Kužna znamenja Šentjursko pokrajino krasijo tudi številna znamenja kot so kamnito znamenje v Marija Dobju z letnico 1641, v Srževici na Ponikvi ter stebrno znamenje na Rifniku. V skupino zidanih znamenj spada kužno znamenje z Marofa na Planini iz 16. stoletja, osmerokotno znamenje s Kalobja, slopasto znamenje z Brezij pri Slomu, zidano slopasto “turško” znamenje iz Straže na Gori ter kužno znamenje s čokatim trupom in podstavkom v Razborju. Iz skupine znamenj z nišo je ohranjeno samo eno znamenje v Rakitovcu. V naseljih, ki so imela trške pravice, kot na primer Planina pri Sevnici, so se ohranili sramotilni stebri ali prangerji, najpogostejša znamenja pa so leseni križi, največ ohranjenih je s konca 19. stoletja.
Kužno znamenje iz Marija Dobja Kužno znamenje je bilo narejeno leta 1641, nanj pa so vklesana imena umrlih za kugo. Znamenje je bilo pred nekaj leti restavrirano in postavljeno v Galeriji Zgornji trg.
Kužno znamenje v Srževici (levo), originalno znamenje iz Marija Dobja (v sredini) in kužno znamenje na Kalobju (desno).
Kužno znamenje v Žegru V Žegru, ob glavni cesti Šentjur-Kozje, je tudi staro kužno znamenje (kamniti križ) z letnico 1644. Postaviti ga je dal stavbenik iz Žegra z namenom, da bi opozoril na to hudo bolezen, ki je bila prisotna v tistem času.
Od občana do župana
Da so v 17. stoletju tudi prebivalci kraja Visoče, 2 km zahodno od Planine, postavili kužno znamenje, spomenik pozidan kot kapelica s štirimi lesenimi križi kot spomin na kugo iz leta 1664. Obstaja pa tudi kužno znamenje na Marofu, ki spominja na čas 1646, ko je kuga zakrivila smrt skoraj 1000 ljudi.
53