki ga jama po­nu­ja. Iz jame smo priš­li okrog pol dru­ge ure zju­traj. Jamo smo v na­sled­njih ak­ci­jah fo­ to­do­ku­men­ti­ra­li, iz­me­ri­li in za­pr­li, da je ne­pri­di­pra­vi nebi poš­ko­do­va­li. Opra­vi­li smo tudi predsta­vi­tev za me­di­je in za­po­sle­ne Adrie Mo­bil. Za ob­čin­ski praz­nik pa jo bomo pred­ sta­vi­li tudi šir­ši jav­no­sti mir­no­peš­ke ob­či­ne. Da pov­za­me­mo, z vztraj­nost­jo pa tudi kanč­kom sre­če je us­peh za­go­tov­ ljen, le tako gre­mo no­vim od­krit­jem in us­pe­hom na­pro­ti, pa naj bo to kjer­ko­li. Na prvi ak­ci­ji so­de­lo­va­li: • pr­vo­pri­stop­ni­ka: An­drej Gaš­pe­rič in Jo­že Tom­šič • so­de­lo­va­li: Mi­hael Ruk­še, Jo­že Av­bar in Vida Tom­šič - lo­gi­sti­ka. Spi­sa­la: čla­na JKNM Jo­že Tom­šič in An­drej Gaš­pe­rič

junij 2006

11


Dopolnilne dejavnosti na kmetiji in sobodajalstvo Občina Mirna Peč stremi k ohranjanju in razvoju podeželja. Za lažjo odločitev in usmeritev posameznika v dodatne dejavnosti, vam želimo v naslednjem članku posredovati koristne informacije o trenutni zakonodaji na področju opravljanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, spremembah Zakona o gostinstvu in o spremembah Zakona o dohodnini, predvsem s področja navedenih dejavnosti.

A) Kaj lahko počnem na svoji kmetiji, poleg opravljanja osnovne kmetijske dejavnosti? 1. Lahko se registriram za DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI

Na kmetiji so dovoljene naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti: 1. predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov; 2. prodaja: • kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, • drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin; 3. turizem na kmetiji: • gostinska dejavnost: kmetija z nastanitvijo, kmetija s pros­ torom za kampiranje, izletniška kmetija, vinotoč osmica, • negostinska dejavnost: ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, oddajanje športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike; 4. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic); 5. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov; 6. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem; 7. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji; 8. zbiranje in kompostiranje organskih snovi; 9. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib; 10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Na kmetiji se dopolnilne dejavnosti izvajajo v celoti ali delno na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec dopolnilne de­ javnosti ali družinski član v lasti, najemu ali v zakupu, ali v

skupnih objektih; razen tiste vrste dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se določena opravila teh dejavnosti, zaradi njihove narave, izvajajo izven kmetije. 2. Lahko se registriram za SOBODAJALSTVO Sobodajalec je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja svojo dejavnost le občasno (nepretrgoma ne več kot tri mesece in skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudi do 15 ležišč ter je vpisana v register sobodajalcev pri za gostinstvo pristojni enoti upravne enote in v Poslovni register Slovenije. Vabimo vse,

12

junij 2006

ki resno razmišljate o opravljanju te dejavnosti, da se zglasite na sedežu občine ali v poslovalnici KOMPAS Novo mesto, Novi trg 10, tel.: 07/393 15 30, ker bi radi evidentirali število zaintere­ siranih. Če bo interes dovolj velik, bomo poskušali ustanoviti strokovno komisijo za pomoč in svetovanje na terenu. Poleg sobodajalstva pa v zidanicah lahko, kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, registrirate tudi vinotoč, če imate prostor za točenje pijač, prostor za pripravo prigrizkov, tekočo hladno in toplo vodo ter WC za goste. V vinotoču lahko nudite lastno vino in druge alkoholne in brezalkoholne pijače ter hladne prigrizke, domač kruh in domače pecivo. V vinotoču lahko prodajate in strežete čez vse leto, dokler imate lastno pijačo.

B) Stanje v Občini Mirna Peč

Za podeželski prostor, v katerega sodi tudi naša občina, je značilen razvoj individualnega, mehkega turizma, s katerim se ne preobremeni krajine. Občina Mirna Peč razpolaga z lepimi, še neokrnjenimi danostmi, ki so prijetne za oko vsakega mimoidočega turista, pohodnika … V prihajajočem obdobju bo vedno večja potreba za oplemenitev kmečkega dela in ohranjanje kulturne krajine ter naseljenosti podeželja. Na našem območju je veliko možnosti v povezavi kmetijstvoturizem, zato želimo vzpodbuditi in informirati posameznike, da bi začeli razmišljati o začetku postopka registracije dopol­ nilnih dejavnosti na kmetiji (kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč, osmica), ali sobodajalstva. Na vinogradniškem območju v naši občini stoji veliko zidanic, ki ne opravljajo svoje funkcije skozi vse leto, ali so delno izkoriščene, ali pa večinoma samujejo. Te zidanice lahko zainteresirani posameznik vključi v dopolnilne deja­ vnosti na svoji kmetiji, kjer ima registriran turizem na kmetiji, odpre vinotoč, osmico, ali pa se registrira kot sobodajalec. Ker postopki niso enostavni, vas vabimo, da se zglasite v prostorih občine, kjer vam bomo podali še veliko potrebnih informacij, vas usmerili do strokovnih služb in vam pomagali pridobiti ustrezna dovoljenja. Tudi spremembe Zakona o dohodnini so prinesle za področje dopolnilnih dejavnosti in sobodajalstva v primeru oddajanja največ 15 ležišč in za obdobje ne več kot 5 mesecev letno spremembe, ki so podlaga za sprejemljivejše davčne obveznosti davkoplačevalca. Tako se pri opravljanju kmetijske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za izdelavo ali prodajo izdelkov domače in umet­ nostne obrti, in za sobodajalstvo, upoštevajo normirani odhodki v višini 70 % ustvarjenih prihodkov.« PRIMER IZRAČUNA: Prihodek : 100.000 (70 % normiranih odhodkov), od 30 % (30.000 SIT) plača 25 % dohodnine, kar znese 7.500 SIT, ostane 92.500 SIT. Želimo si sodelovanja z vami, tako bo vaše in naše delo dobilo pravo težo in dober končni rezultat. Sonja Klemenc, občinska uprava


Sejem počitnic 2006 Sejma počitnic 2006 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani smo se konec marca že tret­jič za is­tim in­for­ma­cij­skim pul­tom ude­le­ži­le vse so­de­lu­jo­če ob­či­ne v pro­jek­tu »Po po­teh de­diš­či­ne Do­lenj­ske in Bele kra­ji­ne«.

Se­jem po­čit­nic in Salon plo­vil 2006 je obi­ska­lo sko­raj 26.000 obi­sko­val­cev. 141 raz­stav­ljav­cev iz 20-ih dr­žav je pri­ka­za­lo po­nud­bo po­čit­nic, plo­vil ter po­čit­niš­kih pri­ko­lic in av­to­do­mov, naj­ti pa je bilo še mar­si­kaj upo­rab­ne­ga za ak­tiv­no pre­živ­ lja­nje do­pu­sta. Na pro­sto­ru, kjer smo obi­sko­val­ce sez­na­nja­li s tu­ri­stič­no po­nud­bo, so se v glav­nem pred­stav­lja­le lo­kalne tu­ri­stične or­ga­ni­za­cije, ki so pri­pra­vi­le tudi bo­gat ob­se­jem­ski pro­gram. Po­ten­cial­ne obi­sko­val­ce so na sej­mu sez­na­nja­li s

po­nud­bo svo­jih po­kra­jin, s tu­ri­stič­ni­mi zna­me­ni­tost­mi po­sa­mez­nih po­dro­čij ter s kul­tur­ni­mi zna­me­ni­tost­mi. Dejs­tvo je, da je to­vrst­nih po­nud­ni­kov iz leta v leto manj, so se pa zato več us­tav­lja­li tudi na na­šem pro­sto­ru. Pred­vsem to ve­lja za po­sa­mez­ni­ke. Le­tos smo Do­lenj­ci in Be­lo­kranj­ci že dru­gič imeli ne­ko­li­ko manj­ši pro­stor (12m 2, kar je mi­ni­mal­na po­vr­ši­na), ki je si­cer vča­sih de­lo­val do­kaj utes­nje­ no. Sle­di­li smo pre­poz­nav­no­sti na­še­ga raz­stav­ne­ga pro­sto­ra iz pre­te­klih let. Vse­sko­zi smo za­go­tav­lja­li naj­manj dva in­for­ma­tor­ja. Si­cer pa je na­ša sta­ti­sti­ka taka: • V pe­tih dneh smo raz­de­li­li prib­liž­ no 1000 ka­ta­lo­gov Po po­teh de­diš­či­ne Do­lenj­ske in Bele kra­ji­ne in prav to­li­ko be­lo­ kranj­skih pros­pek­tov ter 700 bro­šur Tu­ri­stič­ne in­for­ma­ci­je in ko­le­dar pri­re­di­tev za leto 2006. Raz­de­li­li smo prak­tič­no vse gra­di­vo, ki so ga pris­pe­va­le po­sa­mez­ne ob­či­ne. • Na­ši in­for­ma­tor­ji so opra­vi­li vr­sto raz­go­vo­rov in dnev­no da­ja­li raz­lič­ne in­for­ma­ci­je o tu­ri­stič­ni po­nud­bi na­še­ga pro­sto­ra. Tako smo re­gi­stri­ra­li 16 raz­lič­nih agen­cij, dru­štev, šol ..., ki jih je za­ni­ma­la na­ša

po­nud­ba. Na­ve­za­li smo sti­ke tudi z vse­mi po­nud­ni­ki, ki so se pred­stav­ lja­li na sej­mu, vključ­no s part­ner­ji iz po­droč­ja biv­še Ju­go­sla­vi­je. Osred­nji do­go­dek je bil le­tos praz­no­ va­nje 50-let­ni­ce de­lo­va­nja Tu­ri­stič­ne zve­ ze Do­lenj­ske in Bele kra­ji­ne, ki smo jo obe­le­ži­li v Fo­ru­mu v pe­tek, 24. 3. 2006. Pred­sta­vi­tev so po­pe­stri­li na­sto­pi raz­lič­ nih do­lenj­sko-be­lo­kranj­skih tu­ri­stič­nih dru­štev. Do­god­ka se je ude­le­ži­la ve­či­na žu­pa­nov in pred­sed­nik Tu­ri­stič­ne zve­ze Slo­ve­ni­je, g. Mar­jan Ro­žič. Osred­nji go­ vor­nik je bil pred­sed­nik TZ Do­lenj­ske in Bele kra­ji­ne, g. Jo­že Bar­bo. Mat­jaž Pa­vlin, Kom­pas Novo me­sto

Čiš­če­nje vdor­ni­ce »MALISNICA« V so­bo­to, 1. 4. 2006 smo čla­ni Ja­mar­ske­ga klu­ba Novo me­sto v so­ de­lo­va­nji z Lov­sko dru­ži­no Mir­na Peč in pod po­kro­vi­teljs­tvom Ob­či­ne Mir­na Peč oči­sti­li vdor­ni­co “Ma­li­sni­ ca” in nje­no oko­li­co. Iz vdor­ni­ce glo­bi­ne cca 15 me­trov, smo po­teg­

ni­li prib­liž­no 15 m3 raz­nih ne­var­nih in manj ne­var­nih od­pad­kov kot so: šte­dil­ni­ki, za­mr­zo­val­na skri­nja, pral­ni stro­ji, TV spre­jem­ni­ki, od­pad­ne em­ ba­la­že olj, barv, škro­piv, na­pol­nje­ne vre­če z od­pad­ki in po­dob­no. Na­šel se je celo “fič­ko” in del nje­go­ve stan­dard­ ne opre­me. S pri­pra­va­mi na či­stil­no ak­ci­ jo smo, za­ra­di zah­tev­no­sti ob­ jek­ta, pri­če­li že v pe­tek po­pold­ ne. Za iz­vlek smo pri­pra­vi­li vrv­no žič­ni­co, na ka­te­ri je bil p r e­ m i č­n i s i ­ stem pro­ti­te­že, za sam iz­vlek od­pad­kov, pa smo na vleč­ni

vrvi upo­ra­bi­li si­stem dvoj­ne­ga škrip­ čev­ja. Gle­de na mož­nost po­nov­ne­ga one­sna­že­va­nja ob­jek­ta pri­po­ro­ča­ mo, da se v nje­go­vi bli­ži­ni po­sta­vi­jo naj­manj tri opo­zo­ril­ne tab­le, ki bi opo­zar­ja­le na z za­ko­nom pre­po­ve­da­ no od­la­ga­nje sme­ti oz. od­pad­kov. Či­stil­na ak­ci­ja je bila me­dij­sko pod­ pr­ta na Va­šem ka­na­lu in v čast­ni­ku Do­lenj­ski list. V či­stil­ni ak­ci­ji smo so­de­lo­va­li: •iz Lov­ske dru­ži­ne: Jo­že Pate, Ore­hek Slavc, Re­mic; •"vi­ken­daš": Gaš­per Še­re­met in •iz JKNM: Av­bar Jo­že & Fi­lip, An­drej Gaš­pe­rič, Tone Tram­te, Mar­ko Tram­ te, Ma­tej Aj­dič, Dra­go Primc, Gre­gor & An­že & Jo­že Tom­šič . Ja­mar­sko sreč­no! Jo­že Tom­šič, Ja­mar­ski klub Novo me­sto Foto: Jo­že Av­bar

junij 2006

13


Več kot 1500 motoristov na 8. vses Spom­la­di se po­na­va­di po­ve­ča šte­vi­lo pro­met­nih ne­sreč, v ka­te­rih so ude­le­že­ni mo­to­ri­sti, ki so iz svo­jih ga­raž že pri­pe­lja­ li svo­je je­kle­ne le­pot­ce. Po sta­ti­stič­nih po­dat­kih je v Slo­ve­ni­ji v ča­su se­zo­ne re­gi­stri­ra­nih že več kot 20.000 mo­tor­nih ko­les in okrog 30.000 ko­les z mo­tor­jem (mo­pe­di in sku­ter­ji). Na­pre­den raz­voj teh­ni­ke in so­dob­na zaš­čit­na opre­ma omo­go­ča­jo bolj var­no vož­njo z eno­sled­ni­mi vo­zi­li sko­zi vse leto, saj pred­stav­lja­jo hi­trej­ši in eko­loš­ko spre­jem­lji­vej­ši na­čin pre­vo­za, pri­po­mo­re­jo pa tudi k zmanj­ša­nju za­sto­jev v pro­met­nih ko­ni­cah. Če­prav se je le­toš­nja pom­lad za­če­la poz­no, pa je svo­jo vož­njo z mo­tor­jem ne­sreč­no kon­ča­lo že de­vet mo­to­ri­stov in en so­pot­nik. Med naj­po­go­stej­ši­mi vzro­ki za ne­sre­če mo­to­ri­stov s smrt­nim izi­dom sta ne­pri­la­go­je­na hi­trost in po­seb­no po­le­ti vož­nja brez če­la­de mo­tor­jem ni­ma­jo var­nost­nih pa­sov, na­slo­njal za gla­vo, zrač­nih bla­zin; ima­jo le zaš­čit­no opre­mo, ki jo ima­jo udeleženci na sebi, zato so po­sle­di­ ce pro­met­nih ne­sreč s temi vo­zi­li hude in vse pre­več­krat tudi smrt­ne. Glav­na tema sta­ti­stič­nih po­dat­kov za vzro­ke ne­sreč mo­to­ri­stov je tudi ne­pri­la­go­je­na hi­trost, po­seb­no pri mla­dih in neiz­ku­še­nih voz­ni­kih, saj si pred pri­do­bi­tvi­jo iz­pi­ta ne mo­re­ jo na­bra­ti do­volj prak­tič­nih znanj na po­li­go­nih in šo­lah var­ne vož­nje z mo­tor­ji. Še po­seb­no jim pri­manj­ ku­je prak­tič­nih znanj ob­vla­do­va­nja mo­tor­ja v kri­tič­nih si­tua­ci­jah, ker teh znanj v avto šo­lah ne nu­di­jo dovolj. Za od­pra­vo teh po­manj­klji­vo­sti se

Stro­kov­nja­ki ugo­tav­lja­jo, da je vož­nja z mo­tor­jem 25-krat bolj ne­ var­na od vož­nje z av­to­mo­bi­lom, saj so mo­to­ri­sti manj vid­ni, po­leg tega

pa jih še sloven­ski av­to­mo­bi­li­sti in os­ta­li ude­le­žen­ci ne upo­šte­va­jo kot ena­ko­prav­ne ude­le­žen­ce v pro­me­tu in so ne­paz­lji­vi do njih, upo­šte­va­ti pa je tre­ba tudi slab­še pro­met­ne raz­ me­re na na­ših ce­stah, kot so: pe­sek na ce­sti, udar­ne jame na ce­stiš­čih in ne­var­ne ko­vin­ske zaš­čit­ne ogra­ je. Lani je na na­ših ce­stah umr­lo 34 mo­to­ri­stov. Ve­li­ko ne­sreč se zgo­di zato, ker av­to­mo­bi­li­sti pri za­vi­ja­nju

14

junij 2006

v levo ali z ne­pred­nost­ne ce­ste za­ pre­jo pot mo­tor­ju, saj ga eno­stav­no ne pri­ča­ku­je­jo ali ga celo ne vi­di­jo. Temu bi lah­ko re­kli tudi po­manj­ka­nje pro­met­ne kul­tu­re ude­le­žen­cev v pro­ me­tu. Po­seb­no na to opo­zar­ja­jo tuji mo­to­ri­sti, ki ugo­tav­lja­jo, da je manj­ka pred­vsem na­šim av­to­mo­bi­li­stom, saj vse pre­po­go­sto ka­že­jo svo­jo pre­moč do dru­gih ude­le­žen­cev v pro­me­tu in so pre­ma­lo strp­ni do njih. Veli­kost, ob­li­ka in na­ra­va mo­tor­ne­ ga ko­le­sa ima­jo za po­sle­di­co, da so ta vo­zi­la manj opaz­na kot av­to­mo­bi­li, av­to­bu­si, do­stav­na vo­zi­la itd. Mo­tor­ na ko­le­sa, ko­le­sa, tri­ko­le­sa, ko­le­sa z

vse bolj tru­di­jo šte­vil­na mo­to­ri­stič­na druš­tva, klu­bi, Zve­za moto klu­bov Slo­ve­ni­je in po­li­ci­ja, ki pri­prav­lja­jo de­lav­ni­ce var­ne vož­nje z mo­tor­ji, sku­ter­ji, ko­lesi z mo­tor­ji in ko­le­si, kjer jim na pou­čen na­čin in z mi­ni­ mal­ni­mi stroš­ki po­sre­du­je­jo manj­ka­ jo­ča zna­nja in or­ga­ni­zi­ra­jo vad­bo na po­li­go­nih. Na ve­li­ko­noč­ni po­ne­de­ljek, 17. apri­ la le­tos, je po po­dat­kih neu­trud­nih čla­nov Moto klu­ba Treb­nje, v Mir­no Peč pri­hru­me­lo re­kord­no šte­vi­lo, to je več kot 1.500 mo­tor­jev, ki so jih na 8. vse­slo­ven­ski bla­go­slov pri­pe­lja­li mo­to­ri­sti in mo­to­rist­ke iz vse Slo­ve­


lovenskem blagoslovu v Mirni Peči

ni­je in tudi iz so­sed­njih dr­žav, saj je ta dan po­stal že tra­di­cio­na­len za prvi bla­go­slov mo­tor­jev in mo­to­ri­stov pred za­čet­kom mo­to­ri­stič­ne se­zo­ne. Son­čen dan pa je v Mirno Peč na pri­ re­di­tve­ni pro­stor pri­va­bil tudi prib­liž­ no to­li­ko dru­gih obi­sko­val­cev. Mno­gi so na pot kre­ni­li že zgo­daj zju­traj, saj so se prvi za­če­li zbi­ra­ti že ob 8. uri. Sle­di­la je ma­ša, ki sta jo za sreč­no vož­njo v le­toš­nji se­zo­ni opra­ vi­la žup­ni­ka Ja­nez Rih­tar­šič in Ja­nez Ši­menc, ki zdaj oprav­lja služ­bo žup­ ni­ka v Dom­ža­lah in je pred os­mi­mi leti uve­del ta bla­go­slov v mir­no­peš­ki žup­ni­ji. Zbra­na mno­ži­ca mo­to­ri­stov, so­voz­ni­kov, kra­ja­nov, go­stov in os­ ta­lih obi­sko­val­cev je to­krat ime­la res kaj vi­de­ti, saj so bili vse nao­krog par­ki­ra­ni dvo-, tri- in šti­riko­le­sni­ki naj­raz­lič­nej­ših znamk, ob­lik, mo­či in ve­li­ko­sti, od naj­manj­še raz­li­či­ce do naj­več­je, in vseh sta­ro­sti, saj je bilo med nji­mi opa­zi­ti vo­zi­la od sta­ ro­dob­ni­kov do naj­no­vej­ših iz­vedb

so­dob­nih mo­de­lov. Najprej jih je poz­dra­vil pred­sed­nik Zve­ze moto klu­bov Slo­ve­ni­je Pol­de Pun­ger­čar, nato jim je do­bro­doš­li­co za­že­lel še žu­pan Zvo­ne Lah, ne­kaj nas­ve­tov za var­no vož­njo pa jim je dal nek­da­nji žup­nik Ja­nez Ši­menc, ki se je bla­go­slova ude­le­žil tudi kot mo­to­rist. Domači žup­nik Ja­nez Rih­tar­šič je šte­vil­no mno­ži­co nato po­va­bil k obre­du bla­go­slo­va mo­tor­ jev, mo­to­ri­stov, mo­to­ristk in nji­ho­vih so­voz­ni­kov, kjer je pou­da­ril, da naj jim bo bla­go­slov zna­me­nje, da jih Bog sprem­lja na vsa­kem ko­ra­ku oz. pre­vo­že­nem ki­lo­me­tru in naj obu­di­

jo zau­pa­nje vanj, saj je on ti­sti, ki jim že­li re­snič­no sre­čo in naj ne po­za­bi­ jo Kri­stu­so­vih be­sed: »Jaz sem pot, re­sni­ca in živ­lje­nje.« Bož­ji bla­go­slov naj jih va­ru­je vseh nez­god in ne­sreč na vseh po­teh in naj preu­dar­no, raz­sod­no in ra­zum­no upo­rab­lja­jo svo­ja vo­zi­la, da se bodo ved­no zdra­

vi in sreč­ni vra­ča­li v svo­je dru­ži­ne. V pri­lož­nost­nem kul­tur­no za­bav­nem pro­gra­mu, ki ga je po­ve­zo­va­la Tanja Slu­ga, so so­de­lo­va­li čla­ni Druš­tva mir­no­peš­kih har­mo­ni­kar­jev in an­ samb­li: Do­lenj­ski mu­zi­kant­je, Novi spo­mi­ni, Ve­se­li aus­pu­hi iz Laš­ke­ga in Ti­lia iz Treb­nje­ga. Svo­jo spret­nost na har­mo­ni­ki je poka­zal še 8-let­ni An­že Ce­sar. Po­gle­de in za­ni­ma­nje šte­vil­nih gle­dal­cev je pri­teg­nil ba­lon na bliž­njem trav­ni­ku, po­skrb­lje­no pa je bilo tudi za okrep­či­lo in že­jo. Mir­no­peš­ki veli­ko­noč­ni bla­go­slov mo­tor­jev, s tako šte­vilč­no ude­lež­bo, je prvo to­vrst­no sre­ča­nje teh no­vo­ dob­nih po­pot­ni­kov pred mo­to­ri­stič­no se­zo­no v Slo­ve­nji, zato tudi pri­va­bi vsa­ko leto več ude­le­žen­cev in na ta na­čin ši­ri ime kra­ja in go­sto­ ljub­nost do­ma­či­nov. Če se bo šte­vi­lo ude­le­žen­cev še po­ve­če­va­lo, bodo or­ga­ni­za­tor­ji čla­ni Moto klu­ba iz Treb­nje­ga, Zve­za moto klu­bov Slo­ve­ ni­je, mir­no­peš­ka druš­tva in ob­či­na mo­ra­li po­skr­be­ti za več­ji pri­re­di­tve­ ni pro­stor in do­dat­no tu­ri­stič­no in go­stin­sko po­nud­bo, ki bo­sta obi­sko­ val­ce in tu­ri­ste še kdaj pri­pe­lja­la na obisk in og­led tudi dru­gih na­rav­nih, kul­tur­nih in et­no­loš­kih zna­me­ni­to­sti ob­či­ne Mir­na Peč. Lju­ba SUKOVIČ

junij 2006

15


34. te­den cvič­ka v No­vem me­stu - uspe­šno Društvo vi­no­grad­ni­kov Mir­na Peč Naj­bolje oce­njena vina čla­nov DV Mir­na Peč:

Te­den cvič­ka, vsa­ko­let­na osred­nja pri­re­di­tev do­lenj­skih vi­no­grad­ni­kov, se je po še­stih le­tih vr­ni­la v Novo me­sto. V ok­vi­ru pri­re­di­tve in v or­ga­ni­za­ci­ji Zve­ze dru­štev vi­no­grad­ni­kov Do­lenj­ske (ZDVD) je konec aprila po­te­ka­lo tra­di­cio­nal­no oce­nje­va­nje vin, ki je po šte­vi­lu vzor­cev že ne­kaj let naj­več­je v Slo­ve­ni­ji. Vi­no­grad­ ni­ki iz vseh 27-ih do­lenj­skih dru­štev so v oce­no po­sla­li kar 922 vzor­cev, od tega 508 cvič­kov. V pro­sto­rih Kme­tij­ske šo­le Grm so vzor­ce tri dni oce­nje­va­le stro­kov­ne ko­mi­si­ je, ki so jim pred­se­do­va­li eno­lo­gi prof. dr. Sla­vi­ca Ši­ko­vec, dr. Julij Ne­ma­nič, dr. Mit­ja Koc­jan­čič in Jo­že Si­mončič. Tudi vi­no­grad­ni­ki mir­no­peš­ke­ga druš­ tva smo s svo­ji­mi vzor­ci so­de­lo­va­li na oce­ nje­va­nju, prav tako na sklep­ni pri­re­di­tvi od 26. do 28. maja v No­vem me­stu, kjer smo obi­sko­val­cem po­nu­di­li na­ša na­gra­ je­na vina. Skupaj so na­ši člani pre­je­li 12 zla­tih (ZM) in 22 sre­br­nih (SM) me­dalj ter se­gli še po treh pr­va­kih sort ozi­ro­ma zvr­sti. Vsem vi­no­grad­ni­kom, ki so so­de­lo­va­li na 34. ted­nu cvič­ka, če­sti­tamo za na­gra­je­ na vina, ki so po­nos pri­de­lo­val­cev, ka­kor tudi kra­ja. Čla­ni druš­tva iz leta v leto do­ ka­zu­je­mo, da pri­de­lu­je­mo ved­no bolj­še cvič­ke, pa tudi dru­ge rde­če in bele zvr­sti kot tudi od­lič­na sort­na vina.

Aleš Ža­gar, vodja sek­ci­je de­gu­sta­tor­jev

Pe­trič Alojz cviček Pust Du­šan cvi­ček Lu­žar Aleš cvi­ček Mak­še An­ton cvi­ček Svet­lin Franc cvi­ček Ža­gar Aleš cvi­ček Krevs Jože cvi­ček Ravnikar Rudi cvi­ček Kraševec Bo­ris cvi­ček Pa­pež Mar­jan beli pi­not Go­renc An­ton beli pi­not Saje Dra­go beli pi­not Gran­da Bra­ne beli pi­not Primc Alojz beli pi­not Aj­dič Jože char­don­nay Fab­jan Jo­že do­lenj­sko belo Fabjan Vin­ko do­lenjsko belo Fabjan La­di­slav do­lenj­sko belo Golo­bi­čan Urš­ka do­lenj­sko belo Fab­jan La­di­slav ker­ner Rav­ni­kar Rudi laš­ki riz­ling Lu­žar Aleš laš­ki riz­ling Go­renc An­ton ren­ski riz­ling Pa­pež Franc ren­ski riz­ling Dra­gan Alojz ren­ski riz­ling Cve­tan Dar­ko sau­vig­non Fab­jan La­dislav sau­vig­non Pust Dušan sau­vig­non Fab­jan Jože do­lenj­sko rde­če Pust Dušan do­lenj­sko rde­če Krevs Stan­ko do­lenj­sko rde­če Ža­gar Aleš mo­dra fran­ki­nja Gran­da Bra­ne mo­dra fran­ki­nja Du­lar Ja­nez mo­dri pi­not

16,00 15,93 15,80 15,80 15,80 15,80 15,70 15,70 15,67 17,83 17,67 17,30 17,20 16,70 16,63 16,37 16,20 16,13 16,07 17,17 16,77 16,40 17,73 16,57 16,23 18,00 17,27 16,86 16,40 16,40 16,03 17,53 17,47 16,67

ZM ZM SM SM SM SM SM SM SM ZM ZM ZM ZM SM SM SM SM SM SM ZM SM SM ZM SM SM ZM ZM SM SM SM SM ZM ZM SM

pr­vak sor­te

pr­vak zvr­sti

pr­vak sor­te

VABILO Kra­jev­na or­ga­ni­za­ci­ja Rde­če­ga kri­ža Mir­na Peč vabi ob­ča­ne Ob­či­ne Mir­ na Peč na kr­vo­da­jal­sko ak­ci­jo, ki bo

v to­rek, 20. 6. 2006 in v če­tr­tek, 22. 6. 2006 na trans­fu­zij­skem od­del­ku no­vo­meš­ke bol­ni­šni­ce. Ude­le­žen­ci kr­vo­da­jal­ske ak­ci­je ima­jo sle­de­če po­pu­ste: • 5 % pri en­krat­nem na­ku­pu v Mi­ni­mar­ke­tu Peč na Vi­hrah, • 5 % pri en­krat­nem na­ku­pu stre­šni­kov in os­ta­lih proi­zvo­dov Mar­ja­na Go­lo­ba iz Ma­len­ske vasi ter ma­ji­co ali kapo, • 1 piz­za v go­stil­ni Ogu­lin v Mir­ni Pe­či.

Vab­lje­ni! 16

junij 2006

KORK Mir­na Peč


Piten mora biti …

No­be­na skriv­nost ni, da je Mir­na Peč poz­na­na kot vi­no­rod­no ob­moč­je, kjer je vi­no­grad z vsaj ne­kaj sto tr­ta­mi ma­lo­da­ne pra­vi­lo. Je pa zaen­krat edi­na ob­či­na, ki se lah­ko poh­va­li s kar dve­ma za­po­red­ni­ma man­da­to­ma cvič­ko­ve prin­ce­se. Po­tem, ko je lani la­ska­vi na­slov pri­pa­del Ani­ti Hra­star z Vi­her, bo le­tos nje­no po­slans­tvo na­da­lje­va­la 22-let­na Bar­ba­ra Kra­mar iz Ve­li­ke­ga Kala. Zla­to kro­no in škr­lat­no ogri­nja­lo si je štu­dent­ka tret­je­ga let­ni­ka ljub­ljan­ske Bio­teh­niš­ke fa­kul­te­te, smer ži­vil­ska teh­nolo­gi­ja, na­de­la na 34. Ted­nu cvič­ka, ki je ko­nec maja po­te­kal v No­vem me­stu. Ka­te­ri so bili ti­sti ključ­ni vzgi­bi, ki so te na­pe­lja­li k po­te­go­va­nju za na­ slov cvič­ko­ve prin­ce­se? Od­lo­či­la sem se zgolj zato, ker sem že­le­la iz prve roke spoz­na­ti, kaj ta na­ziv pomeni. Mi­slim, da mi bo to od­pr­lo ne­ka­te­ ra vra­ta, spoz­na­la bom nove lju­di, kar ima lah­ko vred­nost tudi ka­sne­je v živ­lje­nju. Za­ra­di svo­je trme sem eno­stav­no ho­te­la zma­gat, pa sem si re­kla – po­sku­si­mo. Pri na­me­ri so te pod­pr­li tako čla­ ni Druš­tva mir­no­peš­kih vi­no­grad­ ni­kov kot tudi tvo­ja pred­hod­ni­ca, lan­sko­let­na cvič­ko­va prin­ce­sa Ani­ta Hra­star. Je bila ta pod­po­ra ključ­ne­ga po­me­na? Res jih mo­ram poh­va­li­ti, pred­vsem pred­ sed­ni­ka Du­ša­na Pu­sta, bla­gaj­ni­ka Fran­ci­ja Pa­pe­ža in žu­pa­na Zvo­ne­ta Laha ter se­ve­da nji­ho­ve žene, ki so mi bile res v pod­po­ro. Vse tri dni so bili z mano, mi ves čas sta­li ob stra­ni, me pred­sta­vi­li ogrom­no no­vih obra­ zov, me hva­li­li, češ to je pa na­ša kan­di­dat­ka, na­vi­jaj­te za­njo (smeh) … Ko sem de­jan­sko zma­ga­la, so bili tega res ve­se­li. Tak­šne pod­ po­re ni­sem pri­ča­ko­va­la, saj smo se po­ve­za­li tik pred zdaj­ci. Da sem se pri­ja­vi­la, sem jim po­ve­da­la še­le v pe­tek (prvi dan Ted­na cvič­ ka, op.a.), pred­tem niso ve­de­li, da ka­te­ra od Mir­no­pe­čank sploh raz­miš­lja o kan­di­da­tu­ ri. Si­cer mene oseb­no niso poz­na­li, so pa zato poz­na­li moje star­še. Pri cvič­ko­vi prin­ce­si gre za ti­sto ne­kaj več – de­kle mora biti kar do­bro pod­ko­va­no o ce­lot­nem po­stop­ku pri­ de­la­ve vina. Ti je bilo to zna­nje to­li­ko bliž­je za­ra­di sme­ri štu­di­ja? Ja, rav­no le­tos sem ime­la pre­da­va­nje iz teh­no­lo­gi­je vina pri pro­fe­sor­ju Won­dri. To so bila ob­sež­na, dvo­se­me­str­ska pre­da­va­ nja, tako da sem res spoz­na­la teo­ri­jo – od kle­tar­je­nja, do vin­skih sort … Ne­kaj zna­nja sem pri­ne­sla tudi od doma (nje­ni star­ši ima­jo v Hmelj­či­ču vi­no­grad s 600 tr­ta­mi, op.a.), tako da mi to zna­nje ni de­la­lo več­jih pre­gla­vic. Iz­po­pol­ni­la sem se na po­droč­ju poz­na­va­nja dru­štev v Zve­zi vi­no­grad­ni­kov in to je bilo to. To po­me­ni, da te vi­nar­je­nje za­ni­ma kot po­sto­pek od te­me­ljev na­prej ali si to za­ni­ma­nje pre­bu­di­la rav­no iz na­slo­va kan­di­di­ra­nja za na­ziv? Ja, malo se mo­raš po­tru­dit. Priz­na­ti mo­ ram, da v do­ma­čem vi­no­gra­du še ni­ko­li ni­sem de­la­la sama. Ved­no sem bila bolj kot ne po­moč star­šem. Po­droč­je kot tak­šno je za­ni­mi­vo, le s pra­ve stra­ni se ga mo­raš lo­ti­

ti. Malo sem se le mo­gla po­tru­dit, am­pak upam, da mi bo vse sku­paj všeč. Ka­te­ra je bila prva mi­sel, ki te je spre­le­te­la, ko si za­sli­ša­la svo­je ime? Ob­čut­kov se ne da opi­sati, moja prva mi­ sel je bila oj, zma­ga­la sem, kaj pa se­daj? Po­ tem so sle­di­le če­stit­ke, tu nek­je sem us­pe­la za­di­hat in si re­kla, ja prav, se­daj bo pa tre­ba opra­vi­ti na­lo­go, no­si­ti kro­no, biti pri­so­ten na pri­re­di­tvah … Am­pak je pa lepo. Če­prav sva bili le dve kan­di­dat­ki, je zma­ga pri­ne­sla do­ber ob­ču­tek. Ti­ste, ki niso sta­le na odru, pač niso ime­le do­volj po­gu­ma. Tre­ma me je si­cer pe­sti­la ves čas, am­pak ime­la sem do­volj pod­po­re s stra­ni ob­čins­tva, svo­jih so­kra­ja­nov, star­šev in os­ta­lih. Kak­šno je po­slans­tvo cvič­ko­ve prin­ce­se na na­čin kot ga vi­diš in ra­ zu­meš ti? V prvi vr­sti mora prin­ce­sa cvič­ku in nje­ go­vi po­sla­ni­ci iz­ka­za­ti zve­sto­bo. Prin­ce­sa mora biti do­seg­lji­va vi­no­grad­ni­kom in os­ta­lim lju­bi­te­ljem cvič­ka, biti mora ko­ mu­ni­ka­tiv­na. Pa do­bra vo­lja je ob­vez­na prt­lja­ga (smeh). Iz prve rok – kak­šen je do­ber cvi­ček? Pi­ten, pred­vsem pi­ten (smeh). Te­kom pri­re­di­tve sem po­sku­si­la kar ne­kaj te av­ toh­to­ne pija­če, pa mo­ram priz­na­ti, da mi mar­si­ka­te­ri vzo­rec ni bil všeč. Cvi­ček mora biti rah­lo ki­sel­kast, res pi­ten, lepe rde­če, ru­bi­na­ste bar­ve, ne­ta­ni­na­ste­ga oku­sa … Če je lepe rde­če bar­ve na po­gled, te že sam vabi. Še­le ko ga po­vo­njaš in oku­siš, lah­ko z go­to­vostjo po­veš ali je to pra­vo. Me­niš, da ima cvi­ček kot do­lenj­ska av­toh­to­na pi­ja­ča us­trez­no me­sto v vse­slo­ven­skem, mor­da tudi šir­šem pro­sto­ru? Kar za­de­va Slo­ve­ni­jo ima za­go­to­vo pri­ me­ren slo­ves na Do­lenj­skem in sploh na po­droč­ju sta­re Kranj­ske. Pri­mor­ci ča­sti­jo in hva­li­jo svo­ja vina, prav ­ta­ko Šta­jer­ci. Kar za­ de­va tu­ji­no – Av­strij­ci ima­jo po­dob­no vino, ime­nu­je se schil­ler. Rav­no tako gre za ne­ko­ li­ko bolj ki­slo vino in po moje bi se na tem trgu cvi­ček lah­ko uve­lja­vil. Pa ver­jet­no še kje drug­je. Zdi se mi, da je bilo do­slej pre­ma­lo pro­mo­ci­je v tu­ji­ni. V Slo­ve­ni­ji je pa tako ali tako tra­di­ci­ja pre­več moč­na, da bi cvi­ček kar opu­sti­li. Pri­mor­ca že ne bo mo­go­če pre­pri­ča­ ti naj te­ran za­me­nja za cvi­ček (smeh). Ko je go­vo­ra o vinu, se­ve­da ne gre brez vpra­ša­nja o meji med kul­turnim pit­jem in pi­jan­če­va­njem. Na ka­te­ri toč­ki se po tvo­jem mne­nju prvo pre­ ve­si v dru­go?

Na ti­sti, ko se zač­ne za­ple­ta­ti … (smeh). Ta­krat ga imaš do­volj. Če­prav na­če­lo­ma ve­lja pra­vi­lo – dva ko­zar­ca za žen­sko, tri za moš­ke­ga. Am­pak go­vo­rim za cvi­ček, ki ima manj­ši od­sto­tek al­ko­ho­la od os­ta­lih – od 8,5 promila na­prej. Če se pi­vec dr­ži te for­mu­le, vmes še kaj poje, mu vino za­ go­to­vo ne bo ško­di­lo. Sama sem ga zdaj spi­la kar pre­cej, pa ni bilo hu­de­ga. Spi­ti ga ve­lja to­li­ko, da pri­de do­bra vo­lja, ne gre pa pre­ti­ra­va­ti. Si­cer pa te kot cvič­ko­vo prin­ce­so ča­ka ve­li­ko to­vrst­nih ob­vez­no­sti. Te bre­me­ni­jo ali se jih boš z ve­se­ljem lo­ti­la? Na za­čet­ku sem šla z ve­li­kim stra­hom na Ve­li­ki Trn, na moj prvi na­stop. Am­pak ko sem de­jan­sko priš­la v to druž­bo, so bili ljud­je tako pri­jaz­ni, spre­je­li so me z ve­se­ ljem. Če bo po­vsod tako, po­tem sploh ne bo več tre­me. Ko­li­kor se poz­nam, bom na vse pred­sta­vi­tve ho­di­la z ve­se­ljem. Kako pa gle­daš na delo svo­jih pred­ hod­nic, jih poz­naš, veš kaj so v svo­ jem man­da­tu po­sto­ri­le? Spoz­na­la sem jih šest, tudi na Glav­nem trgu (pri­zo­riš­ču 34. Ted­na cvič­ka, op.a.) so bile nav­zo­če sko­raj vse. Vse so mi priš­ le če­sti­tat. No, z Ani­to se pa tako ali tako poz­na­va od prej, prav ona mi je ve­li­ko po­ma­ga­la pri pri­pra­vah. Zdi se mi, da sta Ani­ta in Eri­ka, ki ju tudi si­cer poz­nam ne­ ko­li­ko bo­lje, ve­li­ko na­re­di­li, se­ve­da po­leg prve prin­ce­se, ki je po­sta­vi­la te­me­lje temu po­slans­tvu. Ani­ta in Eri­ka sta po­slans­tvo le še dvig­ni­li na viš­jo ra­ven, tako da se bom mo­ra­la res po­tru­di­ti. Bar­ba­ra se bo mo­ra­la po­tru­di­ti tudi na fa­kul­te­ti, saj se za­če­nja iz­pit­no ob­dob­je, a kot za­tr­ju­je se tega prav ve­se­li. Ver­ja­me, da ji bo ob pod­po­ri do­ma­čih, pred­vsem fan­ta us­pe­lo. In-za­ni­mi­vo-na vpra­ša­nje ali bo kdaj ime­la la­sten vi­no­grad, hu­do­mu­šno od­go­var­ja, da sama že ne. Mor­da se do kon­ca man­da­ta še pre­misli … Be­se­di­lo in fo­to­gra­fi­ja: Ta­nja Slu­ga

junij 2006

17


Podelitev priznanj za vina let­nik 2005

V pro­sto­rih go­stil­ne Špo­lar v Mir­ni Pe­či je v pe­tek, 21. apri­la, zve­čer po­te­ka­la po­de­li­tev priz­nanj in di­plom naj­bolj­šim pri­de­lo­val­cem vin lan­ske­ga let­ni­ka, s po­droč­ja, ki ga po­kri­va Druš­tvo vi­no­grad­ni­kov Mir­na Peč. V ok­vi­ru le­toš­nje­ga lo­kal­ne­ga oce­nje­va­ nja vin Druš­tva vi­no­grad­ni­kov Mir­na Peč, ki se je prav tako od­vi­ja­lo v pri­jet­nem oko­ lju te go­stil­ne, 28. mar­ca le­tos, sta ko­mi­si­ji, ki sta jima pred­se­do­va­la priz­na­na stro­kov­ nja­ka: dr. Moj­mir Von­dra ko­mi­si­ji za bela vina in dr. Tat­ja­na Koš­mrl za rde­ča vina, oce­ni­li izred­no ve­li­ko šte­vi­lo po­sla­nih vzor­ cev be­lih in rde­čih vin ter cvič­kov. Po mne­nju »rde­če« ko­mi­si­je so cvič­ki iz leta v leto bolj­ši, izra­zi­tej­ši, bolj ti­pič­ni, manj ki­sli, zao­kro­že­ni in pit­ki, saj se pri njih vidi na­pre­dek v kle­ti, ima­jo pa pri­de­lo­val­ ci še ne­kaj re­zer­ve v vi­no­gra­du. Ko­mi­si­ja je poh­va­li­la tudi pred­stav­ni­ke do­lenj­skih rde­čih zvr­sti: ža­met­no čr­ni­no, mo­dri pi­not ter mo­dro fran­ki­njo, ki je in bo vo­dil­na sor­ta med rde­či­mi vini na Do­lenj­ skem, zato po­tre­bu­je še več pro­mo­ci­je, saj po­ve­či­ni pred­stav­lja ka­ko­vost­ni raz­red. Za vr­hun­skost pa po­tre­bu­je zo­re­nje v le­se­ni po­so­di in bio­loš­ki raz­kis. Ko­mi­si­ja za bela vina je str­ni­la vti­se z za­ključ­kom, da je ka­ko­vost do­lenj­skih be­lih vin lan­ske­ga let­ni­ka za­do­vo­lji­va, kar je odraz pred­vsem do­bre­ga in us­trez­ne­

ga kle­tar­je­nja, v ne pre­več ka­ko­vost­nem let­ni­ku, zna­čil­nem po manj­ši slad­kor­ni stop­nji, več­ji ki­slin­ski stop­nji in slab­šem zdravs­tve­nem sta­nju grozd­ja ob tr­ga­tvi. Za ve­či­no be­lih vzor­cev je bilo zna­čil­no, da so bila glad­ka pit­na vina, s pri­jet­no sve­ži­no in ne­ka­te­ra z ne­ko­li­ko pre­več ki­sli­ne, zato sta jim manj­ka­li pol­nost in har­mo­ni­ja Gle­de na oce­nje­va­nja dru­god po Do­lenj­skem, je ko­mi­si­ja sen­zo­rič­no zaz­na­la ne­ko­li­ko manj na­pak in bo­lez­ni vina. Priz­na­nja in di­plo­me za naj­bolj­še oce­ nje­na vina so v nav­zoč­no­sti izred­no ve­li­ke ude­lež­be čla­nov druš­tva po­de­lje­va­li: cvič­ ko­va prin­ce­sa Ani­ta Hra­star, pred­sed­nik druš­tva Du­šan Pust in taj­nik Mar­jan Primc. Naj­bolj­še do­lenj­sko belo vino z oce­no 16,34 je pri­de­lal Lado Fab­jan, ki je do­bil tudi di­plo­mo za naj­bolj­ši ker­ner z oce­ no 16,88. Di­plo­mo za naj­bolj­ši ren­ski riz­ling z oce­no 16,38 si je za­slu­žil Alojz Dra­gan, za char­don­nay z oce­no 16,86 pa Jo­že Aj­dič. Naj­bolj­ši laš­ki riz­ling z oce­no 16,36 je pri­de­lal Dam­jan Bar­bo, naj­viš­jo oce­no 16,52 za sivi pi­not je do­bil Jo­že Av­bar, za beli pi­not – 16,72 točk

Golobinjski ključ Prizadev­ni in mar­lji­vi pre­bi­val­ci na­se­lja Go­lo­bi­njek pri Mir­ni Pe­či in tam­kajš­nji po izred­no do­brih vi­nih vse bolj prepoz­nav­ni vi­no­grad­ni­ki, so zna­ni, da si vsa­ko leto z no­vi­mi ide­ja­mi in za­mi­sli­mi pri­za­de­va­jo do več­je pre­poz­nav­no­sti te vin­ske go­ri­ce. Zato so v če­tr­tek, 1. ju­ni­ja, po­pold­ne v kri­ žiš­ču cest, ki po­ve­zu­je­jo ce­lot­no vi­no­rod­ no go­ri­co, po­sta­vi­li po­seb­no zna­me­nje v ob­li­ki ve­li­ke­ga le­se­ne­ga klju­ča z na­pi­som Go­lo­bi­njek. Po last­ni za­mi­sli ga je iz­de­lal tam­kajš­nji vi­no­grad­nik Ko­šir. Ključ naj bi sim­bo­li­zi­ral vhod v vi­no­ rod­no go­ri­co in nje­ne kle­ti, kjer do­zo­re­ va­jo vse ka­ko­vost­nej­ša in ce­nje­na vina. Go­lo­bi­njek, v nemš­či­ni Tau­ben­berg, je v pi­snih vi­rih ome­njen že leta 1304 in 1458 v zve­zi z de­se­ti­no, ki so jo da­ja­li last­ni­ki vi­no­gra­dov naj­prej stiš­ke­mu sa­mo­sta­nu, poz­ne­je pa hmelj­niš­kim gro­fom. Ime je do­ bil po go­lo­bih, ki so ne­koč v ve­li­kih ja­tah ži­ve­li v goz­do­vih na se­ver­ni stra­ni 461 m vi­so­ke gorice. Prav zato novi go­lo­binj­ski sim­bol kra­si­ta tudi dva gli­na­sta go­lo­ba. Go­lo­bi­njek ima zelo zanimivo in bo­ga­to zgo­do­vi­no. Ne­ka­te­ri naj­sta­rej­ši pre­bi­val­ ci so se v bliž­nji pre­te­klo­sti še spom­ni­li, da so na Go­lo­bi­nje­ku ime­li tudi gor­sko pra­vo, o ka­te­rem v svo­jih vi­rih po­ro­ča zgo­do­vi­nar Gru­den. Po oprav­lje­ni ma­ši v cerk­vi sv. Ur­šu­le, ki nad stran­skim vho­dom

18

junij 2006

nosi let­ni­co 1644, so na sked­nju mež­na­ri­ je po­rav­na­va­li spo­re in ure­ja­li gor­ske in vi­no­grad­niš­ke za­de­ve. Z Go­lo­bi­nje­ka se v le­pem vre­me­nu od­pi­ra pre­se­net­lji­vo ši­rok po­gled, saj se na ju­go­za­ho­du vidi hr­bet Gor­jan­cev, na se­verovzhodu vr­ho­vi Kam­ niš­ko-Savinj­skih Alp, na se­ve­ru se v da­lja­vi dvi­ga Kum, pro­ti vzho­du pa se neo­vi­ra­no od­pi­ra raz­gled na ne­pre­gled­ne ve­ri­ge niz­ ke­ga do­lenj­ske­ga gri­čev­ja s Hmelj­ni­kom, le po­gled pro­ti jugu, kjer kra­lju­je­jo ne­pre­ gled­ni goz­do­vi, sre­di ka­te­rih se vzpe­nja­jo vr­ho­vi Suhe kra­ji­ne in Ko­čev­ske­ga roga, je bolj skriv­no­sten in malo te­ma­čen. Ba­roč­na cer­kev sv Ur­šu­le na Go­lo­bi­nje­ku je najm­laj­ ša po­druž­ni­ce mir­no­peš­ke žup­ni­je, a kljub temu ena naj­bolj obi­ska­nih, saj je bila tu vča­sih zelo zna­na bož­ja pot, po­seb­no ob go­do­vih sv. Roka in sv. Ur­šu­le.

pa Dra­go Saje. Naj­viš­jo oce­no za sou­vig­ non, ki je v vsem iz­sto­pal si je to­krat pri­slu­ žil Dar­ko Cve­tan, saj je do­bi­lo nje­go­vo vino 17,20 točk. Med priz­na­nji za bela vina sta jih pre­je­la še ru­me­ni muš­kat z oce­no 16,86 Mi­la­na Ber­lo­gar­ja in kra­lje­vi­na z oce­no 15,64 Jer­ne­ja For­tu­ne. Di­plo­mi z naj­viš­jo oce­no za cvi­ček 16,76 točk sta pre­je­la Alojz Pe­trič in Du­šan Pust, le dve sto­tin­ki toč­ke sta zao­sta­ja­la cvič­ka pri­de­lo­val­cev Ma­ti­je Du­lar­ja in Mar­ja­na Prim­ca, tret­je uvrš­ čen pa je bil cvi­ček Fran­ca Grab­lje­vi­ca z oce­no 15,70. Naj­bolj­še do­lenj­sko rde­če vino z oce­no 16,22 in mo­dro fran­ki­njo z oce­no 16,86 je pri­de­lal Aleš Ža­gar, naj­ bolj­ša ža­met­na čr­ni­na Aloj­za Pe­tri­ča je pre­je­la oce­no 15,92, kar 16,56 točk in di­plo­mo za mo­dri pi­not pa je pre­jel Ja­ nez Du­lar. Ve­li­ko šte­vi­lo po­de­lje­nih priz­nanj in di­plom na os­no­vi oce­nje­nih vin so rea­len po­ka­za­telj de­jan­ske­ga sta­nja vi­no­grad­niš­ tva in vi­nars­tva v Mir­ni Pe­či, zato jim bodo slu­ži­la kot vo­di­lo pri na­dalj­njem delu, s ci­ljem do­se­či še bolj­šo ka­ko­vost. Lju­ba SUKOVIČ Po­sta­vi­tve no­ve­ga go­lo­binj­ske­ga sim­ bo­la, ki ga je na nje­go­vo zdajš­nje me­sto z vo­zom pri­pe­ljal Straj­nar­jev par konj iz Glo­bo­do­la, se je udele­ži­lo ka­kih tri­de­set do­ma­či­nov. Ti so po­pri­je­li za delo in na pri­prav­lje­ni pod­sta­vek v ob­li­ki okrog obr­nje­ne le­se­ne kadi, pri­tr­di­li ključ in oba go­lo­ba. Pri­lož­nost po oprav­lje­ni po­ sta­vi­tvi so iz­ko­ri­sti­li še za skup­no ma­li­co in dru­že­nje ob zvo­kih har­mo­ni­ke ter še za zad­nje pri­pra­ve na so­bot­ni do­go­dek – bla­go­slov klju­ča in po­hod. Tako se je na go­lo­binjskem kri­žiš­ču og­la­sni de­ski pri­dru­žil nov sim­bol, v ne­po­sred­ni bli­ži­ni pa so po­sta­vi­li še le­se­ni klop­ci in mizo za utru­je­ne po­pot­ni­ke, ki jih bo pot vo­di­la tu mimo. In če skle­pa­mo po ne­delj­skem obi­sku, teh ne bo tako malo, saj si je novo zna­me­nje priš­lo pogledat kar pre­cej po­pot­ni­kov in obi­sko­val­cev zi­da­nic na Go­lo­bi­nje­ku. Av­to­ri­ca tega pris­pev­ka pa jim daje še na­mig oz. ide­jo (v pri­me­ru, da jim jih je zmanj­ka­lo) za na­sled­nje leto: kaj, ko bi raz­mi­sli­li še o po­sta­vi­tvi lič­nih sme­ro­ka­ zov, kam po­pot­ni­ka vo­di­jo poti v tem kri­žiš­ču in pa o mo­re­bit­ni raz­gled­ni tab­li na vrhu Go­lo­bi­nje­ka pri cerk­vi sv. Ur­šu­le, da bodo po­hod­ni­ki ve­de­li, ka­te­re kra­je, gri­če, vr­ho­ve in hri­be lah­ko vi­di­jo, če po­ gled ob ja­snem vre­me­nu us­me­ri­jo na vse šti­ri stra­ni neba. Lju­ba SUKOVIČ


Blagoslov konj v Šentjuriju Kot blago­slov je­kle­nih ko­njič­kov na ve­li­ko­noč­ni po­ne­de­ljek, je tudi bla­go­slov konj v Šent­ju­ri­ju pri Mir­ni Pe­či po­stal tra­di­cio­na­len vse od us­ta­no­vi­tve Ko­nje­ rej­ske­ga druš­tva treh do­lin Mir­na Peč pred še­sti­mi leti.

Sko­raj pet­de­set teh pleme­ni­tih ži­va­li je na svo­jih hrb­tih ali v vpre­gi pri­ne­slo in pri­pe­lja­lo svo­je ko­nje­ni­ke in gos­po­dar­je, med nji­mi tudi čla­ne Šo­le ja­ha­nja Vik­to­ri­ja, v ne­de­ljo, 23. apri­la, do­pold­ne k ma­ši, ki je bila na­me­nje­na so­se­ski za­vet­ni­ka tam­kajš­ nje po­druž­nične cerk­vi­ce sv. Ju­ri­ja. Mir­no­peš­ko ko­nje­rej­sko druš­tvo se je le­ tos mar­ca prei­me­no­va­lo v Ko­nje­niš­ko druš­tvo treh do­lin, pod svo­jim okri­ljem pa ima tudi ko­nje­ni­co, saj so nji­ho­ve de­jav­no­sti us­mer­je­ne pred­vsem v ko­nje­ niš­tvo. Po ma­ši je žup­nik Ja­nez Rih­tar­šič naj­prej bla­go­slo­vil kruh in sol, ki so ju ob obre­du bla­go­slo­va konj izro­či­li jez­de­cem

Čipke

Ne­vid­na sraj­ca je vsa­ko­mur na ko­žo pi­sa­na od rojs­tva pa do kon­ca dni. Čipke vsak po svo­ji meri na ro­bo­ve ši­va dneve in no­či. (Ifi­ge­ni­ja Si­mo­no­vić)

… ne­ka­ko tako, v pre­ne­se­nem po­me­nu, kot ka­men­ček v mo­zai­ku živ­lje­nja, si je tudi več­ji ali manj­ši šo­pek na­ših čla­nic, tam od de­cem­ bra lani pa do le­toš­nje­ga mar­ca, »kranc­lja­lo« dol­ge pet­ko­ve ve­če­re. Prav bo­ža­jo­ča za du­šo in de­lov­na za prid­ne roke so bila ta na­ša sre­ ča­nja, ki smo jih poi­me­no­va­le Zim­ske uri­ce roč­nih del. Z iz­de­lo­va­njem voš­čil­nic, ple­te­ njem, kvač­ka­njem, iz­de­lo­va­njem re­ši­lje­ja in ve­ze­njem, pa s ku­ha­nim vi­nom in sproš­če­nim kle­pe­tom smo bile stal­ne gost­je v ga­sil­skem domu v Mir­ni Pe­či tja do poz­nih ve­čer­nih ur. Res ve­li­ko­du­šno in s po­seb­no skrb­jo, da nam bi bilo to­plo, so nas spre­je­li ga­sil­ci v svo­je pro­ sto­re. Zato smo jim še POSEBNO in ISKRENO hva­lež­ne. Na obč­nem zbo­ru v mar­cu smo po­leg vo­ li­tev po tra­di­ci­ji obe­le­ži­le tudi svoj praz­nik - dan že­na. S pe­smi­jo na­ših Če­be­lic, da­ril­ci in pri­jet­nim kram­lja­njem. V po­ča­sti­tev ma­te­rin­ske­ga dne pa so se Čebe­li­ce z ve­se­ljem od­zva­le va­bi­lu Druš­tva upo­ko­jen­cev za so­de­lo­va­je na kon­cer­tu pev­ ske­ga zbo­ra Rož­ma­rin. Spet ne­kaj no­ve­ga za

in vod­ni­kom vpreg, da bo­sta sim­bol­no va­ro­va­la ži­va­li pred bo­lez­ni­mi in dru­gi­mi ne­sre­ča­mi. Vse ko­nje­ni­ke, ko­nje­rej­ce in os­ta­le obi­sko­val­ce pa pri­po­ro­čil Bogu, da bi do­bro in lepo rav­na­li z ži­val­mi in za njih do­bro skr­be­li. Pred­sed­nik Ko­nje­niš­ ke­ga druš­tva Mir­na Peč Sre­čo Ka­ste­lic je po­ve­dal, da nji­ho­va ko­njenica šte­je od 30 do 35 čla­nov in ima zdaj 20 ak­tiv­nih konj, s ka­te­ri­mi so jez­de­ci dolžni so­de­lo­va­ti na ak­ci­jah druš­tva, pred­vsem so to po­ho­di en­krat me­seč­no ter so­de­lo­va­nje na os­ta­ lih pri­re­di­tvah v ob­či­ni. V na­čr­tu ima­jo enod­nev­ni po­hod v sta­ro Ljub­lja­no in

na­ša uše­sa. Zdru­že­no pet­je Rož­ma­ri­na in Če­ be­lic je v naj­bolj­šem po­me­nu be­se­de je­ži­lo ko­žo mar­si­ka­te­re­mu po­slu­šal­cu. Prvi pom­lad­ni me­sec smo za­klju­či­le z de­lav­ni­co za spro­sti­tev in spoz­na­va­nje sa­ me­ga sebe na dru­ga­čen na­čin. Navzno­ter. Prav vsa­ke­ga od 34-ih nav­zo­čih se je gong, in­stru­ment ne­skonč­nih vi­bra­cij, v šestdese­ tih mi­nu­tah od­zva­nja­nja do­tak­nil na res svoj, po­seben na­čin. Po večini bla­go­dej­no. Neka­ te­re je opom­nil ali spom­nil na že zna­no bo­le­či­no, te­le­sno, pa tudi psi­hič­no te­ža­vo. Ne­kaj po­vsem no­ve­ga, en­krat­no do­ži­ve­te­ga, v ob­čut­kih ne­po­nov­lji­ve­ga. Us­peh de­lav­ni­ce je bil že­lja po po­no­vi­tvi. Zgo­di­la se je po me­se­cu dni in pri­va­bi­la ena­ ko šte­vi­lo duš, želj­nih spro­sti­tve. Dvo­ra­na ga­sil­ske­ga doma je po­ka­la po ši­ vih, ko smo se čla­ni­ce zbra­le na ve­li­ko­noč­ni de­lav­ni­ci v za­čet­ku apri­la. Pod vods­tvom iz­ ku­še­nih men­to­ric smo z vsem nav­du­še­njem iz­de­lo­va­le ve­li­ko­noč­ne aranž­ma­je, bar­va­le pir­he, se spo­pa­da­le z no­vi­mi teh­ni­ka­mi in od­kri­va­le še pri­ta­je­ne ročne spret­no­sti. Vse smo odš­le z de­lav­ni­ce do­be­sed­no s pol­ni­ mi ro­ka­mi iz­del­kov in z za­do­voljs­tvom, da bo praz­nik tudi z zu­na­nji­mi izra­zi glob­lje do­ži­vet. Pred pr­vim ma­jem in pred za­čet­kom ve­li­ kih kmeč­kih opra­vil smo od bli­zu, iz­črp­no in z ve­li­ko vne­mo kljub dež­ju pre­če­sa­le Belo kra­ji­no. Nad­vse pri­ja­zen iz­let. Ko te do­ži­vet­je prist­ne pri­jaz­no­sti in okus “aj­de­ne po­ve­tice“ sprem­lja še dne­ve in ted­ne … ču­do­vit dan. S

trid­nev­no ja­ha­nje po Po­hor­ju v za­čet­ku ju­ni­ja. Vse ko­nje­ni­ke in obi­sko­val­ce so do­ ma­či­ni, ki spa­da­jo pod so­se­sko Šent­jur­je, kot ji re­če­jo po do­ma­če, po­va­bi­li, da se za­dr­ži­jo na pro­sto­ru pri cerk­vi­ci, kjer so jim pri­pra­vi­li po­go­sti­tev in se jim na ta na­čin že­le­li zah­va­li­ti za de­nar­ni pris­pe­vek, ki so ga za ob­no­vo zvo­ni­ka na­me­ni­li pri da­ro­va­nju med ma­šo. Cer­kev sv. Ju­ri­ja v Šent­ju­ri­ju se ome­nja že leta 1575 in je zi­da­na v got­skem slo­gu. Pred 20 leti so pod vods­tvom Za­vo­da za vars­tvo na­rav­ne in kul­tur­ne de­diš­či­ne Novo me­sto od­kri­li in ob­no­vi­li fre­ske iz 16. sto­let­ja, v mi­nu­lih dveh le­tih so ob­no­vi­li stre­ho, fa­sa­do in no­tra­njost cerk­ve, zdaj pa jih ča­ka še zvo­nik. Na­čr­to­va­no delo jim bo ned­vom­no us­pe­lo, saj so vaš­ča­ni že mno­go­krat do­ka­za­li, da zna­jo zdru­ži­ti mo­či in po­pri­je­ti za delo. Odraz nji­ho­ve­ga so­žit­ja je tudi lepo ure­je­na vas okrog ob­ nov­lje­ne cerk­vi­ce. Lju­ba SUKOVIČ

son­cem, ki smo ga ne­sle s se­boj, v sebi. In ki je bilo še moč­nej­še, ko smo se vra­ča­le v do­ma­čo Mir­no Peč. Na­še neu­mor­ne Če­be­li­ce so se po­nov­no in poh­val­no do­bro odre­za­le na Ob­moč­ nem sre­ča­nju ljud­skih pev­cev in god­cev ljud­skih viž v So­te­ski. Z vso vne­mo pre­pe­ va­jo na­prej ter se pri­prav­lja­jo za do­mači ob­čin­ski praz­nik in je­sen­ski na­stop v Preč­ ni. Ob več­ni do­bri vo­lji, ob pet­ju za dru­ge in zase, iz­pol­nju­je­jo svo­je po­slans­tvo. In z užit­kom da­je­jo tudi dru­gim dar, ki jim je bil po­lo­žen v zi­bel­ko. Ve­li­ko dela nas kli­če v rož­ni­ku, ob praz­ no­va­nju ob­či­ne. Čla­ni­ce Druš­tva po­de­žel­skih že­na bomo tam. Z raz­sta­vo do­brot in roč­nih del, s slast­ nim pe­ci­vom ob slav­nost­ni seji, z zaj­tr­kom za utru­je­ne kos­ce … Se vi­di­mo. Ma­ri­ja Ža­gar, Druš­tvo po­de­žel­skih že­na Mirna Peč

junij 2006

19


Poslanstvo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Kot po­moč lju­bi­telj­skim kul­tur­nim druš­tvom je bil us­ta­nov­ljen Jav­ni sklad RS za kul­tur­ne de­jav­no­sti. Ob­moč­na iz­po­sta­va Novo me­sto (ena iz­med 58-ih iz­po­stav v Slo­ve­ni­ji) stro­kov­no, or­ga­ni­za­cij­sko in fi­nanč­no pod­pi­ra pri­za­de­va­nja lju­bi­telj­skih us­tvar­jal­cev, skr­bi za kul­tur­no po­sred­niš­tvo in or­ga­ni­zi­ra raz­lič­ne pre­gled­ne pri­re­di­tve. Pod­pi­ra raz­voj to­vrst­ne­ga de­lo­va­nja na ob­moč­ju se­da­njih ob­čin: MO Novo me­sto, Šent­jer­nej, Žu­žem­berk, Do­lenj­ske To­pli­ce, Škoc­jan in Mir­na Peč. Iz­po­sta­va Novo me­sto je se­dež stro­kov­ne koor­di­na­ci­je za ob­moč­ne iz­po­sta­ve v Bre­ži­cah, Čr­nom­lju, Krš­kem, Met­li­ki, Sev­ni­ci in Treb­njem. Z na­ve­de­ni­mi ob­moč­ni­mi iz­po­sta­va­mi koor­di­ni­ra­mo in us­kla­ju­je­mo pri­re­di­tve in raz­lič­ne ob­li­ke izo­bra­že­va­nja na me­dob­moč­ni rav­ni Do­lenj­ske, Bele kra­ji­ne in Po­sav­ja. Vse ob­či­ne so po za­ko­nu o ure­ sni­če­va­nju jav­ ne­ga in­te­re­sa za kul­tu­ro dolž­ne so­fi­nan­ci­ra­ti pro­gra­me ob­moč­ne iz­po­sta­ve skla­da, saj mora biti nji­hov in­te­res, da se lju­bi­telj­ska kul­tu­ra raz­vi­ja na tako or­ga­ni­zi­ran in pre­gle­den na­čin. Sklad in ob­moč­ne iz­po­sta­ve se na pod­la­gi po­tr­je­ne­ga let­ne­ga pro­gra­ma dela so­fi­nan­ci­ra­jo del­no iz dr­žav­ne­ga in ob­čin­skih pro­ra­ču­nov, do­na­cij, spon­zor­ skih sred­stev, ko­ti­za­cij in vstop­nin. Na ob­moč­ju iz­po­sta­ve Novo me­sto de­ lu­je Zve­za kul­tur­nih dru­štev Novo me­sto, Zve­za pi­hal­nih or­ke­strov in godb Do­lenj­ ske in Bele kra­ji­ne ter več kot 60 re­gi­stri­ra­ nih kul­tur­nih dru­štev v vseh ob­či­nah. Ak­ tiv­nih je več kot dve tret­ji­ni. Pre­vla­du­je­jo druš­tva, ki se uk­var­ja­jo z glas­bo, vo­kal­no ali in­stru­men­tal­no (teh je 35), sle­di­jo pa jim druš­tva z gle­da­liš­ko, fol­klor­no in ple­ sno de­jav­nost­jo ter dru­ga. Na­ša na­lo­ga je, da sku­ša­mo spod­bu­ja­ti raz­voj manj raz­vi­tih kul­tur­nih vse­bin tudi v dru­gih ob­či­nah, pa tudi nad­gra­di­ti ti­ste kul­tur­ne vse­bi­ne in de­jav­no­sti, ki so že do­do­bra raz­vi­te. Zato naše različne pri­re­di­tve, če so za to teh­nič­ne mož­no­sti, or­ga­ni­zi­ra­mo v raz­lič­nih kra­jih in ob­či­nah (Škoc­jan, Žu­

žem­berk, Do­lenj­ske To­pli­ce). Žal ved­no ni in­te­re­sa po so­de­lo­va­nju. Tako se je le­tos zgo­di­lo z brez­plač­no po­nu­je­ni­mi gle­da­liš­ki­mi pred­sta­va­mi otroš­kih gle­da­ lišč Slo­ve­ni­je v OŠ Mir­na Peč. Ob­moč­na iz­po­sta­va do­sled­no in si­ste­ma­tič­no na pod­la­gi raz­pi­sov vsa­ko­let­no pri­prav­lja raz­na sre­ča­nja in pre­gled­ne re­vi­je v spod­bu­do sku­pi­nam in po­sa­mez­ni­kom. To­vrst­no pred­stav­lja­nje je hkra­ti iz­ziv in na­gra­da za nji­ho­vo delo. Ve­či­na pri­ re­di­tev je do­ži­ve­la lep od­ziv, tako med na­sto­pa­jo­či­mi, kot obi­sko­val­ci in me­di­ji. Po ude­lež­bi na se­mi­nar­jih, li­kov­nih de­lav­ ni­cah in so­de­lo­va­nju na re­vi­jah so­di­mo, da je ka­ko­vost­ni na­pre­dek oči­ten in da nam po­slans­tvo, tako med najm­laj­ši­mi in sta­rej­ši­mi, us­pe­va. Med po­mem­bnej­ še šte­je­mo v le­toš­njem letu Sre­ča­nje iz­bra­nih ma­lih pev­skih sku­pin Slo­ve­ni­je in Sre­ča­nje otroš­kih gle­da­liš­kih sku­pin Slo­ve­ni­je. Pre­te­klo leto smo or­ga­ni­zi­ra­li tudi dr­žav­no tek­mo­va­nje tam­bu­ra­šev in ne­kaj izo­bra­že­val­nih ob­lik. Iz Ob­či­ne Mir­ na Peč se na­ših pro­jek­tov red­no ude­le­žu­ je­jo: Pev­ska sku­pi­na Če­be­li­ce Druš­tva po­de­želj­skih že­na, Gle­da­liš­ka sku­pi­na, mla­di li­kov­ni­ki in li­te­ra­ti OŠ. Pre­pri­ča­ni smo, da je mož­no­sti za so­de­lo­va­nje z druš­tvi in po­sa­mez­ni­ki še mno­go več.

Lokalni kviz Mladi in kmetijstvo Druš­tvo po­de­žel­ske mla­di­ne Mir­ na Peč je v so­de­lo­va­nju s kme­tij­sko sve­to­val­no služ­bo Novo me­sto, 11. mar­ca 2006 or­ga­ni­zi­ra­lo lo­kal­ni kviz Mla­di in kme­tijs­tvo. Kviz je po­te­kal v pro­sto­rih Os­nov­ne šo­le Mir­na Peč. Na kvi­zu so so­de­lo­va­le eki­pe, ki so bile se­stav­lje­ne iz treh mla­dih, ki so se po­me­ri­li v zna­nju iz ve­de­nja o Evrop­ski uni­ji, kme­tij­ski me­ha­ni­ za­ci­ji in vi­no­grad­niš­tvu. So­de­lo­va­le so tri eki­pe, in si­cer: eki­pa Jab­la­na, Jor­dan­kala in Ma­le­ga Vrha. Naj­več zna­nja je pokaza­la eki­pa Jor­dan­ka­ la, ki se je ude­le­ži­la re­gij­ske­ga kviza v Do­bra­vi. Da pa ni bi bilo vse tako mo­no­to­no, so nam kviz po­pe­stri­li na­ši glas­be­ni­ki, ki so po­ma­ga­li spro­

20

junij 2006

sti­ti tek­mo­val­ce. Se­daj pa se v druš­tvu pri­prav­lja­mo na or­ga­ni­za­ci­jo kmeč­kih iger, ki se bodo od­vi­ja­le v ne­de­ljo 25. ju­ni­ja 2006. Že se­daj pa vas vljud­no va­bi­ mo na pri­re­di­tev. DPM Mir­na Peč

Se­ve­da smo pri­prav­lje­ni nu­di­ti po­moč tudi pri pri­pra­vi lo­kal­ne­ga pro­gra­ma kul­tu­re za na­sled­nje sred­nje­roč­no ob­ dob­je. Stro­kov­na služ­ba ob­moč­ne iz­po­sta­ve Novo me­sto bo tudi v pri­hod­nje no­sil­ ka in po­ve­zo­val­ka nein­stu­ti­cio­nal­nih kultur­nih pro­jek­tov. Sklad bo s stro­kov­no služ­bo v so­de­lo­va­nju z Zve­zo kul­tur­nih dru­štev Novo me­sto ter dru­gi­mi kul­tur­ ni­mi pro­du­cen­ti še na­prej pred­stav­ljal or­ga­ni­zi­ra­no pri­re­di­tve­no, kul­tur­no izo­ bra­že­val­no in po­sred­niš­ko mre­žo, ki bo tudi v pri­hod­nje se­ga­la v vse do­lenj­ske ob­či­ne. Za vse in­for­ma­ci­je smo vam na vo­ljo na na­slo­vu: Jav­ni sklad RS za kul­tur­ne de­jav­no­sti, ob­moč­na iz­po­sta­va Novo me­sto, Novi trg 5, Novo me­sto, tel.: 07 393 03 80/82 ali elek­tron­skem na­slo­vu: oi.novo.mesto@jskd.si Bo­jan Ben­cik, vod­ja iz­po­sta­ve

Upokoj »Že mno­ga leta so za nami, po­ča­si že ko­rak nam gre, a na je­sen le ni­smo sami, saj poje rado nam srce.« Čla­ni Druš­tva upo­ko­jen­cev Mir­na Peč se ve­se­li­mo živ­lje­nja, saj nam pri­na­ša nove ra­do­sti. Radi se dru­ži­mo na skup­ nih po­ho­dih in iz­le­tih. Že mar­ca 2006 se je sku­pi­na ka­kih 30 po­bud­ni­kov, kljub sne­gu in do­kaj hlad­ ne­mu vre­me­nu, od­pra­vi­la na po­hod na Fra­to. Dru­že­nje smo poz­no po­pold­ne za­klju­či­li v Rajš­lje­vi zi­da­ni­ci na Go­lo­bi­ nje­ku. Za do­bro raz­po­lo­že­nje je po­skr­ bel Jo­že s svo­jo har­mo­ni­ko in z do­bro vin­sko kapljico. Apri­la smo spoz­na­li Ptuj z oko­li­co. Oča­ra­la nas je zna­me­ni­ta cer­kev na Ptuj­ski gori, do ka­te­re smo se povz­pe­ li po do­kaj str­mih stop­ni­cah. Ptuj­ski grad nam je nu­dil ču­do­vit raz­gled na Ptuj in reko Dra­vo. Tudi Sta­ra gora je za­ni­mi­va. Na­šo po­zor­nost je pri­teg­nil ve­ter­ni mlin, ki je spo­me­nik pre­pro­ste vaš­ke kul­tur­ne de­diš­či­ne v tem kon­cu


Teden RK v Mirni Peči

Uvod v te­den RK se je le­tos za­čel v Mir­ni Peči, kjer so že dru­gič za­po­red pred­stav­ni­ci KORK Slav­ka in Ani­ta or­ ga­ni­zi­ra­li stoj­ni­co RK. Tako kot lani, se je tudi le­tos zbra­lo ve­li­ko ob­ča­nov, ki so se raz­ve­se­li­li mož­no­sti mer­je­ nja ho­le­ste­ro­la, krv­ne­ga slad­kor­ja in krv­ne­ga tlaka. V to­krat­ni eki­pi je bila tudi zdrav­ni­ca Než­ka Du­lar, ki ja pri­ka­za­la oživ­lja­nje po­ne­sre­čen­ca in os­no­ve prve po­mo­či. Dr. Du­lar­je­va je po­ve­da­la, da so bili mno­gi pre­se­ne­če­ ni nad pre­vi­so­ki­mi vred­nost­mi, ki so jih po­ka­za­le me­ri­ tve in de­ja­la: »Po­vi­ ša­ne vred­no­sti so po­sle­di­ca preo­bil­ ne in ne­pri­mer­ne pre­hra­ne. Viš­ja te­ le­sna te­ža pri­na­ša s se­boj tudi mno­ge tegobe, ki spr­va še ne pov­zro­ča­jo ob­ čut­nej­ših te­žav, čez čas pa se te izra­zi­jo

sko­zi raz­lič­ne bo­lez­ni. Zato bi mo­ra­li pra­vil­ni pre­hra­ni in gi­ba­nju na­me­ni­ti več po­zor­no­sti.« Ljud­je smo pač taki, da nas še­le te­ ža­ve spom­ni­jo, da ne ži­vi­mo zdra­vo, ali pa opo­zo­ril­ni re­zul­ta­ti pri me­ri­ tvah ne­ka­te­rih pa­ra­me­trov zdrav­ja. Me­ri­tve, ki jih or­ga­ni­zi­ra Rde­či križ v ča­su ted­na RK in me­seč­no na svo­ jih po­sta­jah po KORK, so zato zelo ko­rist­ne. Li­di­ja Jež

Nove tal­ne oz­nač­be na as­falt­nem igriš­ču OŠ Mir­na Peč ŠRD Mir­na Peč, si je v plan dela, za le­toš­nje leto med dru­gim za­da­ lo ob­no­vi­ti tal­ne oz­nač­be na as­ falt­nem igriš­ču pri OŠ Mir­na Peč. Oz­nač­be oz. čr­te so bile že tako do­tra­ja­ne, da so bili vid­ni zgolj še sle­do­vi le teh in igriš­če ni bilo več pri­mer­no ne za re­krea­tiv­no udejs­ tvo­va­nje ob­ča­nov niti za na­me­ne šport­ne vzgo­je os­nov­no­šol­skih otrok. V maju nam je v so­de­lo­va­ nju s spon­zor­jem pro­jek­ta us­pe­lo na novo za­ri­sa­ti tal­ne oz­nač­be igrišč za ro­ko­met in ko­šar­ko. Ob iz­ved­bi mer­je­nja za izris črt je bilo tudi ugo­tov­lje­no, kar je si­cer vid­no že nav­zven, da je as­falt­na

enci na pohodih in izletih Slo­ve­ni­je. Po­pold­ne pa smo se us­ta­vi­li v Jur­šen­cih. Le­tos smo se pr­vič od­lo­či­li za dvod­nev­ ni iz­let, in si­cer v Rim z Va­ti­ka­nom. Ško­da, da se ga ne­ka­te­ri iz stra­hu pred dol­go vož­ njo niso ude­le­ži­li. Bilo je res en­krat­no. Ob pri­ho­du na Trg sv. Pe­tra smo ob­sta­li in z ob­ču­do­va­njem zrli v mo­goč­no ba­zi­li­ ko sv. Pe­tra z ve­li­čast­no ku­po­lo. Za­ni­miv je bil tudi obisk va­ti­kan­skih grob­nic, ki se raz­te­za­jo pod ba­zi­li­ko in bliž­njih pro­ sto­rih. Tiho in vsak s svo­ji­mi mi­sli­mi smo se po­mi­ka­li tudi mimo grob­ni­ce pa­pe­ža Ja­ne­ za Pa­vla II. Na­sled­nji dan smo si og­le­da­li za­ni­mi­vo­sti in le­po­te Rima, kot n.pr.: ko­lo­sej, fo­rum, špan­ske stop­ ni­ce, cer­kev sv. Pa­vla in dru­ge. Naš vod­nik Tone Fink nas je z za­ ni­mi­vi­mi pri­po­ved­mi za­pe­ljal v dav­no pre­ te­klost. V ju­ni­ju smo spet spoz­na­va­li do­ma­če

le­po­te – Šent­jur­sko in Hmelj­čar­sko goro. Pri­jaz­ni last­ni­ki zi­da­nic so nas va­bi­li na pi­ja­čo, ki pa se je – re­sni­ci na lju­bo - ni­smo bra­ni­li. Za pri­je­ten za­klju­ček po­ho­da pa sta po­skr­be­la Zal­ka in Mir­ko v svo­ji zi­da­ni­ci. Ve­se­li­mo se že na­sled­nje­ga iz­le­ta, ki bo še ta me­sec. Odš­li bomo na Vi­šav­je, v Re­zi­jo in Ka­nal­sko do­li­no. Ver­je­mi­te, lepo nam bo. Mil­ka Obre­kar

pre­vle­ka igriš­ča v zelo sla­bem sta­nju. Na igriš­ču je na­sta­lo več raz­pok, ki se iz leta v leto ši­ri­jo, se­daj so ši­ro­ke tudi že pre­ko 2,5 cm. Tudi ravnost te­re­na se ­slab­ša, do­lo­če­ni deli igriš­ča so kar pre­cej po­se­de­ni, as­falt­na plast pa je po­ sta­la zelo gro­ba in na udr­tih de­lih uma­za­na in zapra­še­na ter s tem tudi ne­var­nej­ša za po­ten­cial­ne zdr­se in poš­kod­be. Igriš­če kli­če po te­me­lji­ti pre­no­vi! ŠRD Mir­na Peč se v ime­nu upo­ rab­ni­kov te šport­ne (in pri­re­di­tve­ ne) po­vr­ši­ne zah­va­lju­je g. An­dre­ju Čanž­lju, di­rek­tor­ju pod­jetja TAL. SI d.o.o. za zna­ten spon­zor­ski pris­pe­vek, ki ga oce­nju­je­mo na 1.000,00 EUR. ŠRD Mir­na Peč Dam­jan Zu­pan­čič

junij 2006

21


CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE MIŠKOLIN

V to­rek, 16. 5. 2006 je v Mir­ni Pe­či go­sto­va­la lut­kov­na sku­pi­na Mini tea­ ter iz Ljub­lja­ne z zna­me­ni­tim Miš­ko­ li­nom. Glav­no vlo­go v pred­sta­vi je odi­gral igra­lec Ju­rij Sou­ček, do­bit­nik Boršt­ni­ko­ve­ga pr­sta­na. Tudi mir­no­ peš­ki otro­ci so bili tako de­lež­ni te slav­ne pred­sta­ve.

NAJ BIBA CEPETAVKA

Dedki in babice med Cepetavčki bralčki

Ani­ca Kre­se

Ce­pe­tavč­ki so iz­de­la­li raz­lič­ne bibe. Za­nje so iz­bra­li tudi ime­na: biba Co­ pa­ta­ri­ca, biba Tač­ka, biba Na­ga­jiv­ka in biba Oti­pal­ka. Vsi sku­paj pa so na­ re­di­li še eno bibo, bibo Ce­pe­tav­ko. To so jim po­ma­ga­li obu­ti star­ši, saj je po­tre­bo­va­la kar 26 pa­rov obu­val. Vseh pet so po­sla­li v Novo me­sto na raz­sta­vo NAJ BIBA, ob praz­no­va­nju 50. let­ni­ce Za­vo­da Re­pub­li­ke Slo­ve­ ni­je za šols­tvo. Vse sku­pi­ne so za so­de­lo­va­nje prejele priz­na­nje. Ma­ri­ja Mi­kec

NOČ V VRTCU Otro­ci sku­pi­ne Sr­ni­ce so prvo ju­nij­sko noč pres­pa­li v vrt­cu. Ob 19. uri so se zbra­li v vrt­cu, si za ve­ čer­jo pri­pra­vi­li slast­ne pa­la­činke, se na­ple­sa­li in nai­gra­li, nato pa ob po­slu­ša­nju prav­lji­ce zas­pa­li. Ani­ca Kre­se

Mladinke PGD Jablan znova osvajajo odlična mesta V so­bo­to, 13. maja se je pri vo­ja­šni­ci v No­vem me­stu od­vi­ja­lo ob­čin­sko ga­sil­sko tek­mo­va­nje. Kot vsa­ke­ga tek­mo­va­nja do se­ daj, so se tudi tega ude­le­ži­li dve mla­din­ski de­se­ti­ni PGD Jab­lan. Mla­din­ci so dosegli od­lič­no 4. me­sto. Mla­din­ke pa so zo­pet po­ka­za­le, da so v zelo do­bri for­mi. Kar so po­ka­za­li tudi re­zul­ta­ti, ki so jih pri­pe­lja­li do 1. me­sta.

22

junij 2006

Ta do­se­žek je bila še ena od­lič­na spod­ bu­da za mla­din­sko dr­žav­no tek­mo­va­nje, ki je sle­di­lo te­den dni zatem. V tem ča­su so de­kle­ta prid­no va­di­la. V so­bo­to, 20. 5. 2006, smo se kot zve­sti so­vaš­ča­ni, pol­ni optimiz­ma in pri­ča­ko­ vanj, od­pra­vi­li na Šta­jer­sko, bo­lje re­če­no v Star­še, kjer so mla­din­ke do­ži­ve­le ve­lik iz­ziv. Na tek­mo­va­nju je so­de­lo­va­lo 43 mla­din­skih žen­skih ekip. Če­prav je bila tre­ma velika, so mla­din­ke ob od­lič­nem spod­bu­ja­nju do­se­gle 13. me­sto. To te­kom­va­nje je bilo za vse ve­lik iz­ziv, prav tako pa tudi manj­ši iz­let v so­sed­njo po­kra­ji­no. Na Šta­jer­skem smo si og­le­da­li eno iz­med vin­skih kle­ti, v ka­te­rih pri­delu­ je­jo od­lič­no suho belo vino, z za­ni­mi­vim ime­nom Ri­toz­noj­čan. Brez tro­jan­skih kro­fov se­ve­da ne gre. Z njimi smo se po­ slad­ka­li ob poti nazaj. Blaž­ka Go­renc

Pra­vi­jo, da čim več člo­vek šte­je let, tež­je ča­ka na pom­lad­ni cvet. Pa bo to ver­jet­no kar dr­ža­lo. Pom­lad je konč­no priš­la in na ši­ro­ko od­pr­la vra­ta tudi mir­no­peš­ke­ga vrt­ca Ce­pe­tav­ček, ka­ mor so ko­nec apri­la v svo­jo druž­bo po­ va­bi­li ded­ke in ba­bi­ce ter sta­re oče­te in sta­re mame tam­kajš­nji ce­pe­tavč­ki. Sre­ča­nja z vnu­ki se je ude­le­ži­lo ve­li­ ko šte­vi­lo sta­rih star­šev. To­krat je po­ te­ka­lo že de­se­tič in so po­sta­li že pra­vi pri­ja­te­lji. Tudi ka­dar otro­ci kak­šno uš­pi­či­jo, so sta­ri star­ši po­pust­lji­vej­ši od star­šev. Ža­lost in sol­ze naj­hi­tre­je mi­ne­jo v nji­ho­vem na­roč­ju. Tudi naj­ bolj­ši so­go­vor­ni­ki in soi­gral­ci pri igri so jim ded­ki in ba­bi­ce, saj so nji­ho­vi spo­mi­ni za nji­ho­vo ra­do­ved­nost ne­ po­zab­lji­vi. Uči­jo jih živ­lje­nja, zato so jim pri­pra­vi­li uri­co ve­se­lja z mla­do pri­hod­nost­jo v svo­jih igral­ni­cah. V nji­ho­vi druž­bi so se ded­ki in ba­bi­ce spet po­ču­ti­li mlaj­še. Nato so z roko v roki odš­li v kul­tur­ni dom, kjer jim je do­bro­doš­li­co in pri­jet­no po­čut­je naj­prej za­že­lel rav­na­telj mir­no­peš­ke os­nov­ne šo­le Alek­san­der Ru­pe­na, nato pa jim je ani­ma­tor in igra­lec Sren Vi­lar sko­zi ča­rob­ni svet igre, pet­ ja in ve­se­lja pri­pra­vil pred­sta­vo Pi­kin rojst­ni dan. Po za­bav­ni pred­sta­vi je ve­li­ke poz­ dra­vil in ma­lim če­sti­tal žu­pan Zvo­ne Lah. 83 ce­pe­tavč­kov si je di­plo­me za­slu­ži­lo z obi­sko­va­njem šol­ske in vrt­če­ve knjiž­ni­ce ter s pri­po­ve­do­va­ njem prav­ljic in zgodb. Po­de­lje­ne di­plo­me so priz­na­nje tudi vzgo­ji­te­lji­ cam, po­moč­ni­cam, star­šem in sta­rim star­šem, ki so sku­paj z otro­ki sko­zi vse leto pre­bi­ra­li knji­ge. Ce­pe­tavč­ki so po kon­ča­nem pro­gra­mu ded­ke in ba­bi­ce od­pe­lja­li na­zaj v vr­tec na ve­li­ko slad­ko knji­go - tor­to. Ma­ri­ja Mi­kec


Športni dosežki učencev OŠ Mirna Peč v šolskem letu 2005/2006

Na šport­nem po­droč­ju so učen­ci OŠ Mir­na Peč v le­toš­njem šol­skem letu do­se­gli naj­več­je us­pe­he do­slej. Na­jus­pe­šnej­ši so bili ko­šar­kar­ji, saj so mlaj­ši deč­ki os­vo­ji­li 2. me­sto v dr­ža­ vi. Do tega iz­jem­ne­ga re­zul­ta­ta smo se mo­ra­li pre­bi­ti prek re­gij­ske­ga tek­mo­ va­nja, bili smo dru­gi, ter po zma­gah na če­trt­fi­nal­nem tur­nir­ju v Po­stoj­ni in pol­fi­nal­nem tur­nir­ju, ki je bil v Idri­ji. Na fi­nal­nem tur­nir­ju če­tve­ri­ce, ki je bil

2. 6. v Li­ti­ji, smo v pol­fi­ nal­ni tek­mi s 46:45 pre­ ma­ga­li 3. OŠ Mur­ska So­bo­ta v fi­na­lu pa je bila z 69:50 bolj­ša OŠ Lu­ci­ja. Naš us­peh je to­li­ko več­ji, ker v na­ši eki­pi tre­ni­ra ko­šar­ko le naš ka­pe­tan Mar­tin Me­žan, med­tem, ko smo eno za dru­gim iz­lo­ča­li šo­le, ki so na­ sto­pi­le s po­pol­ni­mi klub­ski­mi eki­pa­mi. Naš moto je bil, obram­ ba, obram­ba, obram­ba in šte­vil­ne eki­pe so si moč­no po­lo­mi­ le zobe na na­ših fan­tih. Naš naj­bolj­ši igra­lec Mar­tin Me­žan je bil iz­bran tudi v naj­bolj­šo pe­ter­ko tek­mo­va­nja. Za na­šo šo­lo so igra­li še: Blaž Zu­pan­čič, Ta­dej Kri­vec, Ta­dej Roz­man, Ma­tic Krevs, Ži­ga Pun­ger­čar-Marn, Al­jaž Saje, Mit­ja Av­gu­štin­čič, Ma­tic Re­žek, Aleš Gaš­pe­rič, Jan Ko­pač, Žak Zu­pan in Erik Ža­gar.

Nav­du­še­nje po vr­hun­skem do­sež­ ku se še ni po­le­glo, ko so na­ši učen­ci zno­va iz­jem­no na­sto­pi­li, to­krat na po­sa­mič­nem dr­žav­nem pr­vens­tvu v at­le­ti­ki. V ka­te­go­ri­ji mlaj­ših deč­kov do 12 let je Ma­tic Re­žek os­vo­jil sre­br­no me­da­ljo v metu žo­gi­ce. Orod­je je vr­gel 54,65 m. Ma­tic Krevs pa je os­vo­jil bron v sko­ku v vi­ši­no. Sko­čil je 141cm. Tudi naš tret­ji tek­mo­va­lec Jan Ko­pač je bil zelo us­pe­šen, saj je v sko­ku v da­lji­no os­vo­jil 6. me­sto s 458 cm. Učen­ci na­še šo­le so us­pe­šno na­ sto­pi­li tudi na dr­žav­nem pr­vens­tvu v kro­su. Tek­mo­va­nje je bili 13. maja 2006 v Ivanč­ni Go­ri­ci. Os­vo­ji­li smo ekip­no 8. me­sto, po­sa­mič­no pa so bili na­jus­pe­šnej­ši: Nejc Ka­ste­lic, deč­ ki 5. raz­red, os­vo­jil je 6. me­sto. Ta­dej Am­bro­žič je v ka­te­go­ri­ji os­mo­šol­cev os­vo­jil 8. me­sto, Ta­dej Roz­man pa je v ka­te­go­ri­ji sed­mo­šol­cev os­vo­jil 10. me­sto. Na­še na­jus­pe­šnej­še de­kle je bila Ma­ša Ga­bri­jel, ki je v ka­te­go­ri­ji pe­to­šolk os­vo­ji­la 15. me­sto. Ro­bert Dra­gan

Športno rekreativno društvo Mirna peč Vabi na prireditve v okviru praznovanja občinskega praznika 2006 Rekreativno kolesarjenje ob občinskem prazniku in dnevu državnosti MIRNOPEŠKA PENTLJA 2006, ki bo v nedeljo, 25. 06. 2006 s pričetkom ob 13.30 uri, start bo pred Kulturnim domom v Mirni Peči. Kolesarjenje po mirnopeški občini v dolžini cca 40 km je primerno za vse rekreativce. Kolesari se v zaprti koloni, udeležba pa je na lastno odgovornost Vabljeni! KOŠARKARSKI TURNIR TROJK mirnopeških ekip STREETBALL 2006, ki bo v petek, 16. 06. 2005 s pričetkom ob 17.00 uri, na igrišču ob gasilskem domu PGD Jablan v Jablanu. Za družabni del prireditve bo poskrbel PGD Jablan. Vabljeni!

junij 2006

23


24

junij 2006

Glasilo MP št. 21  
Glasilo MP št. 21  

Glasilo MP št. 21

Advertisement